Voznike naj bi že jutri pričakal nov cenovni šok. Po napovedih naj bi se podražili bencin, dizel in kurilno olje, kar bo občutil skoraj vsak, ki se vozi v službo, ogreva dom ali posluje s prevozom.

Cene znova navzgor – in to občutno

Po napovedih, ki jih povzemajo slovenski mediji, naj bi se regulirane cene goriv jutri opolnoči znova zvišale. Bencin naj bi se podražil na približno 1,70 evra za liter, dizel na približno 1,79 evra, kurilno olje pa na približno 1,43 evra za liter. To pomeni, da bi bil liter bencina dražji za okoli 6 do 6,5 centa, dizel za približno 8 centov, podobno tudi kurilno olje. Za primerjavo: trenutno najvišje dovoljene drobnoprodajne cene zunaj avtocest znašajo 1,635 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,708 evra za liter dizla in 1,352 evra za liter kurilnega olja. Te cene veljajo do vključno ponedeljka, 4. maja 2026.

Najbolj bo udarilo tiste, ki nimajo izbire

Podražitev goriv nikoli ni samo številka na ceniku. Za nekoga pomeni dražjo pot v službo, za drugega višji strošek prevoza otrok, za tretjega dražje ogrevanje doma. Če ima družina avtomobil z rezervoarjem prostornine 50 litrov, bi poln rezervoar dizla po napovedani ceni stal približno 89,50 evra. To je več kot štiri evre več kot pri zdajšnji ceni. Pri bencinu bi 50-litrsko polnjenje po novi ceni znašalo približno 85 evrov. Morda se nekaj evrov na prvi pogled ne sliši dramatično, a pri rednih vožnjah se razlika hitro nabere. Še posebej pri obrtnikih, dostavnih službah, kmetih in vseh, ki avta ne uporabljajo za udobje, ampak za preživetje.

Vlada ima še eno možnost: da poseže v dajatve

Končna cena bo odvisna tudi od morebitnih potez vlade. Ta je marca začasno ukinila plačilo okoljske dajatve za bencin, dizel in kurilno olje, ukrep pa po vladnih informacijah velja od 24. marca do 4. maja 2026. Če vlada ne bo dodatno posegla v dajatve, bodo vozniki podražitev občutili neposredno na črpalkah. Na avtocestah in hitrih cestah je zgodba še nekoliko drugačna, saj se tam cene oblikujejo prosto. To pomeni, da so lahko že zdaj precej višje kot na črpalkah zunaj avtocestnega omrežja. Za voznike, ki pogosto potujejo, razlika zato ni več zanemarljiva podrobnost, ampak konkreten strošek.

Ko liter goriva postane vsakodnevna skrb

Slovenija je v zadnjih letih že večkrat občutila, kako hitro se lahko gorivo spremeni iz samoumevnega stroška v temo, ki jo ljudje spremljajo skoraj iz tedna v teden. Tokratna napoved znova odpira vprašanje, koliko prostora imajo gospodinjstva še za nove podražitve. Računi rastejo počasi, a vztrajno. In ko se podraži gorivo, se pogosto ne ustavi samo pri avtomobilu – dražji postanejo tudi prevozi, storitve in na koncu vsakdan.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Finance, CNN

Primer Nenada Durutovića, ki ga številni na TikToku poznajo kot Homeboya, se iz osebne stiske spreminja v javni obračun s sistemom. Po zavrnjeni denarni socialni pomoči naj bi prejel le nujni dodatek, zdaj pa napoveduje pritožbo, kazensko ovadbo in pravni boj proti CSD.

Prejel je nujni dodatek, a pravi, da to ni rešitev

V javnosti še naprej odmeva primer Nenada Durutovića, spletnega vplivneža, ki na TikToku nastopa pod vzdevkom Homeboy. Po tem, ko je ostro kritiziral center za socialno delo zaradi zavrnjene izredne denarne pomoči, je objavil, da mu je bil izplačan le tako imenovani nujni dodatek. A to ga ni pomirilo. »Izplačali so mi samo tzv. nujni dodatek, samo da bi bil tiho. Kaj pa lahko sploh dobim za ta drobiž?«

Durutović trdi, da ga je odločitev centra potisnila pod prag preživetja, ob tem pa poudarja, da njegova družina denarja ne potrebuje za razkošje, temveč za osnovno oskrbo otroka s posebnimi potrebami. Po njegovih navedbah naj bi stroški terapij, zdravil in individualnih obravnav dosegali okoli 3.000 evrov mesečno. Prav ta del zgodbe je najbolj občutljiv: ko se za uradnimi odločbami skrivajo otrok, skrb, strah in vsakdanji boj družine.

Ostre besede, javni pritisk in napoved ovadbe

Največ odzivov pa niso sprožile le njegove navedbe o denarju, temveč tudi način, kako je javno nastopil proti konkretni uslužbenki centra. V objavah je zapisal, da sta »pritožba in kazenska ovadba na poti«, ter trdil, da bo »cela država gledala sramoto« tistih, ki so po njegovem odgovorni za odločitev. V javnih objavah je celo neposredno izpostavljal uslužbenko CSD, kar zgodbo postavlja na zelo občutljivo mejo med pravico do kritike in osebnim pritiskom. Na družbenih omrežjih se mnenja zato močno delijo. Nekateri mu pritrjujejo in poudarjajo, da se ljudje v postopkih pred CSD pogosto počutijo nemočne. Drugi opozarjajo, da javno izpostavljanje zaposlenih na centrih za socialno delo ni sprejemljivo, še posebej, ko gre za postopke, ki vsebujejo osebne in finančne podatke.

Kaj pri pomoči sploh presoja CSD?

Denarna socialna pomoč v Sloveniji ni avtomatičen prejemek. Po uradnih pojasnilih države je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb in jo lahko posameznik uveljavlja, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko določene meje ter so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Pri izredni denarni socialni pomoči so pravila še bolj vezana na namen. CSD Slovenije pojasnjuje, da se ta pomoč lahko dodeli osebi ali družini, ki se je znašla v materialni ogroženosti zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati, ali če izkazuje izredne stroške, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Višina in trajanje pomoči sta omejena, pomoč pa je treba porabiti namensko.

Pravna pot obstaja, vprašanje pa je, kako dolgo traja

Če se posameznik z odločbo CSD ne strinja, ima pravico do pritožbe. CSD Slovenije pojasnjuje, da se zoper odločbo ali sklep vloži pritožba v roku in na način, kot je navedeno v pravnem pouku, o njej pa odloča drugostopenjski organ, torej pristojno ministrstvo. Poleg tega obstajajo tudi druge poti, od ugovora zoper delo strokovnega delavca do pobude za inšpekcijski nadzor.

Durutović za zdaj napoveduje pravni boj, uradne potrditve vložene tožbe pa javno ni zaslediti. A zgodba je že prerasla eno odločbo. Postala je razprava o socialni državi, zaupanju v institucije, mejah javnega pritiska in vprašanju, kaj se zgodi, ko človek v stiski meni, da ga sistem ni slišal. In prav tu primer najbolj zareže: med pravili na papirju in življenjem, ki se odvija doma, iz meseca v mesec.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Ko se na televiziji znova zavrti Kekec, se ne vrne le stari film. Vrnejo se gore, pesem, otroški strah pred Bedancem in nežni obraz Mojce, ki ga Slovenci nosimo v spominu že več kot sedem desetletij. Zdenka Logar Povšič je bila ob snemanju stara komaj dvanajst let, danes pa ima 87 let.

Deklica, ki je postala del slovenske filmske večnosti

Zdenka Logar Povšič je v prvem filmu o Kekcu iz leta 1951 upodobila siroto Mojco, deklico, ki jo je Bedanec zaprl v svojo gorsko votlino. Bila je nežna, krhka, a hkrati nepozabna. In prav ta preprostost je naredila čudež. Mojca ni bila le filmski lik, postala je del skupnega spomina, del otroštva številnih generacij. Film režiserja Jožeta Galeta, posnet po Vandotovi literarni predlogi, še danes velja za eno največjih slovenskih klasik. V njem pogumni Kekec s pomočjo Kosobrina rešuje Mojco, a gledalcem je v srce ostala predvsem njena pesem, tisti krhki glas, ki je zvenel kot nekaj domačega, skoraj pravljičnega.

Ena sama vloga, a spomin za celo življenje

Zanimivo je, da je bila to njena edina filmska vloga. Po Kekcu se Zdenka Logar Povšič ni podala v filmsko kariero, a za slovenski film je naredila več, kot marsikdo z desetimi vlogami. Njena Mojca je ostala živa, ker je bila iskrena. Leta 2025 se je udeležila predvajanja digitalno restavrirane verzije filma Kekec v Kranjski Gori, kjer so se ustvarjalci in ljubitelji filma znova poklonili tej veliki slovenski zgodbi. Tam ni bila le kot nekdanja igralka, ampak kot živa vez med časom, ko je slovenski film šele rasel, in občinstvom, ki se k Kekcu vedno znova vrača.

Ko se stari film nenadoma zazdi zelo živ

Digitalno restavrirana verzija filma je znova pokazala, zakaj Kekec ni le nostalgija, ampak kulturna dediščina. Takšne zgodbe se ne postarajo, ker v njih ni nič umetnega. So gore, strah, pogum, prijateljstvo in pesem, ki jo zna skoraj vsak Slovenec priklicati iz spomina. Ob takšnih trenutkih se človek vpraša: koliko filmskih prizorov iz našega otroštva sploh ostane tako živih? Mojca je ena izmed njih. Zdenka Logar Povšič danes ni le nekdanja otroška igralka, temveč obraz časa, ko je slovenski film nastajal z manj sredstvi, a z ogromno srca. In morda je prav zato njena zgodba tako ganljiva. Ena vloga, ena pesem, ena deklica v črno-belem filmu. Pa vendar dovolj, da jo narod ne pozabi niti po več kot sedemdesetih letih.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, YouTube

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob svetovnem dnevu svobode medijev jasno stopila v bran RTV-prispevku. Po njenih besedah ne gre za navadno položnico, ampak za financiranje javnega medija, ki naj bi varovalo njegovo neodvisnost pred politiko in kapitalom.

Predsednica jasno proti ukinitvi prispevka

Nataša Pirc Musar je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev ostro opozorila na napovedi o ukinjanju RTV-prispevka. Označila jih je za »populistične nepremišljene napovedi« in ob tem poudarila, da bi se morala javnost vprašati, kdo bi v takem primeru sploh še zagotavljal vsebine, ki jih komercialni mediji praviloma ne ponujajo. Njeno sporočilo je bilo jasno: RTV-prispevek po njenem ni nepotreben strošek prebivalca. Nasprotno, vidi ga kot enega ključnih mehanizmov, s katerim se javni medij lahko obdrži nad dnevnopolitičnimi in kapitalskimi pritiski.

»Večine tega na komercialnih medijih ni«

Predsednica je naštela vrsto vsebin, ki jih po njenem javni medij zagotavlja prav zaradi stabilnega financiranja. Med njimi so javno informiranje, orkester, oddaje o kulturi, oddaje za gluhe, programi za manjšini, RTV-arhiv, otroški in mladinski program, izobraževalne vsebine ter prenosi državnih proslav. »Večine tega na komercialnih medijih ni. Ker se ne izplača,« je zapisala. Prav s tem je želela poudariti razliko med javnim servisom in mediji, ki delujejo predvsem po tržni logiki.

RTV-prispevek kot zaščita pred politiko in kapitalom

Po besedah Pirc Musarjeve financiranje, kot je RTV-prispevek, ni namenjeno oblasti. Namenjeno je zaščiti uredniške in institucionalne neodvisnosti javnega medija pred političnimi in kapitalskimi pritiski. Ob tem je opozorila tudi na razliko med javnim in državnim medijem. Javni medij mora po njenem delovati v interesu javnosti, medtem ko je državni medij pod neposrednim vplivom oblasti in služi predvsem njenim interesom. Tak model, je dodala, ni združljiv z demokratičnimi standardi.

Ukinitev bi po njenem oslabila javni medij

Pirc Musarjeva meni, da so rešitve, ki obljubljajo ukinitev stabilnih virov financiranja javnih medijev, nevarne. Po njenem javni medij brez sistemsko urejenega financiranja ne postane bolj svoboden, ampak bolj ranljiv. Ranljiv naj bi postal za politične pritiske, kapitalske interese in kratkoročne odločitve, ki ne sledijo javnemu interesu. Zato razprava o RTV-prispevku po njenem ni le vprašanje ene položnice, ampak vprašanje kakovosti demokracije.

Sporočilo, ki bo znova razdelilo javnost

Besede predsednice bodo zagotovo sprožile nove odzive. Zagovorniki javne RTV bodo v njih videli obrambo javnega servisa, kritiki RTV-prispevka pa dokaz, da državni vrh podpira nadaljevanje obveznega plačevanja. A Pirc Musarjeva je svoje stališče postavila zelo neposredno: Slovenija po njenem potrebuje močne, neodvisne in raznolike medije. In za javni medij, kot pravi, mora obstajati stabilen vir financiranja. Vprašanje pa ostaja: ali bodo ljudje to še naprej razumeli kot varovalko demokracije ali kot strošek, ki ga ne želijo več plačevati?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na družbenih omrežjih je zaokrožil pretresljiv posnetek, v katerem Žan Zore v solzah govori o Francu in se sprašuje, zakaj je obupal. Gledalci so se takoj vprašali: ali to pomeni, da Franc zapušča Kmetijo?

Solze, ki so sprožile veliko vprašanje

V šovu Kmetija so gledalci vajeni napetosti, prepirov in taktičnih preobratov, a takšni trenutki zadenejo drugače. Na družbenih omrežjih se je pojavil posnetek, v katerem Žan Zore vidno pretresen govori o Francu. V solzah se sprašuje, zakaj je to naredil, zakaj je šel in zakaj je obupal. Prav te besede so med gledalci sprožile ugibanja, da bi se lahko pripravljal eden bolj čustvenih odhodov letošnje sezone. A za zdaj je treba biti previden: posnetek sam po sebi še ne potrjuje, da Franc res zapušča posestvo.

Franc je že bil v nevarnosti

Zadnje dogajanje na Kmetiji je Franca postavilo v zelo nehvaležen položaj. Po tem, ko je Franc Vozel gajbice krompirja odstopil Žanu Zoretu, je tehtnica imuniteto prisodila Žanu in Aleksandri April, nato pa je Dejan Guzej za dvoboj izbral prav Franca. To pomeni, da se je Franc znašel neposredno pred areno, kjer se lahko vsak trenutek obrne v slovo. Če temu dodamo še Žanove solze in njegove besede o tem, da je Franc “obupal”, je jasno, zakaj so se gledalci odzvali tako burno. Franc v šovu velja za trdega, neposrednega in ponosnega tekmovalca, zato bi bil morebiten zlom zanj še toliko bolj presenetljiv.

Je odhod res že zapečaten?

Najbolj pošten odgovor je: ne vemo še. Posnetek lahko pomeni, da je Franc izgubil dvoboj, lahko namiguje na prostovoljni odhod, lahko pa gre tudi za montažno napoved, ki gledalce namenoma pusti v negotovosti. V resničnostnih šovih so takšni izseki pogosto sestavljeni tako, da dvignejo napetost pred oddajo. A Žanove solze delujejo pristno. In prav zato je prizor tako močan. Tudi če Franc na koncu ne odide, je očitno, da se je zgodilo nekaj, kar je Žana globoko zadelo.

Večer, ki bo očitno bolel

Kmetija je še enkrat pokazala, da tu ne gre samo za naloge, taktiko in boj za obstanek. Gre tudi za vezi, ki nastanejo med ljudmi, čeprav si tega včasih ne priznajo. Če Franc res odhaja, bo to za Žana očitno veliko več kot le izguba sotekmovalca. Bo trenutek, ko se bo igra za hip ustavila – in bodo ostale samo solze.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Izredna seja državnega zbora se je začela kot razprava o krčenju števila ministrstev, a je največ pozornosti hitro odnesel besedni dvoboj med predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem in poslanko SD Meiro Hot. Ko ga je opozorila na prakso vodenja sej, je Stevanović odgovoril z besedami o »mentorstvo glede poslovnika«, Hotova pa je ob tem vidno dvignila glas.

Ko je razprava o vladi postala razprava o vodenju DZ

V državnem zboru so poslanci razpravljali o spremembah zakona o vladi, s katerimi bi se število ministrstev z 19 zmanjšalo na 14. Predlog, ki ga je vložila SDS, ima po napovedih dovolj podpore, saj ga bodo poleg SDS podprli tudi NSi, SLS, Fokus in Resnica, medtem ko mu Svoboda in SD ne bosta nasprotovali. Proti bodo v Levici in Vesni. A politična vsebina je v nekem trenutku zdrsnila v ozadje. Predsednik DZ Zoran Stevanović je poslance opozoril, naj se pri razpravi držijo konkretnega dopolnila, pri tem pa se je skliceval na poslovnik državnega zbora. Ko je poslanka Svobode Lena Grgurevič začela govoriti širše, jo je prekinil, saj po njegovem ni razpravljala o temi.

Hotova ga je opozorila, nato se je ton dvignil

Nato se je oglasila poslanka SD Meira Hot. Stevanovića je spomnila, da so v prejšnjem sklicu DZ pri prvem dopolnilu pogosto dovolili širšo razpravo, šele nato pa jo omejili na posamezne člene. Ni šlo le za tehnično pripombo, ampak za očitek, da se praksa vodenja sej očitno spreminja. Ko je predsednik DZ vztrajal, da se je treba držati poslovnika, je Hotova zaradi njegovega odgovora dvignila glas. V razpravi je bilo čutiti napetost, saj poslanka ni sprejela razlage, da gre zgolj za skrb za red v dvorani. Predlagala mu je tudi, naj skliče delovni posvet, kjer bi poslance seznanil z novimi praksami oziroma načinom, po katerem namerava voditi državni zbor.

Poslanki Socialnih demokratov Meiri Hot se je na seji odtrgalo.

Sprva je predlagala, naj jih predsednik DZ Zoran Stevanović pouči o “novih parlamentarnih praksah”

Ko je omenil, da so vrata njegove pisarne vedno odprta, se je razburila. 🤦🏼 pic.twitter.com/Q9MqKnEpKe

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) April 29, 2026

»Potrkajte na moja vrata«

Stevanović je nato odgovoril še ostreje. Dejal je, da mu je žal, če »nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika«. Hotovi je sporočil, da lahko potrka na njegova vrata in ji bo mentorstvo ponudil. Prav ta izjava je sprožila največ odzivov. Del poslancev jo je razumel kot pokroviteljski nastop predsednika DZ do izkušene poslanke, drugi pa kot jasen signal, da bo Stevanović vztrajal pri strožjem upoštevanju pravil. A dejstvo ostaja: Hotova je glas dvignila prav zato, ker je njegov odgovor razumela kot problematičen in kot odmik od dosedanje parlamentarne prakse.

En stavek je zasenčil zakon

V ozadju ostaja pomembna reforma vlade, a današnji prizor je pokazal še nekaj drugega: Stevanović želi državni zbor voditi drugače, bolj strogo in bolj po črki poslovnika. Meira Hot pa je v tem prepoznala nevarnost, da se pod krinko pravil omejuje razprava. In prav zato je njun dvoboj odmeval bolj kot številke o ministrstvih. Včasih politiko zaznamuje zakon. Včasih pa en sam stavek, izrečen v pravem trenutku.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Nika Kovač se je po daljšem molku znova oglasila na družbenih omrežjih – in to z lokacije, kjer se očitno dogaja nekaj pomembnega. Iz Španije je sporočila, da je kampanja My Voice My Choice prišla do trenutka, ko ne trka več le na vrata Bruslja, ampak že na vrata evropskih ministrstev.

Po premoru se je javila iz Španije

Nika Kovač, ena najbolj prepoznavnih slovenskih aktivistk in obraz kampanje My Voice My Choice, se je po daljšem času znova oglasila na družbenih omrežjih. Tokrat ne z običajno objavo, ampak z videom iz Španije, kjer se s svojo ekipo udeležuje več pomembnih pogovorov. V javljanju je pojasnila, da so bile predstavnice kampanje povabljene na tri različne sestanke – na špansko ministrstvo za enakost, na ministrstvo za zdravje, nato pa še na pogovore s poslanci in predstavniki civilne družbe. Že sam seznam sogovornikov kaže, da kampanja po njenem mnenju ni več le pobuda z družbenih omrežij, ampak projekt, ki vstopa v uradne politične prostore.

Španija naj bi bila prva država

Kovačeva je v posnetku jasno povedala, kaj želijo doseči. “Hočemo, da bi bila Španija prva država, ki bi implementirala kampanjo My Voice My Choice,” je dejala in dodala, da želijo začeti postopke po posameznih državah. Ob tem je izpostavila tudi jutrišnje pomembno glasovanje v Španiji, povezano z vpisom pravice do splava v ustavo. Kot je priznala, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, a se ji zdi izjemno pomembno, da gre Španija naprej tudi s tem korakom. Njeno javljanje je zato zvenelo kot mešanica pričakovanja, pritiska in občutka, da se za kampanjo odpira novo poglavje.

Iz preproste ideje do ministrstev

Najbolj osebno je zvenel del, v katerem se je Kovačeva ozrla nazaj. Spomnila je, da se je kampanja začela pred tremi leti z zelo preprosto idejo, danes pa je po njenih besedah prišla mimo Evropskega parlamenta, Evropske komisije in vse do posameznih ministrstev. “Imamo dejansko možnost nekaj spremeniti in pisati zgodovino,” je poudarila. Prav ta stavek je bil osrednje sporočilo njenega javljanja: po dolgem obdobju manjše vidnosti se vrača v trenutku, ko želi pokazati, da kampanja še ni končana, ampak po njenem prepričanju šele prehaja v fazo konkretnih političnih odločitev.

Vrnitev z močnim sporočilom

Njeno oglašanje je bilo zato več kot le kratka objava s poti. Bilo je sporočilo, da se Nika Kovač znova aktivneje postavlja v ospredje kampanje, ki jo vidi kot zgodovinsko priložnost. V ozadju njenega javljanja je bilo slišati tudi protestno dogajanje, sama pa je napovedala, da se bo znova oglasila in povedala, kako so potekali pogovori. Ali bo Španija res prva država, ki bo naredila ta korak, bo pokazal čas. A Kovačeva je dala jasno vedeti, da se po njenem mnenju vrata, ki so se nekoč zdela zaprta, zdaj odpirajo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V državnem zboru je med razpravo o zakonu o vladi završalo, ko je predsedujoči Zoran Stevanović večkrat prekinil poslanko Leno Grgurevič. Razlog? Po njegovem opozorilu se ni držala obravnavanega člena, zato jo je ostro vračal nazaj k temi.

Ko razprava uide s tira

V parlamentu je znova postalo vroče. Med obravnavo sprememb zakona o vladi se je razprava hitro oddaljila od samega člena, predsedujoči Zoran Stevanović pa tega ni več mirno poslušal. Ko je poslanka Lena Grgurevič začela širše govoriti o političnem dogajanju, prihodnji vladi in očitkih desnici, jo je predsedujoči večkrat ustavil. “Gospa Grgurevič, prosim, četrti člen,” je opozarjal Stevanović in ji dal jasno vedeti, da mora razprava ostati pri točki dnevnega reda. V dvorani je bilo čutiti napetost, saj je poslanka vztrajala, da razpravlja, predsedujoči pa je vztrajal, da razprava ne sme postati splošni politični govor.

Stevanović vztrajal pri pravilih

Grgurevič je med drugim dejala, da se “ne bodo šli blokade”, ob tem pa dodala, da je vlada, kot kaže, že formirana. A Stevanović jo je znova prekinil in opozoril, da govori o četrtem členu. Njegovo sporočilo je bilo preprosto: poslanci lahko razpravljajo, vendar znotraj teme, ki je na mizi. Takšno vodenje seje je takoj sprožilo odziv. Poslanka mu je očitala prekinjanje in ga pozvala, naj jo spoštuje pri razpravi. “Spoštujte me, gospod Stevanović, da razpravljam,” je dejala. Toda predsedujoči ni popustil. Vztrajal je, da se mora poslanka vrniti k vsebini obravnavanega člena.

Zoran Stevanović napravi red.

Poslanki Leni Grgurevič (Gibanje Svoboda) ugasne mikrofon, ko ponovno želi nakladati. pic.twitter.com/KnNi2XMH4W

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) April 29, 2026

V ospredju četrti člen, v ozadju nova vlada

Čeprav je šlo formalno za razpravo o členu zakona, je bilo jasno, da v ozadju vre širši politični spopad. Spremembe zakona o vladi so povezane z vprašanjem prihodnje sestave izvršne oblasti, zato vsaka razprava hitro zdrsne v obračunavanje med političnimi bloki. Prav zato je bil Stevanovićev nastop toliko bolj opazen. Ni dovolil, da bi se razprava spremenila v splošno politično polemiko, ampak je poslanko večkrat vrnil nazaj k temi. Za ene je šlo za strogo, a potrebno vodenje seje, za druge za prekinjanje razpravljavke. Vsekakor pa je bil trenutek dovolj oster, da je takoj pritegnil pozornost.

Red v dvorani ali politični spopad?

Dogodek je še enkrat pokazal, kako napeta je politična atmosfera v državnem zboru. Ko se odloča o zakonu, ki lahko vpliva na oblikovanje prihodnje vlade, se besede hitro zaostrijo, proceduralna opozorila pa dobijo politično težo. Stevanović je tokrat poslal jasno sporočilo: razprava mora ostati pri temi. In ko poslanka Grgurevič tega po njegovem mnenju ni storila, jo je brez ovinkarjenja ustavil. V parlamentu, kjer se te dni štejejo glasovi, očitno šteje tudi vsaka beseda.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Zgodba med Luko Dončićem in Anamario Goltes dobiva novo, precej resnejše poglavje. Potem ko je postalo jasno, da bo Dončića zastopala ena najbolj znanih ameriških odvetnic za ločitve, naj bi zdaj tudi Anamaria v boj stopila z izkušenim pravnim strokovnjakom.

Ljubezenska zgodba se je preselila v sodne dokumente

Še pred kratkim sta Luka Dončić in Anamaria Goltes veljala za enega najbolj prepoznavnih slovenskih parov. Zgodba, ki se je začela že v najstniških letih, je imela vse elemente pravljičnega scenarija: dolgoletno ljubezen, zaroko, družino in skupno življenje daleč od Slovenije. A zdaj je vse bolj jasno, da se je njuna zasebna zgodba preselila v precej hladnejši svet pravnih dokumentov, zahtevkov in odvetniških strategij.

V javnost so najprej prišle informacije, da bo Luko Dončića zastopala Laura Wasser, zvezdniška odvetnica za ločitve, ki je v preteklosti sodelovala v nekaterih najbolj razvpitih hollywoodskih razhodih. Zdaj pa naj bi tudi Anamaria Goltes izbrala močno pravno ime.

Anamario naj bi zastopal Evan C. Itzkowitz

Po poročanju medijev bo Anamario Goltes zastopal Evan C. Itzkowitz, specialist za družinsko pravo iz odvetniške pisarne Blevans, Itzkowitz & Cantrell. Gre za pravnika, ki se z družinskim pravom ukvarja že več kot dve desetletji, na tem področju pa naj bi deloval izključno od leta 2001.

Njegova izbira ni nepomembna. Družinski spori, še posebej kadar so v ozadju otroci, preživnina, prebivališče in mednarodna razsežnost, redko ostanejo zgolj formalnost. Vsaka beseda v dokumentih šteje. Vsaka pristojnost sodišča lahko spremeni tok postopka.

Dončić zahteva zavrnitev postopka v Kaliforniji

Po doslej znanih informacijah Dončić zahteva zavrnitev postopka o preživnini, ki ga je Anamaria sprožila v Kaliforniji. Njegova stran naj bi trdila, da ne on ne hči nista rezidenta te ameriške zvezne države, zato naj kalifornijsko sodišče ne bi bilo pristojno.

Ameriški mediji so ob tem poročali tudi o ostri formulaciji, da naj bi Anamarii prek sodišča sporočil, naj si pred vložitvijo dokumentov ogleda zemljevid. Prav ta stavek je zgodbi dodal še več napetosti, saj kaže, da spor ni več le tih in zaseben, ampak postaja vse bolj neposreden.

Zdaj gre za več kot razhod

Da je zveze konec, se je razvedelo marca, ko je Anamaria z Instagrama umaknila zaročno fotografijo, ki je bila prej pripeta na vrhu njenega profila. Dončić je pozneje potrdil, da je bil on tisti, ki je končal dolgoletno razmerje. A čeprav se je sprva zdelo, da bo šlo za zaseben razhod dveh znanih Slovencev, se zdaj kaže drugače.

Vstop dveh močnih odvetniških imen pomeni, da se zadeva zaostruje. Na eni strani eden največjih košarkarskih zvezdnikov sveta, na drugi ženska, ki je bila dolga leta del njegovega zasebnega življenja. In med njima vprašanja, ki jih ne rešujejo več objave na Instagramu, ampak sodišče.

Pripravil: I.M.

Vir: Times, Facebook

V državnem zboru ni završalo le zaradi ministrstev in novega zakona o vladi, ampak tudi zaradi precej bolj vsakdanjega vprašanja: kavčev. Poslanci Resni.ce so razkrili, da so ob prihodu v parlament prosili za osnovno opremo, nato pa izvedeli, da naj bi imela Levica v svojih prostorih kar devet kavčev.

Ko se razprava o milijonih preseli na kavče

V državnem zboru je bilo že pred današnjo izredno sejo vroče. Na mizi so spremembe zakona o vladi, s katerimi bi število ministrstev znižali z 19 na 14, ob tem pa tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga del politike predstavlja kot nujen ukrep za razbremenitev gospodarstva in ljudi, medtem ko ga nasprotniki vidijo kot darilo bogatejšim. A politična razprava je v nekem trenutku dobila povsem drugačen ton. Namesto resorjev, milijonov in političnih blokov so v ospredje stopili kavči. In prav ta prizor je pokazal, kako hitro se v parlamentu simbolika vsakdanjih stvari spremeni v ostro politično orožje.

Resni.ca zaprosila za stole, nato izvedela za kavče Levice

Poslanka Resni.ce Katja Kokot je opozorila, da so ob prihodu v državni zbor zaprosili za osnovno pisarniško opremo – kakšen stol, mizo, nato še kavč, da bi lahko normalno delali v poslanski skupini. Po njenih besedah pa so nato izvedeli, da ima poslanska skupina Levica največ kavčev. »Devet kavčev ima. Kdo je to plačal? Ljudje to plačajo, z davki in prispevki, ki se jim nekontrolirano dvigujejo,« je bila ostra Kokotova. Ob tem je Levici očitala, da nihče ne troši tako kot oni, čeprav se navzven predstavljajo kot glas socialne pravičnosti.

Kavči za vse, ne le za peščico! #kaviarsocialisti pic.twitter.com/IOmNmTy6DE

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) April 28, 2026

Reberšek udaril z izrazom, ki bo odmeval

Razpravo je nato dodatno začinil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Izračunal je, da je devet kavčev za pet poslancev Levice precej nenavadno razmerje, nato pa navrgel še opazko o radiatorjih. Najbolj pa je odmevala njegova oznaka, da gre za »kaviar socialiste«. Po njegovih besedah naj bi najprej poskrbeli zase, nato pa govorili o pravičnosti. »Kavči za vse, ne le za peščico,« je dodal in s tem očitno namignil na znano retoriko Levice, obrnjeno proti njej sami.

Majhen predmet, velika politična slika

Na prvi pogled se lahko zdi razprava o kavčih skoraj bizarna. A v ozadju je več kot le vprašanje pohištva. Gre za občutek, kdo v politiki govori eno, živi pa drugo. Prav zato takšne zgodbe hitro zarežejo v javnost – ker niso več abstraktne, ampak zelo konkretne. V času, ko politiki razpravljajo o davkih, ministrstvih, plačah in javni porabi, lahko tudi kavč postane simbol. Simbol udobja, privilegija in vprašanja, kdo v resnici sedi mehko, medtem ko ljudem razlaga, naj zategnejo pas.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X