Nekdanja dolgoletna novinarka RTV Slovenija Vida Petrovčič se je znašla v središču nove razprave o financiranju javne radiotelevizije. Pred dvema letoma je prejela 30.000 evrov bruto odpravnine, zdaj pa opozarja, da gre na RTV preveč denarja za plače in honorarje.

Ko se razprava o RTV-prispevku obrne nazaj k njegovim kritikom

RTV-prispevek je znova ena najbolj vročih političnih in javnih tem. Tokrat je dodatno pozornost pritegnila Vida Petrovčič, nekdanja dolgoletna novinarka Televizije Slovenija, ki se je v oddaji na portalu Info360.si zavzela za ukinitev RTV-prispevka oziroma za prenos financiranja javnega zavoda v državni proračun.

Po njenem mnenju bi takšen sistem prinesel več preglednosti, boljše upravljanje in kakovostnejši program. A prav njene besede so hitro sprožile odzive, saj je Petrovčičeva med drugim izpostavila visok delež stroškov dela na RTV Slovenija. Dejala je, da naj bi več kot 70 odstotkov prihodkov zavoda šlo za plače in honorarje, ob tem pa se vprašala, kje so potem prostor za razvoj, nove tehnologije in program.

Odpravnina, ki je javnost ni pozabila

A pri tem se je zgodba zapletla. Kot poroča Necenzurirano, Petrovčičeva v tej razpravi ni omenila, da je sama pred dvema letoma ob odhodu z RTV prejela eno najvišjih odpravnin v zgodovini nacionalke. Šlo naj bi za 30.000 evrov bruto, potem ko jo je takratno vodstvo RTV označilo za tehnološki višek.

Po poročanju Reporterja je bila Petrovčičeva takrat že v položaju, ko je izpolnjevala pogoje za upokojitev, vendar se ni upokojila po običajni poti. Namesto odpravnine ob upokojitvi naj bi kot presežna delavka prejela bistveno višji znesek. Nekdanji generalni direktor RTV Igor Kadunc je takšno prakso že takrat označil za »evidentno zapravljanje javnega denarja«.

Sistem, ki ga je kritiziralo tudi računsko sodišče

Primer Vide Petrovčič odpira širše vprašanje: kako je RTV Slovenija ravnala pri odhodih zaposlenih, ki so že izpolnjevali pogoje za upokojitev? Računsko sodišče je v reviziji poslovanja za leto 2022 opozorilo, da je javni zavod pri nekaterih odpovedih ravnal v nasprotju s predpisi.

Po ugotovitvah revizorjev naj RTV v teh primerih ne bi dejansko odpuščala presežnih delavcev, temveč naj bi zaposlene, ki so bili blizu upokojitve ali so pogoje že izpolnjevali, finančno spodbudila k odhodu. Kot tehnološki viški so lahko prejeli deset plač, medtem ko bi jim ob redni upokojitvi pripadle tri.

Vprašanje, ki zdaj visi nad javno razpravo

Zato razprava o RTV-prispevku ni več samo vprašanje, ali naj ga državljani še plačujejo. Postala je tudi vprašanje zaupanja, doslednosti in odgovornosti tistih, ki danes opozarjajo na stroške sistema, iz katerega so bili nekoč tudi sami plačani.

In prav tu se skriva najbolj občutljiv del zgodbe: ali lahko nekdo, ki je iz javnega zavoda odšel z visoko odpravnino, prepričljivo nastopa kot obraz boja proti njegovemu sedanjemu financiranju?

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, Omrežje X

Najnovejše sezonske napovedi kažejo, da se v Tihem oceanu krepi vremenski preobrat, ki bi lahko vplival tudi na Evropo. Za Slovenijo je najbolj zaskrbljujoča kombinacija, ki jo meteorologi omenjajo vse pogosteje: več vročine, manj padavin in večje tveganje za sušo.

V Tihem oceanu se dogaja nekaj, kar lahko občutimo tudi pri nas

Na prvi pogled se zdi Tihi ocean daleč. Zelo daleč. A ko se tam začne prebujati El Niño, se vremenska zgodba hitro razširi po svetu. Gre za pojav, pri katerem se osrednji in vzhodni del tropskega Tihega oceana segrejeta bolj kot običajno, posledice pa se nato prek globalnih zračnih tokov poznajo tudi drugje. Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se verjetnost vrnitve El Niña povečuje, pri čemer naj bi se pojav lahko razvil že v prihodnjih mesecih. Tudi ameriški NOAA v zadnjih analizah navaja, da je El Niño v obdobju od maja do julija 2026 vse verjetnejši, čeprav strokovnjaki še opozarjajo na negotovost, značilno za pomladanske napovedi.

Modeli rišejo vročo sliko Evrope

Pri Evropi je zgodba nekoliko bolj zapletena. El Niño na Slovenijo ne deluje neposredno, kot denimo na območja ob Pacifiku, temveč posredno – prek sprememb v zračnih tokovih, tlaku nad Atlantikom in premikanju vremenskih sistemov. A prav tu se zdaj pojavlja skrb. Severe Weather Europe v zadnjih analizah opozarja, da novi sezonski podatki kažejo močnejši signal El Niña od prej pričakovanega, pri čemer se med območji z večjim tveganjem za vročino in sušo omenja tudi srednja Evropa. Za Slovenijo to pomeni predvsem večjo možnost daljših vročinskih obdobij. Ne gre nujno za vsakodnevno peklensko vročino, temveč za nevarnejši vzorec: več zaporednih toplih dni, manj osvežitve, manj dežja in vse bolj izsušena tla.

Suša ne pride čez noč – najprej se začne tiho

Najbolj zahrbtno pri takšnih poletjih je, da se težave ne pokažejo takoj. Najprej nekaj dni brez dežja. Nato še en vročinski val. Potem začnejo rumeneti travniki, polja potrebujejo več vode, reke upadejo, pridelovalci pa vse bolj gledajo v nebo. Evropa je že v zadnjih letih občutila, kako hitro lahko vročina postane resen problem. Poročila o letu 2025 so znova opozorila na izjemno toploto, požare in sušne razmere na večjem delu celine.

Poletje še ni zapisano, opozorilo pa je jasno

Meteorologi ob tem poudarjajo pomembno stvar: dolgoročne napovedi niso gotovost. Tudi najmočnejši sezonski signali ne zagotavljajo enega samega izida, zato je treba takšne napovedi brati previdno. A smer je dovolj jasna, da je ne gre spregledati. Če se bo napovedani vzorec uresničil, nas lahko čaka poletje, v katerem bo vsaka ploha vredna več, kot se zdi. In vprašanje ne bo več le, kako vroče bo, temveč koliko vode nam bo po tej vročini sploh še ostalo.

Pripravil: I.M.

Vir: Neurje.si, Severe Weather

Zoran Stevanović je opravil svoj prvi uradni obisk v tujini, odkar je prevzel vodenje državnega zbora. Pot ga ni vodila v Moskvo, ki jo je ob začetku mandata omenjal kot eno od želenih destinacij, temveč na Dansko, kjer se srečujejo predsedniki parlamentov držav EU in Evropskega parlamenta.

Prvi nastop na evropskem parketu

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je prvič po prevzemu funkcije odpotoval na uradni obisk v tujino. Njegova prva mednarodna postaja je Danska, kjer poteka Konferenca predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije in Evropskega parlamenta. Gre za srečanje, ki vsako leto zbere predsednike parlamentov držav članic EU, predsednika Evropskega parlamenta ter predstavnike parlamentov držav kandidatk. Tokratno konferenco gosti parlament Kraljevine Danske, saj jo tradicionalno organizira država, ki je Svetu EU predsedovala v drugi polovici preteklega leta.

Namesto Moskve – Danska

Ob Stevanovićevem prvem obisku v tujini je marsikomu v oči padla tudi simbolika izbire destinacije. Ob nastopu mandata je namreč kot eno od zaželenih poti omenjal Moskvo, a ga je prvi uradni obisk vendarle popeljal v evropsko parlamentarno središče razprav. Na Dansko sta z njim odpotovala tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in generalna sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs. Obisk tako ni zgolj protokolarna pot, ampak tudi prvi resnejši preizkus Stevanovićevega nastopa v mednarodnem okolju.

Predsednik DZ pa je hitro prevzel bruseljski in siceršnji langue de bois. https://t.co/bLzAXqQS6X

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) May 4, 2026

Roka danskemu kralju

Poseben trenutek ob začetku konference je bil sprejem, ki ga je za udeležence pripravil danski kralj Frederik X. Stevanović, Lotrič in Kirbiš Rojsova so se tako srečali tudi z danskim monarhom, mu segli v roko in se znašli v družbi evropskih parlamentarnih vrhov. Za Stevanovića je to zagotovo eden najbolj opaznih protokolarnih trenutkov dosedanjega mandata. V domači politiki je že sprožil številne odzive, zdaj pa prvič nastopa tudi na odru, kjer štejejo diplomatski ton, premišljene besede in državniška drža.

Evropa, varnost in zaupanje v institucije

Udeleženci konference bodo razpravljali o vlogi Evrope v spreminjajočem se svetovnem redu, varnosti, širitvi Evropske unije ter podpori državam kandidatkam. Pomemben del pogovorov bo namenjen tudi dezinformacijam, tehnološkim spremembam in upadanju zaupanja v institucije. Prav zato bo Stevanovićev nastop pod drobnogledom. Doma je vajen ostre politične retorike, v tujini pa se od predsednika parlamenta pričakuje predvsem umirjenost, reprezentativnost in občutek za širšo sliko. Njegov prvi uradni obisk tako odpira vprašanje: kako se bo novi predsednik DZ znašel na evropskem parketu?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Ljubljana je tik pred političnim trenutkom, ki bi lahko precej premešal karte v prestolnici. Zoran Janković naj bi 8. maja razkril, ali gre še enkrat v boj za županski stolček, medtem pa se v ozadju že omenjajo imena, ki bi lahko tekmo naredila precej bolj napeto kot prejšnja leta.

Ljubljana čaka 8. maj

Zoran Janković že skoraj dve desetletji ostaja obraz ljubljanske politike. Od leta 2006 je prestolnico vodil z močno osebno prepoznavnostjo, z zvestim volilnim jedrom in s slogom, ki je pri Ljubljančanih vedno znova sprožal deljena mnenja – pri enih občudovanje, pri drugih ostro nasprotovanje. A zdaj se v mestu vse glasneje odpira vprašanje: ali se njegova politična era počasi bliža koncu?
Po poročanju medijev naj bi Janković svojo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočil 8. maja, na občinski praznik, njegovi najbližji sodelavci pa naj bi jo izvedeli že dan prej. Uradnih kandidatur še ni, toda politični pogovori so že stekli. In tokrat, kot kaže, ne gre le za običajno predvolilno šepetanje.

Na obzorju več imen, tudi iz državne politike

Med možnimi izzivalci se znova omenja Jasmin Feratović iz Piratske stranke, ki je za ljubljanskega župana kandidiral že leta 2022. Prav tako naj bi se v tekmo lahko znova podal Aleš Primc, ki je bil na zadnjih volitvah tretji najuspešnejši kandidat.
Še več pozornosti pa vzbujajo imena iz državne politike. V zakulisju se omenjata Asta Vrečko in Urška Klakočar Zupančič, pa tudi nekdanji predsednik vlade Anton Rop, čeprav kandidature za zdaj niso potrjene. Če bi se v boj res vključilo katero od teh imen, bi ljubljanske volitve dobile povsem drugačno težo – ne le lokalno, temveč tudi državnopolitično.

Janković je bil leta 2022 še vedno daleč spredaj

Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je Janković zmagal že v prvem krogu. Po podatkih, navedenih v poročilih o volitvah, je prejel več kot 60 odstotkov glasov, kar mu je omogočilo novo gladko zmago brez drugega kroga. Za njim so se razvrstili drugi kandidati, med njimi Nataša Sukič, Aleš Primc, Igor Horvat, Tina Bregant, Mojca Sojar, Jasminka Dedić, Urška Ogrin in Jasmin Feratović.
A številka, ki pri tem najbolj bode v oči, je volilna udeležba. Ta je bila nizka, saj se volitev ni udeležila več kot polovica upravičencev. Prav tu bi lahko morebitni izzivalci iskali svojo priložnost: ne le pri tistih, ki so proti Jankoviću, ampak predvsem pri tistih, ki so zadnjič ostali doma.

Bo Ljubljana prvič po dolgih letih res dobila odprto tekmo?

Janković ima za seboj dolgo politično kilometrino, projekte, zvesto podporo in prav tako dolg seznam kritik. Od prometa in parkiranja do velikih občinskih projektov, od Kanala C0 do vprašanj razvoja mesta – Ljubljana se je v zadnjih letih spreminjala, a z njo tudi razpoloženje dela javnosti.
Zato bo 8. maj več kot le datum na koledarju. Bo trenutek, ko bo Ljubljana izvedela, ali se začenja še eno poglavje Jankovićeve oblasti – ali pa se pred prestolnico odpira politični spopad, kakršnega že dolgo ni bilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na Facebooku se je pojavilo novo opozorilo pred prevaranti, ki se predstavljajo kot murskosoboški župan Damjan Anželj. Uporabnica je prejela ponudbo za finančno pomoč, nato pa so od nje zahtevali osebne podatke – občina zdaj jasno opozarja: gre za lažni profil.

Sporočilo, ki je bilo na prvi pogled skoraj prijazno

Začelo se je z nečim, kar bi marsikoga ustavilo. Uporabnica Facebooka je prejela sporočilo z domnevno ponudbo za finančno pomoč. Pošiljatelj naj bi bil župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj. V času, ko marsikdo težko krpa mesečne stroške, takšna ponudba hitro pritegne pozornost. A prav v tem je past. Uporabnica je kmalu opazila, da nekaj ne drži. Kot je zapisala, je šlo za lažni profil, oseba za njim pa jo je prosila, naj pošlje svoje osebne podatke, da jih bo posredovala odboru, ki naj bi urejal pomoč. To je bil trenutek, ko se je navidezna pomoč spremenila v opozorilni alarm.

“Zakaj bi župan v nedeljo zvečer pošiljal takšna sporočila?”

Uporabnica je pojasnila, da ni mogla razumeti, zakaj bi ji župan v nedeljo zvečer pošiljal takšna zasebna sporočila. Zato je profil blokirala. Naslednji dan je poklicala na Mestno občino Murska Sobota, kjer so ji potrdili, da imajo s podobnimi lažnimi sporočili težave že dlje časa. Po navedbah občine se podobne prevare ne pojavljajo le pri njih, ampak tudi v drugih občinah. Težava je še toliko večja, ker je storilce težko izslediti. Prevaranti se skrijejo za znano ime, uporabijo zaupanje ljudi in poskušajo priti do podatkov, ki jih lahko kasneje zlorabijo.

Občina opozarja: “Ne nasedajte lažnemu profilu”

Po opozorilu uporabnice se je oglasila tudi Mestna občina Murska Sobota. Občane so pozvali, naj ne sprejemajo prošenj za prijateljstvo od osebe, ki se izdaja za župana Damjana Anželja, saj gre za lažni profil. »V kolikor sprejmete prošnjo za prijateljstvo od osebe, ki se izdaja za župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, je nikar ne sprejemajte, saj gre za lažni profil,« so zapisali na občini. Dodali so, da ima župan na Facebooku uradno stran in da nikoli ne bi pošiljal sporočil, kakršnega je prejela uporabnica. Gospe so se obenem zahvalili za previdnost in opozorilo.

Prevaranti igrajo na zaupanje, stisko in znana imena

Takšne spletne prevare delujejo prav zato, ker so osebne. Prevaranti ne uporabijo naključnega imena, ampak osebo, ki jo ljudje v lokalnem okolju poznajo. Ko se sporočilo poveže še z obljubo finančne pomoči, je lahko meja med previdnostjo in zaupanjem zelo tanka. Zato velja preprosto pravilo: osebnih podatkov nikoli ne pošiljajte prek zasebnih sporočil neznancem, tudi če se predstavljajo z znanim imenom. Ne klikajte sumljivih povezav, ne pošiljajte fotografij dokumentov in ne odgovarjajte na prošnje, ki zvenijo nenavadno. Najprej preverite neposredno pri občini ali drugi uradni ustanovi.

Ena previdna odločitev lahko prepreči veliko škodo

Tokrat se je zgodba končala pravočasno. Uporabnica je prevaro prepoznala, profil blokirala in o vsem obvestila občino. A vprašanje ostaja: koliko ljudi bi v podobni stiski vseeno poslalo svoje podatke? Sporočilo občine je zato več kot le formalno opozorilo. Je opomnik, da so spletni prevaranti vse bolj prepričljivi, njihova najmočnejša vaba pa je prav zaupanje. In ko nekdo obljublja pomoč, je previdnost včasih najboljša zaščita.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na skupinski fotografiji Evropske politične skupnosti naj bi znova manjkala Slovenija. Poslanka SDS Jana Gržinič je ob tem zapisala, da to »ni več smešno« in vlado vprašala, kakšno bo tokrat pojasnilo.

Fotografija, ki je sprožila novo politično vprašanje

Evropski voditelji so se danes, 4. maja 2026, zbrali v Erevanu v Armeniji, kjer poteka osmo srečanje Evropske politične skupnosti. Povabljenih je bilo 48 voditeljev držav in vlad, srečanja pa se kot gost udeležuje tudi kanadski premier Mark Carney, kar je prvič, da je na tem formatu sodelovala neevropska država. A v Sloveniji je največ pozornosti pritegnilo nekaj drugega. Poslanka SDS Jana Gržinič, ki je na družbenem omrežju X opozorila na skupinsko fotografijo, je zapisala: »Med prisotnimi voditelji držav spet nikogar iz Slovenije. Kaj je tokrat razlog? Utrujenost po prvomajskih praznikih? To ni več smešno.« Gržiničeva je poslanka v državnem zboru in članica SDS.

Tretji izpuščen dogodek in vse glasnejše vprašanje ugleda

Njena objava odpira neprijetno vprašanje: ali Slovenija v ključnih evropskih trenutkih sploh še sedi za mizo? Evropska politična skupnost sicer ni klasičen vrh EU, a je pomemben politični prostor, kjer se srečujejo države članice Unije, kandidatke, partnerice in zaveznice. V času vojn, varnostnih pretresov, migracijskih pritiskov in gospodarske negotovosti je tam prisotnost sporočilo samo po sebi.

Gržiničeva je ob tem opozorila, da gre že za tretji mednarodni dogodek, ki ga Slovenija izpušča. Pred kratkim je premier Robert Golob odpovedal tudi udeležbo na neformalnem srečanju EU v Nikoziji, pri čemer je kabinet kot razlog navajal obveznosti v državnem zboru.

‼️ Skupinska fotografija Evropske politične skupnosti. Med prisotnimi voditelji držav spet nikogar iz Slovenije. Kaj je tokrat razlog? Utrujenost po prvomajskih praznikih? To ni več smešno.

Že tretji mednarodni dogodek, ki ga 🇸🇮 izpušča. Kakšen bo tokrat odziv vlade? pic.twitter.com/sMpDJoYIxN

— Jana Gržinič (@JanaGrzinic) May 4, 2026

Ko prazni prostor postane politično sporočilo

Vlada bo morala pojasniti, zakaj Slovenije na fotografiji ni bilo oziroma kdo jo je na srečanju zastopal, če je zastopstvo vendarle bilo zagotovljeno na nižji ravni. Za majhno državo namreč mednarodna vidnost ni protokolaren luksuz, ampak del politične teže. Če te ni v prostoru, kjer drugi gradijo odnose, sklepe in zavezništva, potem o tebi govorijo drugi – ali pa sploh ne govorijo.

Zanimivo je, da se je Golob oktobra 2025 udeležil sedmega vrha Evropske politične skupnosti na Danskem, kjer je poudarjal skupne evropske vrednote, delovanje in enotnost. Tokrat pa se razprava vrti okoli odsotnosti. In prav zato vprašanje Jane Gržinič zareže: kaj je tokrat razlog?

Priprvil: I.M.

Vir: Omrežje X

Obisk zdravnika bi moral pomeniti skrb za zdravje, ne pa živčno kroženje po ulicah in računanje, koliko bo stal vsak dodaten obisk parkirne hiše. Pri UKC Ljubljana se pacienti in svojci že leta soočajo z isto težavo: premalo parkirišč, visoke cene in občutek, da rešitev vedno znova ostaja nekje v prihodnosti.

Preden prideš do zdravnika, moraš najprej najti parkirišče

Za mnoge paciente se obisk Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ne začne v ambulanti, ampak že na cesti. Namesto da bi se lahko osredotočili na pregled, terapijo ali skrb za bližnjega, najprej več minut, včasih tudi več kot dvajset, krožijo po Njegoševi, Zaloški in okoliških ulicah. Prosto parkirno mesto? Včasih skoraj loterija. Težava je še bolj boleča zato, ker ne gre za obisk nakupovalnega središča ali mestnega jedra zaradi opravkov. Ljudje prihajajo v bolnišnico. Nekateri prestrašeni, drugi v bolečinah, tretji s svojci, ki potrebujejo pomoč. In prav tam, kjer bi morala biti pot čim lažja, se pogosto zaplete že pri osnovnem vprašanju: kam z avtom?

»Okoli porodnišnice nimaš kje parkirati«

Posebej napeto je v okolici porodnišnice. Tam čas, bližina vhoda in občutek varnosti niso razkošje, ampak potreba. Ena od obiskovalk je razmere opisala brez olepševanja: »Okoli porodnišnice nimaš kje parkirati. Je nekaj parkirišč, ampak so vedno polna. Da bi našla kaj praznega, je utopija.« Dodala je, da se po Ljubljani raje premika z avtobusi in taksiji, čeprav ima doma svoj avto. Zakaj? Ker z njim preprosto nima kam. Ta stavek pove veliko več kot statistika. Pove, kako se vsakdan pacientov in obiskovalcev prilagaja sistemu, ki jih ne dohaja.

Ko parkiranje postane dodaten strošek bolezni

Tisti, ki se odločijo za parkirno hišo, imajo morda več možnosti, da najdejo prosto mesto, a jih tam pričaka druga težava: cena. V parkirni hiši Šentpeter naj bi prva ura stala približno 2,30 evra, vsaka naslednja okoli 2,70 evra. Pregled, ki se zavleče, hitro pomeni račun nad deset evrov. »Parkirne hiše so pa dražje kot taksi,« opozarja sogovornica. In res, če mora pacient v UKC večkrat mesečno, strošek ni več zanemarljiv. Še posebej za onkološke bolnike, nosečnice, starejše in svojce, ki pogosto čakajo dlje, kot so načrtovali.

Rešitve se omenjajo, stiska pa ostaja danes

Na ministrstvu za zdravje omenjajo možnost dodatnih parkirišč na območju Povšetove ceste, UKC Ljubljana pa v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana zagotavlja tudi prevoz s Kavalirjem Klinkom. To mnogim pomaga, a težave ne odpravi. Dokler ne bo konkretnih, dovolj velikih in dostopnih rešitev, bo obisk UKC Ljubljana za številne še naprej pomenil dvojni stres: najprej zaradi zdravja, nato še zaradi parkiranja. In to je občutek, ki ga bolnik pred pregledom res ne bi smel nositi s seboj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V bližini nekdanjega mejnega prehoda s Slovenijo se je v nedeljo zvečer odvil pretresljiv prizor. Policisti so našli štiri mrtve ljudi, več ranjenih in skupino izčrpanih migrantov, ki naj bi jih neznani voznik tovornjaka odložil ter pobegnil.

Noč, ki se je spremenila v grozo

Hrvaški policisti so v nedeljo okoli 22.30 prejeli prijavo, da se na območju občine Netretić, v naselju Donje Prilišće, nahaja večja skupina migrantov. Gre za območje blizu nekdanjega mejnega prehoda Žuniči oziroma v bližini meje s Slovenijo. Ko so policisti prišli na kraj, jih je pričakal pretresljiv prizor: štirje moški so bili mrtvi, dva človeka pa sta bila v tako slabem zdravstvenem stanju, da so ju morali odpeljati v zdravstveno ustanovo. Na kraju so našli tudi moškega, ki je poskušal pomagati poškodovanim.

Odložil naj bi jih neznani voznik tovornjaka

Po doslej znanih podatkih naj bi skupino na kraj pripeljal neznani voznik v tovornem vozilu. Ko jih je odložil, naj bi območje zapustil. Migranti so policistom povedali, da so bili med vožnjo izpostavljeni nečloveškim razmeram. Prav ta podatek odpira najtežja vprašanja: kako dolgo so bili v vozilu, v kakšnih razmerah so potovali in ali bi bilo mogoče tragedijo preprečiti? Hrvaški mediji poročajo, da policija preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitim prehajanjem meje in ogrožanjem življenja.

V bližini našli še več ljudi

Policisti so v nadaljevanju pregledali tudi okolico kraja dogodka in območje nekdanjega mejnega prehoda s Slovenijo. Tam so našli še 12 tujih državljanov. Skupno so 13 oseb prepeljali v registracijski center za prosilce za mednarodno zaščito Dugi Dol. Obdukcija naj bi pokazala točen vzrok smrti, policija pa mora ugotoviti tudi identiteto umrlih.

Tragedija, ki razgalja temno stran migrantskih poti

Ta primer ni le policijska novica. Je opomin, kako nevarne so lahko poti, na katerih ljudje pogosto končajo v rokah tihotapcev. Nekdo jih je peljal, nekdo jih je odložil, nato pa izginil. Za njim so ostali mrtvi, ranjeni in prestrašeni ljudje. In za njimi vprašanje, ki boli: koliko podobnih zgodb ostane skritih, preden jih razkrije šele tragedija?

Pripravil: I.M.

Vir: 24Sata

Mineva pet mesecev od tragičnega slovesa Jake Muhedinoviča, 25-letnika, ki ga je lani iskala vsa Slovenija. Njegova mama Urška Lipovšek je zdaj objavila zapis, ob katerem se človek težko zadrži. To niso le besede žalosti, ampak krik ljubezni, ki ne mine.

Slovenija ga je iskala, družina pa upala do zadnjega

Lanski december je zaznamovala zgodba, ki se je dotaknila številnih ljudi po državi. Pogrešali so 25-letnega Jako Muhedinoviča, mladega fanta, ki je izginil v noči z 28. na 29. november 2025. Nazadnje so ga videli v Celju, ko se je vračal z zabave. S taksijem se je peljal proti domu, nato pa izstopil nekaj kilometrov prej in pot nadaljeval peš. Od tam naprej se je za njim izgubila vsaka sled. Dnevi so minevali, iskalne akcije so se nadaljevale, družina pa se je oklepala upanja. Tistega tihega, bolečega upanja, ki ga razumejo samo tisti, ki čakajo nekoga, ki se ne vrne.

Tragičen konec, ki je pustil preveč vprašanj

Jako so januarja 2026 našli mrtvega v reki Savinji. Obdukcija je pokazala, da je šlo za utopitev in da ni šlo za nasilno smrt. A tudi takšna ugotovitev ne izbriše praznine. Ne odgovori na vsa vprašanja. Ne zaceli srca. Jaka ni bil le ime v novicah. Bil je sin, prijatelj, mlad človek, športni trener, nekdo, ki je imel svoje sanje, navade, glas, smeh in pogled. Prav zato njegova zgodba še vedno boli. Ker za številkami in datumi vedno ostanejo ljudje.

Mama zapisala besede, ob katerih zastane dih

Po nekaj mesecih se je oglasila njegova mama Urška Lipovšek. Njen zapis je poln bolečine, a tudi neizmerne ljubezni. »Mineva pet mesecev, odkar si odšel, moj sin. Pet mesecev, ki se zdijo kot večnost in hkrati kot en sam boleč trenutek, ki noče miniti,« je zapisala. V nadaljevanju je dodala, da pogrešajo njegov glas, smeh in pogled. Tiste majhne stvari, ki so bile nekoč samoumevne, danes pa so postale spomin. »V srcu nosimo praznino, ki je ne more zapolniti nič in nihče,« so besede, ki povedo več kot tisoč razlag.

Ljubezen, ki ostane tudi po slovesu

Njene besede niso le zapis matere, ki žaluje. So opomin, kako krhko je življenje in kako močno lahko nekdo ostane prisoten, tudi ko ga ni več ob nas. »Za vedno moj sin. Za vedno v našem srcu,« je zapisala. In morda je prav v tem najtežja resnica. Nekateri odhodi nikoli zares ne dobijo konca. Ostane ljubezen, ostane bolečina, ostane ime, ki ga družina izgovarja drugače kot vsi drugi. Jaka ostaja njihov. Za vedno.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Po mirnem začetku tedna se nad Slovenijo vrača bolj razgibano vreme. A dež ne bo padal povsod enako: zahod države se bo namakal, medtem ko bodo na vzhodu sušne razmere lahko še bolj trdovratne.

Najprej mirno, nato vse bolj oblačno

Ponedeljek bo še deloval skoraj varljivo mirno. Večji del dneva bo minil brez večjih posebnosti, vreme bo razmeroma stabilno, padavin pa še ne bo. A nad Evropo se bo medtem že pripravljala precej drugačna slika. Nad zahodnim in vzhodnim Sredozemljem bosta vztrajali ciklonski območji, med njima pa se bo nad Alpami le še začasno zadrževalo šibkejše območje višjega tlaka. Prav ta vremenska postavitev bo proti Sloveniji začela potiskati topel, vse bolj vlažen zrak. Od zahoda se bo oblačnost gostila, prve padavine pa se bodo začele pojavljati v noči na torek oziroma v torek dopoldne, najprej v zahodnih krajih.

Zahod bo dobil največ, vzhod precej manj

V torek se bo vpliv ciklona nad zahodnim Sredozemljem okrepil. Nad severno Italijo in zahodnimi Alpami se bo razvilo izrazitejše padavinsko območje, ki bo seglo tudi nad Slovenijo. Največ dežja bo padlo v zahodni polovici države, deloma tudi v osrednjih krajih, medtem ko bo vzhod ostajal bolj na robu dogajanja. To pomeni, da bodo razlike med pokrajinami precej očitne. Ponekod na zahodu bo deževalo dlje časa in občasno močneje, v Koroški, Podravju in Prekmurju pa bo dežja bistveno manj. Tam, kjer že zdaj primanjkuje vlage v tleh, se razmere zato ne bodo bistveno popravile.

Ne le dež, tudi veter bo pokazal zobe

Ob dežju bo svoje dodal še veter. Zaradi okrepljenega jugozahodnega toka se bodo sunki v torek krepili predvsem v višjih legah, ob alpski pregradi in ponekod na severovzhodu. Lokalno lahko presežejo tudi 70 kilometrov na uro. Na Primorskem in ob morju bo pihal južni do jugozahodni veter, ki se bo občasno okrepil, a največ težav bo veter verjetno povzročal v notranjosti in na severu države.

Do petka oblačno, mokro in neenakomerno

V sredo se bodo padavine razširile nad večji del Slovenije, a največ jih bo še vedno na zahodu in jugozahodu. V četrtek bo vreme ostalo spremenljivo, padavine pa bodo manj organizirane. Do petka bodo postopno slabele, najdlje pa bodo vztrajale v zahodnih krajih. Slovenijo tako čaka teden vremenskih nasprotij: nekje bodo ljudje gledali v polne žlebove, drugje pa bodo čakali na dež, ki ga bo spet premalo.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO, Neurje.si