V Ljubljani se zaradi hranjenja golobov znova dviga prah. Prebivalci opozarjajo na umazane fasade in ptice, ki se vsak dan zbirajo na istih mestih, občina pa namesto novih opozorilnih tabel stavi predvsem na nadzor inšpektorata.

Golobi, drobtine in jeza stanovalcev

V središču Ljubljane se zgodba ponavlja skoraj vsak dan. Na zelenicah, v parkih in celo pred stavbami se zbirajo golobi, ki čakajo na hrano. Za nekatere je to nedolžna gesta, za druge pa vsakodnevna težava, ki za seboj pušča umazanijo, smrad in poškodovane fasade. Prebivalci opozarjajo, da naj bi ena oseba golobe redno hranila na istem mestu. Ptice se zato zadržujejo na okoliških stavbah, posedajo po okenskih policah, strehah in fasadah, za seboj pa puščajo iztrebke. »Gospa, ki jih vztrajno hrani, se kljub prošnjam ne da motiti,« so zapisali v pobudi občini.

Prosili so za table, Janković odgovoril kratko

Na Mestno občino Ljubljana je zato prišla pobuda, naj na lokaciji postavijo opozorilne table o prepovedi hranjenja golobov. Stanovalci so očitno želeli jasen znak, nekaj vidnega, nekaj, kar bi kršiteljem povedalo: tukaj tega ne smete početi. A župan Zoran Janković je pobudo zavrnil. Njegov odgovor je bil kratek: »Trenutno ne načrtujemo postavitve znaka o prepovedi hranjenja golobov.« Namesto tabel občina poudarja, da zadevo že spremljajo pristojne službe. Po njihovih navedbah Inšpektorat Mestne občine Ljubljana v okviru rednih aktivnosti izvaja nadzor nad hranjenjem živali na javnih površinah v mestnem središču.

Kazni namesto opozoril?

Na občini dodajajo, da inšpektorat v primeru zaznanih kršitev ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. To pomeni, da se zgodba ne konča več le pri prošnjah stanovalcev ali opozorilih mimoidočih, ampak lahko poseže tudi uradni nadzor. Hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah je v Ljubljani prepovedano z občinskim odlokom. Razlogi niso le estetski. Občina opozarja na prekomerno razmnoževanje živali, večjo onesnaženost javnih površin in možna zdravstvena tveganja. Za kršitev je predvidena kazen v višini 100 evrov.

Mesto med sočutjem in redom

Zgodba o golobih se na prvi pogled zdi majhna, skoraj vsakdanja. A v resnici odpira večje vprašanje: kje se konča osebno prepričanje, da živalim pomagamo, in kje se začne odgovornost do skupnega prostora? Za stanovalce, ki vsak dan gledajo umazane fasade, odgovor ni več romantičen. Želijo red. Občina pa za zdaj ne bo postavljala tabel, ampak bo očitno računala na inšpektorje. In prav tu se skriva jedro ljubljanske zgodbe: manj opozoril, več nadzora.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na Kmetiji se bo danes miren boj za tedensko imuniteto v nekaj sekundah spremenil v prizor, ob katerem bodo obstali tudi najbolj izkušeni. Jan bo med izzivom utrpel grdo poškodbo noge, po kateri bo hitro jasno: to ni več igra, to je trenutek za zdravniško pomoč.

Jasa se je iz varne cone spremenila v prizorišče šoka

Na jasi bi moral biti dan drugačen. Mirnejši. Za Jana, Juša in Žana je zlata podkev pomenila občutek varnosti, skoraj nedotakljivosti. Sotekmovalci so jih že označili za “sveto trojico”, za zaveznike, ki lahko nekaj časa dihajo lažje in iz ozadja opazujejo, kako se zapleta igra na posestvu. A Kmetija redko dovoli popoln mir. Tokrat ga je presekala poškodba, ki je v trenutku ustavila tekmovanje in vsem pokazala, kako hitro se lahko igra spremeni v resno nevarnost.

“O, kakšna luknja, prijatelj”

Nesreča se je zgodila med mini dvobojem, ko je Jan nesrečno zamahnil proti ostremu klinu. V naslednjem trenutku je bilo že jasno, da se ni le opraskal. Klin mu je prebil kožo na nogi, rana pa je bila po posnetkih tako globoka in široka, da je prizor pretresel tudi gledalce. Jan je pogledal poškodbo in presenetljivo mirno dejal: “O, kakšna luknja, prijatelj.” A prav ta mirnost je prizor naredila še bolj neprijeten. Ker ko tekmovalec ob takšni rani ostane zbran, gledalec še močneje začuti, kako resno je.

Natalija ni skrivala zaskrbljenosti

Voditeljica Natalija Bratkovič je v preteklih sezonah videla že marsikaj: prepire, solze, izčrpanost, padce, razočaranja. Toda ob Janovi poškodbi se je tudi na njenem obrazu videlo, da je dogajanje preseglo običajno napetost resničnostnega šova. “Treba bo šivat,” je bilo slišati v dramatičnem trenutku, ko je postalo jasno, da tekmovanja ni mogoče kar nadaljevati, kot da se ni zgodilo nič. Posredovanje zdravniške ekipe je bilo neizogibno.

Bo poškodba zamajala razmerje moči?

Jan velja za enega močnejših členov svojega zavezništva, zato poškodba ne odpira le vprašanja njegovega zdravja, ampak tudi nadaljevanja igre. Če bi moral zaradi rane izpustiti izzive ali bi ga poškodba omejevala pri delu, bi to lahko močno vplivalo na položaj Juša in Žana. Na Kmetiji namreč ni pomembna le strategija, ampak tudi fizična pripravljenost, vzdržljivost in sposobnost preživeti pritisk. En napačen gib, en oster klin, ena sekunda nepazljivosti – in vse se lahko obrne.

Ko igra pokaže svojo temnejšo plat

Poškodbe v resničnostnih šovih niso nekaj novega, a vsak tak prizor znova odpre vprašanje varnosti. Kmečko orodje, napetost, hitri izzivi in želja po zmagi so nevarna kombinacija. Janova poškodba je zato več kot dramatičen televizijski trenutek. Je opomin, da se za zabavo, taktiko in bojem za obstanek skrivajo resnični ljudje. In včasih kri na nogi pove več kot vse besede.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube, Facebook

V državnem zboru se danes odpira ena pomembnejših političnih potez po volitvah. Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića bo odločal o izredni seji, na kateri bi poslanci obravnavali spremembe zakona o vladi – zakon, ki bi lahko začrtal pot do nove koalicije.

Izredna seja, ki ni le tehnična formalnost

Na prvi pogled gre za proceduralno odločitev: kdaj bo izredna seja, kako bo potekala in ali bo predlog sprememb zakona o vladi obravnavan po skrajšanem postopku. A v resnici je politična teža precej večja. Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića bo danes odločal o seji, ki naj bi bila po napovedih predvidoma že jutri. Predlog je vložila SDS, z njim pa želi sedanjo vladno strukturo močno preoblikovati. Število ministrstev bi se znižalo z 19 na 14, ob tem pa bi ostal minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Manj ministrstev, več političnih signalov

Takšna sprememba ni zgolj vprašanje organizacije dela vlade. V politiki so ministrstva vedno tudi zemljevid moči. Kdo dobi kateri resor? Katera področja se združijo? Katera izgubijo samostojno težo? Zato predlog SDS ni le administrativni rez, ampak tudi jasen signal morebitnim partnerjem, kako bi lahko izgledala nova vladna arhitektura. SDS s predlogom odpira vrata manjši vladi, a hkrati tudi pogajanjem, pri katerih bo vsaka stranka dobro tehtala, kaj pomeni podpora takšnemu zakonu.

Janša čaka na glasovanje – potem pogajanja

Najbolj zanimiv del zgodbe prihaja po morebitnem sprejetju zakona. Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da bo stranka, če bodo spremembe sprejete, vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. To pomeni, da bo glasovanje o zakonu lahko tudi prvi resnejši test nove parlamentarne matematike. Kdor bo zakon podprl, bo težko trdil, da pri oblikovanju nove večine nima nobene vloge. In kdor bo proti, bo s tem prav tako poslal jasno sporočilo.

V ozadju teče bitka za 46 glasov

Slovenija je po volitvah še vedno v politično občutljivem obdobju, ko se za zaprtimi vrati štejejo glasovi, merijo zavezništva in preverja, kdo je pripravljen narediti korak naprej. Za izvolitev nove vlade bo potrebna večina v državnem zboru, zato ima lahko že razprava o spremembi zakona o vladi precej širši pomen. Jutrišnja seja, če jo bo kolegij potrdil, tako ne bo zgolj razprava o številu ministrstev. Lahko bo prvi otipljiv pokazatelj, ali se v državnem zboru res oblikuje nova večina – ali pa gre le še za eno potezo v dolgi politični partiji šaha.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Za bolnike v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni se odpira pomembno vprašanje: kdaj bo novo zdravilo z učinkovino lekanemab na voljo tudi v Sloveniji? Postopek na ZZZS že poteka, cena je znana, a pot do recepta očitno še ne bo povsem preprosta.

Upanje, ki prihaja z veliko previdnosti

Demenca je bolezen, ki tiho vstopi v družino in jo počasi spreminja. Ne prizadene le bolnika, ampak tudi partnerje, otroke, vnuke, vse tiste, ki opazujejo, kako ljubljena oseba izgublja spomin, samostojnost in del sebe. Zato novica, da je zdravilo Leqembi z učinkovino lekanemab že v postopkih na ZZZS, pri mnogih zbuja veliko pričakovanje. Zdravilo je v Evropski uniji dovoljenje za promet dobilo aprila 2025, namenjeno pa je bolnikom z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo, pri katerih je potrjena prisotnost amiloidne patologije. EMA navaja, da zdravilo ne ozdravi bolezni, lahko pa upočasni kognitivno pešanje v zgodnji fazi bolezni.

Na ZZZS postopek že poteka, a odgovora še ni

Na ZZZS so potrdili, da so prejeli vlogo za razvrstitev zdravila Leqembi na listo zdravil, kar bi omogočilo plačilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Postopek še poteka, kdaj bo končan, pa za zdaj ni znano. Gre namreč za zahtevno odločanje, ki vključuje finančne učinke, stroškovno učinkovitost in širše posledice za zdravstveno blagajno. Po trenutno znani ceni bi enoletno zdravljenje enega bolnika stalo približno 8000 evrov. Zdravilo bi bolniki prejemali na dva tedna, in sicer v obliki infuzije. To pomeni, da zdravljenje ne bi bilo zgolj “tabletka na recept”, ampak bi zahtevalo organiziran zdravstveni nadzor, redne preglede in dostop do dodatne diagnostike.

Zdravilo ni za vse in tudi ni brez tveganj

Prav tu se zgodba zaplete. EMA opozarja, da mora zdravljenje uvajati in spremljati zdravnik z izkušnjami pri Alzheimerjevi bolezni, bolniki pa morajo imeti pravočasen dostop do magnetnoresonančnega slikanja. To je pomembno zaradi možnih neželenih učinkov, imenovanih ARIA, ki lahko vključujejo otekanje ali krvavitve v možganih. Med pogostimi neželenimi učinki so tudi infuzijske reakcije in glavobol. Zdravilo bo zato najverjetneje namenjeno le izbranim bolnikom v zgodnji fazi bolezni, pri katerih bodo strokovnjaki ocenili, da korist presega tveganje. To prinaša upanje, a tudi bolečo resnico: mnogi, ki si bodo zdravila želeli, ga morda ne bodo mogli dobiti.

Ko čas postane najdragocenejše zdravilo

Leqembi ne pomeni konca demence. Pomeni pa nekaj, česar bolniki in svojci doslej pogosto niso imeli: možnost, da se potek bolezni vsaj nekoliko upočasni. Pri bolezni, kjer vsak mesec jasnosti, pogovora in samostojnosti šteje, tudi to ni malo. Zdaj je ključno vprašanje, kako hitro bo slovenski zdravstveni sistem zmogel sprejeti odločitev. Za družine, ki živijo z demenco, namreč ne gre le za zdravilo. Gre za čas. In čas je pri tej bolezni najdražji.

Prioravil: I.M.

Vir: ZZZS

Po odhodu Gregorja se je Alenki v šovu Kmetija porušil svet zavezništev. A ko so jo premagale solze, je ob njej ostal Franc – in z besedami, da mu je “kakor hčerka”, ustvaril enega najbolj ganljivih trenutkov sezone.

Odhod, ki je zarezal globlje kot dvoboj v areni

V današnji epizodi šova Kmetija bo znova jasno, da na posestvu ne bolijo samo porazi v areni, ampak tudi slovesa. Gregorjev odhod je Alenko močno pretresel, saj ni izgubila le sotekmovalca, temveč enega redkih ljudi, ki jim je v igri zares zaupala. V areni se je ob žaganju hlodov odvijal trd boj, v katerem je moral Gregor priznati premoč Igorju. A za Alenko je bil ta poraz precej več kot le še ena izločitev. Z Gregorjem in Urško je tvorila krog najbližjih zaveznikov, zdaj pa se je nenadoma znašla v precej bolj negotovem položaju.

Solze pred kamerami in Franc, ki ni ostal tiho

Ko so kamere ujele Alenkino žalost, je bilo jasno, da se v njej mešata razočaranje in strah pred tem, kaj prihaja. Na Kmetiji se zavezništva rušijo hitro, včasih čez noč, in ko ostaneš brez opore, se igra spremeni v nekaj precej bolj osebnega. Takrat je stopil naprej Franc. Ne z veliko strategijo, ne z ostrimi besedami, ampak s toplino, ki jo gledalci pri njem že dobro poznajo. “Alenka mi je kakor hčerka,” je dejal in s tem povedal več kot dolga pojasnila. Njegova obljuba, da jo bo ščitil do konca, je v igro vnesla novo napetost, hkrati pa tudi redko človeški trenutek.

Alenka prevzela klobuk in s tem novo odgovornost

Ob čustvih pa se skriva še pomembna strateška podrobnost. Alenka ima na glavi klobuk, kar pomeni, da jo je Gregor ob odhodu imenoval za glavo družine. Ta poteza ji lahko prinese nekaj dragocenega časa, predvsem pa novo moč v trenutku, ko se je zdelo, da izgublja tla pod nogami. Franc in Alenka pri gledalcih še vedno veljata za tekmovalca, ki ju odlikujeta delavnost in pristnost. Prav zato bo njuna naveza zdaj še bolj pod drobnogledom. Bo očetovska zaščita dovolj, ko se bodo pritiski ostalih stopnjevali? Ali pa je prav ta odnos tisti, ki lahko Alenko ponese vse do konca?

Na posestvu se zdaj začenja nova igra

Kmetija ni več samo boj za naloge, hrano in preživetje. V ospredje vse bolj prihajajo odnosi, zvestoba in vprašanje, komu lahko v ključnem trenutku sploh še zaupaš. Alenki je po Gregorjevem odhodu ostal Franc. In morda je prav to zavezništvo, zgrajeno na čustvih, ne le na taktiki, tisto, ki bo najbolj zamajalo načrte ostalih.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Za številne upokojence dopust še vedno pomeni velik finančni zalogaj. A prav zato postajajo subvencionirani programi, društva upokojencev in občinske pomoči vse pomembnejša pot do oddiha, ki si ga mnogi sicer ne bi mogli privoščiti.

Ko je pokojnina nizka, dopust hitro postane razkošje

Za marsikaterega slovenskega upokojenca beseda dopust ne pomeni brezskrbnega pakiranja kovčkov, ampak najprej vprašanje: ali si to sploh lahko privoščim? Cene nastanitev, hrane, prevozov in zdraviliških storitev so se v zadnjih letih dvignile, pokojnine pa mnogim ne dopuščajo večjih izdatkov. A vendarle se odpira nekaj poti. Po Sloveniji različna društva upokojencev, občine in krovne organizacije pripravljajo programe, s katerimi lahko starejši pridejo do cenejšega oddiha. V nekaterih primerih subvencije pokrijejo tudi pomemben del stroškov, zato dopust ni več nujno nekaj, kar ostane le želja.

Društva upokojencev kot prva vrata do ugodnosti

Pomembno vlogo imajo lokalna društva upokojencev. Prav tam upokojenci najpogosteje dobijo informacije o prostih terminih, cenah, razpisih in pogojih za prijavo. Članstvo je običajno povezano z letno članarino, ki se pogosto giblje okoli 10 do 20 evrov, v zameno pa člani dobijo dostop do številnih programov in popustov. Članska izkaznica, povezana z nacionalnim upokojenskim združenjem, lahko prinese ugodnosti pri javnem prevozu, vstopninah, zdraviliščih, muzejih, gledališčih in drugih dejavnostih. Za nekoga, ki živi z nizko pokojnino, so prav takšni popusti lahko razlika med tem, da ostane doma, ali pa si privošči vsaj nekaj dni spremembe okolja.

Občine vse pogosteje pomagajo starejšim z nižjimi dohodki

V zadnjih letih so se v programe vse bolj vključile tudi občine. Nekatere razpisujejo subvencionirane počitniške pakete za starejše, zlasti za tiste z nižjimi pokojninami. Pogoj je običajno stalno prebivališče v občini, pogosto pa tudi dokazilo o višini pokojnine. Takšni programi lahko stroške dopusta znižajo tudi za polovico. To pomeni, da si lahko upokojenec namesto popolne odpovedi privošči nekaj dni v zdravilišču, ob morju ali v naravi. In to ni le vprašanje udobja. Za mnoge starejše je oddih tudi priložnost za druženje, gibanje, boljše počutje in občutek, da niso pozabljeni.

Morje, toplice, izleti – možnosti je več, kot se zdi

Poleg večdnevnih počitnic so zelo priljubljeni tudi enodnevni izleti. Ti so pogosto cenovno dostopnejši, organizirani pa so tako, da vključujejo prevoz, ogled znamenitosti, kosilo ali družabni program. Za starejše, ki ne morejo ali ne želijo na daljši dopust, je lahko že tak izlet majhen praznik. Veliko možnosti ponujajo tudi zdravilišča, ki za upokojence pripravljajo posebne pakete z nastanitvijo, prehrano, vadbo in družabnimi dejavnostmi. Ponekod so programi povezani tudi z zdravstveno rehabilitacijo, kar starejšim prinese še dodatno vrednost.

Najprej vprašati v svojem društvu

Najlažja pot do informacij je obisk lokalnega društva upokojencev ali občine. Tam lahko starejši preverijo, kateri razpisi so odprti, kakšni so pogoji in do kdaj se morajo prijaviti. Včasih zadostujeta že dokazilo o pokojnini in stalnem prebivališču. Dopust za upokojence tako ni vedno nedosegljiv. Res je, za mnoge ostaja finančni izziv. A če vedo, kam vprašati in katere ugodnosti izkoristiti, se lahko tudi z majhnim proračunom najde pot do morja, toplic ali vsaj enega lepega dneva nekje drugje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V bližini Dubrovnika se je zgodila huda nesreča, ki je pretresla Hrvaško. Štirinajstletnega dečka je po vzponu na transformatorsko postajo udaril električni tok, zdravniki pa se zdaj z vsemi močmi borijo za njegovo življenje.

Trenutek, ki je življenje obrnil na glavo

Nesreča se je zgodila v okolici Dubrovnika, kjer je deček splezal na transformatorsko postajo. Po navedbah hrvaškega elektropodjetja HEP je bil objekt ustrezno označen z opozorilnimi znaki nevarnosti, a trenutek nepremišljenosti je bil dovolj, da se je zgodilo najhujše. Dečka je udaril električni tok visoke napetosti, najprej so ga oskrbeli v dubrovniški bolnišnici, nato so ga zaradi resnosti poškodb prepeljali v KBC Split, v ponedeljek zjutraj pa še v zagrebško bolnišnico Klaićeva. Tam zdravljenje nadaljuje večje število zdravstvenih delavcev, saj gre za izjemno zahtevno stanje in obsežne opekline.

Zdravniki se borijo z vsemi močmi

Iz bolnišnice so sporočili, da je bil deček v Splitu hospitaliziran od 25. do 27. aprila 2026 zaradi obsežnih opeklin, ki so nastale v nesrečnem primeru. Ker je njegovo stanje zelo resno, so ga premestili v Zagreb, kjer imajo za takšne primere specializirano otroško oskrbo. Vodja urgentnega sprejema Klinike za otroške bolezni Zoran Barčot je pojasnil, da so dubrovniški in splitski zdravniki naredili vse, kar je bilo treba. Zdaj se boj nadaljuje v Klaićevi. In to ni običajen boj. Pri takšnih poškodbah šteje vsaka ura, vsaka odločitev in vsak odziv telesa.

»Takšna energija skuha mišice in uničuje žile«

Barčot je javnosti predstavil grozljivo resnost udara visoke napetosti. Povedal je, da je težko opečen otrok eden najtežjih kirurških bolnikov sploh. Pri takšnih poškodbah elektrika ne poškoduje le kože, ampak prodre globoko v telo. Kot je pojasnil, lahko visoka napetost dosega okoli 11.000 voltov, v nekaterih primerih tudi precej več. Takšna energija uničuje mišice, žile, kožo in živce, najhujše posledice pa lahko prizadenejo tudi srce. Prav zato so zdravniki previdni, a odločni: za dečka se bodo borili »z vsemi močmi in znanjem«.

Opozorilo, ki ga ne bi smeli preslišati

Ta tragična zgodba je hkrati boleče opozorilo. Transformatorske postaje, električni vodi in objekti z oznakami nevarnosti niso prostor za radovednost, igro ali dokazovanje poguma. Dovolj je en dotik, en korak preblizu, en trenutek, ki ga ni mogoče vzeti nazaj. Za dečka se zdaj bije najtežja bitka. Njegovi zdravniki, družina in vsi, ki spremljajo zgodbo, upajo, da bo mlado telo zdržalo. Včasih nas prav takšne nesreče najglasneje opomnijo, kako krhko je življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Danas.hr

Tekma 3. SNL zahod med NK Svoboda Ljubljana in NK Roltek Dob se ni končala le z zadnjim sodnikovim žvižgom. Po srečanju so iz domačega kluba opozorili na domnevno rasistično opazko, nato pa se je oglasil še NK Roltek Dob, ki obtožbe zavrača in opozarja na širši konflikt na igrišču.

Ko je rezultat padel v ozadje

Nogomet naj bi bil prostor borbe, čustev in rivalstva, a tudi spoštovanja. Prav zato je dogajanje po tekmi med NK Svoboda Ljubljana in NK Roltek Dob hitro pritegnilo pozornost. Domači klub je namreč po srečanju na družbenih omrežjih zapisal, da naj bi bil njihov igralec temnejše polti tarča nesprejemljive opazke. Po navedbah NK Svoboda Ljubljana naj bi igralec nasprotne ekipe njihovemu nogometašu izrekel besede: »This is not Africa.« V klubu so ob tem zapisali, da takšno vedenje nima nobenega mesta v športu, družbi ali kjerkoli drugje. Njihovo sporočilo je bilo jasno: rasizem nima prostora na igrišču, v nogometu in v družbi.

Svoboda stopila za svojega igralca

V NK Svoboda Ljubljana so poudarili, da stojijo za svojim igralcem. Njihov zapis ni bil dolg, a je bil oster in čustven. Nogomet, so sporočili, mora združevati, ne deliti. Takšne besede imajo težo. Še posebej v športu, kjer igralci prihajajo iz različnih okolij, kultur in življenjskih zgodb. Ena sama opazka lahko preseže okvir tekme in postane vprašanje dostojanstva, varnosti in meja, ki jih na igrišču nihče ne bi smel prestopiti.

Odzval se je tudi NK Roltek Dob

Pod objavo se je nato oglasilo še nasprotno moštvo. V NK Roltek Dob so zapisali, da »odločno zavračajo vse obtožbe o rasizmu«. Hkrati so dodali, da dogajanje jemljejo resno in obžalujejo, da je prišlo do situacije, ki je povzročila prizadetost domače ekipe. Poudarili so, da so kot klub zavezani spoštovanju, športnemu vedenju in ničelni toleranci do kakršnekoli diskriminacije. Ob tem so omenili tudi prizadevanja Uefe in Nogometne zveze Slovenije za odpravo rasizma, diskriminacije in nestrpnosti iz nogometa.

Dob govori o širšem konfliktu in domnevnem ugrizu

Vendar odziv Doba ni ostal le pri zavračanju obtožb. Klub trdi, da naj bi bil incident del širšega dogajanja na igrišču, kjer naj bi prišlo do medsebojnega besednega in fizičnega konflikta med igralci. Po njihovih navedbah naj bi še pred verbalnim dvobojem nogometaš NK Svoboda Ljubljana fizično napadel igralca NK Roltek Dob in ga celo ugriznil. Pri tem so zapisali, da so priložili tudi fotografijo. Gre za navedbe nasprotne strani, zato bo za celotno sliko pomembno, da zadevo preverijo pristojni organi oziroma tekmovalne institucije.

Zdaj je pomembno, da se razčisti vse

NK Roltek Dob podpira temeljito in nepristransko preiskavo. Zapisali so, da bodo v primeru potrjenega neprimernega ravnanja na katerikoli strani ustrezno ukrepali v skladu s svojimi vrednotami in pravili. Zgodba tako ostaja odprta. Na eni strani so očitki o rasizmu, na drugi strani zavračanje teh obtožb in trditve o fizičnem nasilju. A ne glede na to, kaj bo pokazala uradna razjasnitev, je sporočilo širše: nogomet ne sme postati prostor poniževanja, žalitev in obračunavanja. Igra se lahko konča po 90 minutah, posledice izrečenih besed in dejanj pa včasih ostanejo precej dlje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Po skoraj pomladno toplem dnevu se Sloveniji tik pred prazničnimi dnevi približuje občutna vremenska sprememba. Že v torek in sredo, torej le dva dni pred prvomajskimi prazniki, bodo prišle prve plohe, hladnejši zrak in nato še sveža jutra, ki lahko ponekod prinesejo tudi slano.

Danes še prijetno toplo, a preobrat prihaja ravno pred prazniki

Današnji praznični dan bo še večinoma sončen in topel. Temperature se bodo po napovedih povzpele od 20 do 25 stopinj Celzija, burja bo dopoldne ponehala, popoldne pa bo na Primorskem zapihal veter zahodnih smeri. V notranjosti države bo prevladoval jugovzhodnik.

A prav ta navidezno miren začetek tedna bo uvod v precej drugačne dni. Vremenski preobrat prihaja ravno v času, ko se mnogi že ozirajo proti prvomajskim praznikom, načrtujejo izlete, piknike ali krajši oddih. Zvečer in ponoči se bo oblačnost od severa povečala, jutro pa bo že nekoliko bolj sveže. Najnižje temperature bodo večinoma med 5 in 10 stopinjami.

V torek prve plohe, v sredo občutno hladneje

Torek bo prinesel več oblačnosti. Čez dan bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne in proti večeru pa se bodo od severozahoda začele pojavljati posamezne plohe, možna bo tudi kakšna nevihta. Dnevne temperature bodo še razmeroma prijetne, večinoma od 17 do 21 stopinj, na Primorskem okoli 23. V sredo pa bo sprememba že občutnejša. Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, na Primorskem bo zapihala šibka burja, občutno hladneje bo. Prav sreda bo za marsikoga neprijetno presenečenje, saj bo vremenski zasuk prišel le še dva dni pred prazničnim 1. majem.

Največja nevarnost: slana, ki lahko udari po vrtovih in sadovnjakih

Četrtkovo jutro bo sveže, ponekod pa bo možna slana. To je tisti tihi vremenski pojav, ki ga marsikdo opazi šele zjutraj, ko je škoda že narejena. Najbolj občutljive so mlade rastline, sadno drevje, vinogradi in vrtnine, ki jih je toplo aprilsko vreme že prebudilo. Zato bodo prihodnji dnevi za vrtičkarje in kmete precej napeti. Če imate na prostem občutljive sadike, jih bo smiselno zaščititi, lončnice prestaviti bližje hiši ali jih čez noč pokriti. Ena sama hladna noč je lahko dovolj, da uniči tedne skrbnega dela.

Hladen zrak prihaja globlje v Evropo

Za ohladitev ni kriva le običajna aprilska spremenljivost. Po napovedih se proti vzhodni in jugovzhodni Evropi spušča hladnejša zračna masa, ki lahko prinese temperature občutno pod povprečjem za ta čas leta. V ozadju vremenoslovci omenjajo tudi tako imenovano omega blokado, vremenski vzorec, ki lahko hladen zrak usmeri daleč proti jugu.

Prvomajski prazniki se tako začenjajo z vremenskim opozorilom v ozadju. Čez dan bo morda še videti povsem pomladno, a prava zgodba se bo pisala zgodaj zjutraj – tam, kjer lahko ena hladna noč odloči o pridelku, načrtih in razpoloženju pred prazniki. A po hladnem zasuku vendarle prihaja tudi prijetnejša plat napovedi: prvomajski prazniki naj bi bili sončni, zato bo vreme po svežem začetku mnogim vendarle omogočilo izlete, druženja in praznično sprostitev na prostem.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Nataša Pirc Musar je z odločitvijo, da v prvem krogu ne predlaga mandatarja, že sprožila burne odzive. Zdaj pa dodatno odmeva njen zapis, da je mandatarstvo ponudila Robertu Golobu, ta pa ga ni sprejel. In tu se začenja vprašanje, ki ga opozicija in del javnosti ne bosta kar tako spustila iz rok: zakaj le njemu?

Izjava, ki je odprla novo fronto

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je javno pojasnila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, ker po posvetovanjih nihče ni izkazal zadostne večinske podpore. Po poročanju več medijev je ob tem poudarila, da kandidata za manjšinsko vlado ne želi predlagati, drugi krog pa zdaj prepušča poslanskim skupinam oziroma desetim poslancem.

Toda politični zaplet se ni končal pri tem. Na omrežju X je predsednica po navedbah portala Nova24TV zapisala, da je mandat ponudila Robertu Golobu, a ga ta ni sprejel. Prav ta stavek je v političnem prostoru sprožil novo vprašanje: če je ponudbo naslovila na Goloba, zakaj je ni tudi na Janeza Janšo oziroma SDS, ki po volitvah prav tako ostaja eden ključnih igralcev pri iskanju večine?

Obljuba o 46 glasovih in očitek dvojnih meril

V ospredju kritik je zdaj predvsem predvolilna zaveza predsednice, da bo mandatarsko kandidaturo ponudila tistemu, ki bo izkazal podporo 46 poslancev. Njeni zagovorniki poudarjajo, da takšne podpore ni dokazal nihče, zato naj bi bila odločitev pravno utemeljena. Kritiki pa opozarjajo na nelogičnost: če podpore res ni imel nihče, zakaj je bila ponudba sploh dana Golobu?

Sama predsednica svojo odločitev brani tudi s sklicevanjem na primer iz leta 2018, ko Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal mandatarja. A politični nasprotniki poudarjajo razliko: Pahor je takrat počakal do konca roka, medtem ko je Pirc Musar odločitev sprejela precej pred iztekom časa za iskanje podpore. Predsednica medtem vztraja, da njena odločitev ni presedan in da je bil vsak korak premišljen.

Pirnat opozarja na ustavni zaplet

Dodatno težo razpravi daje stališče ustavnega pravnika Rajka Pirnata, ki je po poročanju medijev opozoril, da lahko takšna odločitev odpira resne ustavne in poslovniške zaplete. Ključno vprašanje je, kdaj se ob odsotnosti glasovanja v državnem zboru sploh začne naslednja faza postopka.

To ni več le politični prepir med levico in desnico. Gre za vprašanje zaupanja v postopek. Če predsednica reče, da ne bo predlagala nikogar, hkrati pa prizna, da je ponudbo dala enemu političnemu voditelju, se odpira prostor za očitke o selektivnosti.

Politična cena se šele meri

Ostro se je odzval tudi politični analitik Miran Videtič, ki je predsedničino ravnanje primerjal z izgubljanjem ugleda najvišjih državnih funkcij. Njegova ocena je politično trda, a kaže razpoloženje dela javnosti: predsednica je s potezo, s katero je želela razbremeniti postopek, morda odprla še večji dvom.

Zdaj je žogica v državnem zboru. Poslanske skupine imajo možnost predlagati svojega kandidata, politična trgovanja pa se bodo nadaljevala za zaprtimi vrati. Toda senca vprašanja ostaja: je šlo za premišljeno državniško odločitev ali za potezo, ki bo predsednico spremljala še dolgo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X