Namesto velike promocije se je zgodba za West Saloon Steakhouse obrnila v spletni vihar. Znani food YouTuber BeardMeatsFood je obisk odpovedal več kot dan prej, lokal pa je pozneje sporočil, da so mu vrata v prihodnje zaprta. In prav ta stavek je sprožil največ ogorčenja.

Pričakovali so spektakel, dobili pa burno razpravo

V West Saloon Steakhouse so napovedali prihod znanega britanskega YouTuberja BeardMeatsFood, ki ga po svetu poznajo predvsem ljubitelji ogromnih porcij, prehranskih izzivov in viralnih posnetkov. Njegovi videi dosegajo milijonske oglede, zato ni čudno, da so v lokalu njegov obisk predstavili kot pravi dogodek.

Napovedali so celo velik izziv, znameniti 72oz steak challenge, ob tem pa zapisali, da rezervacije priporočajo, saj pričakujejo polno hišo. Za lokal bi bil tak obisk lahko velika promocija – takšna, ki je marsikateri gostinec ne more kupiti niti z dragimi oglasi.

Odpovedal je, a očitno se je zapletlo pri odzivu

Iz objavljenega pogovora je razvidno, da je BeardMeatsFood najprej vprašal, ali bi lahko prišel že isti dan ob 13. uri namesto naslednji dan, ker so se mu spremenili potovalni načrti. Nato se je opravičil, da naslednji dan vendarle ne bo mogel priti, in dodal, da je prav to eden od razlogov, zakaj urnikov običajno ne objavlja vnaprej.

»Deepest apologies,« je zapisal v sporočilu. Torej – opravičilo je bilo jasno. A lokal je pozneje objavil, da jih je odpoved razočarala, predvsem zaradi gostov, ki so se obiska veselili. Dodali so še stavek, ki je eksplodiral na Facebooku: »Naše vodstvo se je odločilo tudi, da so mu vrata v prihodnje k nam ZAPRTA.«

Komentarji niso prizanašali

Pod objavo in v odzivih drugod po Facebooku se je hitro vsul plaz kritik. Nekateri so lokalu očitali, da je gost odpovedal dovolj zgodaj, zato bi morali sami pravočasno obvestiti obiskovalce. Eden od komentatorjev je zapisal, da si s takšnim odzivom lokal dela slabo reklamo, drugi pa so opozarjali, da je bil problem predvsem v tem, da so iz obiska naredili velik dogodek, nato pa odgovornost preložili drugam.

V javnosti se je posebej prijel očitek, da je West Saloon želel izkoristiti prihod znanega YouTuberja za polno hišo, ko se načrt ni izšel, pa se je odzval preostro.

Zgodba se je nadaljevala v Celju

Posebno zanimiv preobrat je, da se je BeardMeatsFood po navedbah objav nato ustavil v Celju, v znanem lokalu Stari pisker, kjer so podobni prehranski izzivi domače okolje. Prav zato je razprava dobila še dodatno težo: če je en lokal v odpovedi videl zamero, je drugi očitno dobil priložnost.

In tu se skriva bistvo zgodbe. V gostinstvu se ne štejejo samo zrezki, porcije in polne mize. Šteje tudi občutek. Včasih lahko ena objava naredi več škode kot odpovedan obisk.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Italija je potegnila črto tam, kjer jo po mnenju mnogih staršev politika že predolgo ni upala potegniti: pri občutljivih vsebinah, ki vstopajo v šolske razrede brez jasnega soglasja družin. Nova pravila niso napad na otroke, ampak sporočilo, da šola ne sme postati prostor ideološkega oblikovanja najmlajših.

Ko država reče: dovolj je bilo

Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je sprejela zakon, po katerem bo spolna vzgoja v šolah mogoča le s soglasjem staršev, v vrtcih in osnovnih šolah pa je iz takšnih programov povsem izključena. Šole bodo morale starše vnaprej obvestiti, kdo prihaja pred otroke, kaj bo predaval in kakšna vsebina se bo odpirala v razredu. Zakon je 4. junija 2026 dobil končno potrditev v italijanskem senatu, minister za izobraževanje Giuseppe Valditara pa ga je predstavil kot zaščito otrok pred »gender propagando« in kot vrnitev glasu staršem.

To je bistvo zgodbe. Ne gre za prepoved spoštovanja, bontona ali pogovora o nasilju. Gre za omejitev vsebin, ki jih številni starši razumejo kot politično in ideološko obarvano razlago spola, identitete in družine.

Starši niso motnja v sistemu

Zagovorniki ukrepa opozarjajo, da šola ne more mimo staršev odločati o najobčutljivejših vprašanjih otrokovega odraščanja. Otrok ni projekt države. Ni poskusni poligon nevladnih organizacij. In ni prazna tabla, na katero lahko vsak, ki dobi dostop do učilnice, napiše svojo ideološko resnico.

Prav zato je italijanska poteza pomembna tudi za Slovenijo. Tudi pri nas se starši pogosto prepozno seznanijo s tem, katere delavnice potekajo v šolah, kdo jih izvaja in kakšna sporočila se posredujejo otrokom. Vprašanje zato ni več, ali ima šola pravico vzgajati. Vprašanje je, kdo nadzira vsebino te vzgoje.

Ali si bo Slovenija upala odpreti isto temo?

Italija je zdaj naredila nekaj, česar se veliko držav boji: jasno je povedala, da morajo imeti starši zadnjo besedo pri občutljivih vsebinah. Kritiki govorijo o nazadovanju, a zagovorniki v tem vidijo zdravorazumsko zaščito otrok in družine.

Slovenija se bo temu vprašanju težko izognila. Če so šole javne, to še ne pomeni, da so brez nadzora staršev. Če govorimo o otrocih, potem mora biti prva varovalka vedno družina. In morda je prav italijanska odločitev začetek širšega evropskega premika: manj prikrite ideologije, več preglednosti in več spoštovanja do staršev.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Voznike na štajerski avtocesti čaka nov preizkus potrpežljivosti. Med Slovenskimi Konjicami in Dramljami bo promet od 8. junija potekal le po enem pasu v vsako smer, zato bodo prometne konice lahko hitro postale zelo naporne.

Odsek, kjer bo šlo počasneje

Na štajerski avtocesti se začenja nova faza obnove med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Promet bo na približno sedem kilometrov dolgem odseku od 8. junija do predvidoma 31. avgusta urejen dvosmerno po enem smernem vozišču, saj bo smer proti Mariboru zaradi del zaprta. To pomeni manj prostora, počasnejšo vožnjo in predvsem večjo možnost zastojev, ko se bodo na cesto zlili jutranji in popoldanski prometni valovi.

Pozor na priključek Slovenske Konjice

Posebno pozorni bodo morali biti vozniki na območju priključka Slovenske Konjice. Zaprta bosta uvoz proti Ljubljani in izvoz za voznike, ki prihajajo iz smeri Ljubljane oziroma vozijo proti Mariboru. To je podrobnost, ki lahko marsikomu pokvari načrt poti, če bo na spremembo naletel šele tik pred priključkom. DARS sicer navaja, da je celotna obnova del večjega projekta prenove odseka Slovenske Konjice–Dramlje, ki vključuje prenovo vozišč, predorov, viaduktov in druge infrastrukture.

Kdaj bo najhuje? V konicah skoraj zagotovo

Največ težav je pričakovati v prometnih konicah. Takrat se bodo potovalni časi podaljšali, še posebej za tovorna vozila, ob nesrečah ali drugih izrednih dogodkih pa lahko zastoji sežejo tudi precej dlje od samega območja del. Zato velja preprosto opozorilo: na pot se odpravite prej, preverite razmere in nikar ne računajte, da bo šlo “kot običajno”.

Strpnost bo tokrat skoraj obvezna oprema

Na takšnih odsekih največ štejejo mirna glava, varnostna razdalja in upoštevanje prometne signalizacije. Delo na avtocesti ni le ovira na poti, ampak tudi območje, kjer delajo ljudje in kjer lahko ena sama nepazljivost povzroči verižno težavo. Voznikom zato svetujejo previdnost, strpnost in sprotno spremljanje prometnih informacij.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Koprski kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Podrobnosti za zdaj ostajajo skrbno varovane, policija pa poudarja, da zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov ne more razkriti več.

Policijo obvestili pozno zvečer

Policijska uprava Koper je bila 5. junija 2026 ob 21.26 obveščena o sumu kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Že sama formulacija primera kaže, da gre za občutljivo preiskavo, pri kateri policija ne sme in ne more hiteti z informacijami, ki bi lahko ogrozile postopek ali dodatno izpostavile vpletene osebe. Po prijavi so kriminalisti in policisti začeli izvajati intenzivne aktivnosti. Njihov cilj je bil ugotoviti vse okoliščine dogodka, zbrati obvestila in izslediti storilca. V povezavi s primerom so eni osebi odvzeli prostost.

Neuradno: dogajalo naj bi se v študentskem domu

Po navedbah našega zanesljivega vira naj bi se dogodek zgodil v petek zvečer v koprskem študentskem domu. Žrtev naj bi bila slovenska študentka, osumljenec pa naj bi bil po neuradnih informacijah tuji študent. Vir navaja, da naj bi šlo za študenta iz Alžirije, vendar policija teh informacij uradno ni potrdila. Prav zato je pri takšnih primerih nujna previdnost: uradno je za zdaj potrjeno le, da Policijska uprava Koper preiskuje sum kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in da je bila eni osebi odvzeta prostost.

Potem nadaljuj z obstoječim odstavkom:

Policija zaradi preiskave ne razkriva podrobnosti

Policija je sporočila, da zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov podrobnejših informacij o okoliščinah dogodka trenutno ne more posredovati. Javnost bo o ugotovitvah obveščena, ko bo to mogoče in če to ne bo škodovalo nadaljnjemu postopku. Do takrat ostaja primer v fazi preiskave, zato so kakršne koli dodatne trditve lahko občutljive tako za postopek kot za vpletene osebe.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Koper

Gorenjski policisti so imeli v zadnjih 48 urah polne roke dela. Med 317 klici na številko 113 najbolj izstopa drzna tatvina ob Blejskem jezeru, kjer je tuja obiskovalka v nekaj trenutkih ostala brez denarnice in gotovine.

Trenutek ob jezeru, ki se je za turistko končal grenko

Bled je te dni poln obiskovalcev, sprehajalcev, turistov in ljudi, ki ob jezeru iščejo miren trenutek. A prav tam, kjer se zdi vse skoraj idilično, je v soboto nekaj minut pred 17. uro prišlo do dogodka, ki je tujo obiskovalko hitro vrnil v realnost. Po podatkih policije je storilec pristopil do ženske, ki se je sprehajala ob Blejskem jezeru, nato pa ji iz nahrbtnika vzel denarnico z vsebino. Prisvojil si je okoli 200 evrov gotovine. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila, o ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Takšne tatvine so še posebej neprijetne, ker se zgodijo hitro, tiho in pogosto šele prepozno opazno. Žrtev lahko še nekaj trenutkov mirno hodi naprej, ne da bi vedela, da je ostala brez denarja, dokumentov ali kartic.

Policija opozarja: žeparji čakajo ravno na gnečo

Policija ob tem znova opozarja, da žeparji najraje izkoriščajo gnečo, tesen stik in trenutek nepazljivosti. Pogosto ne delujejo naključno, temveč v skupinah, z različnimi zvijačami, s katerimi zamotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, bančne kartice in dokumenti. Zato velja staro, a še kako resnično opozorilo: nahrbtnik naj ne bo odprt, denarnica naj ne bo lahko dosegljiva, telefon pa naj ne ostane v zadnjem žepu ali na mizi lokala. Ena sama sekunda je včasih dovolj.

Na Gorenjskem izginjali tudi žlebovi

V Radovljici so policisti obravnavali tudi tatvino žlebov in odtočnih cevi. Storilec je z objekta v noči s četrtka na petek odnesel material in lastnika oškodoval za približno 2.000 evrov. A zgodba se tu ni končala. V soboto okoli 4.35 so policisti na območju Radovljice pri izvrševanju tatvine žlebov zalotili 40-letnega moškega. Opazili so ga kar na strehi objekta, mu zasegli predmete, ki bodo služili kot dokaz, in zoper njega napovedali kazensko ovadbo. Policisti zdaj preverjajo tudi možnost, ali bi bil lahko povezan še s katerim drugim podobnim dejanjem oziroma ali je oškodovancev več.

Klicev veliko, dogodkov še več

Gorenjski operativno-komunikacijski center je v zadnjih 48 urah sprejel 317 klicev, od tega je bilo 103 takšnih, ki so zahtevali posredovanje. Obravnavali so tudi prometne nesreče, kršitve javnega reda, povoženo divjad, pogrešani osebi, ki sta bili kasneje najdeni, ter nesrečo v gorah. V Kranju so policisti pridržali 30-letnika, ki se je nedostojno vedel do gostov lokala, obiskovalcev trgovine in nato še do policistov. Ponoči pa so posredovali še v gostinskem lokalu, kjer več oseb zaradi vinjenosti ni dobilo pijače, nato pa so se začele nedostojno vesti do osebja in gostov. Gorenjska tako v dveh dneh ni bila le turistična razglednica, ampak tudi opomnik: previdnost ni odveč niti tam, kjer se zdi, da se ne more zgoditi nič.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Kranj

Razprava o normirancih je v državnem zboru prerasla v oster politični obračun. Žan Mahnič iz SDS je zavrnil očitke, da gre za zakon za bogataše, in levici vrnil z besedami, ki bodo še odmevale: samostojne podjetnike označujete za bogataše, sami pa ste največji bogataši.

Ko so normirance označili za bogataše, je Mahnič počil

Razprava o normiranih samostojnih podjetnikih se je znova zavrtela okoli očitka, da gre za zakon, pisan za bogate. A Žan Mahnič iz SDS je na to odgovoril ostro in neposredno. V ospredje ni postavil velikih korporacij, ampak ljudi, ki vsak dan delajo sami zase: programerje, grafične oblikovalce, frizerje, ljudi iz digitalnega marketinga, fotografe, spletne oblikovalce, prevajalce in svetovalce. “A so to bogataši? Za mene to niso nobeni bogataši,” je poudaril Mahnič. Njegovo sporočilo je bilo jasno: med normiranci niso samo tisti, ki obračajo velike zneske, ampak tudi številni posamezniki, ki živijo od svojega znanja, rok, idej in naročil. Brez plačanega dopusta, brez varnosti velikega sistema, pogosto tudi brez gotovosti, kaj bo prihodnji mesec.

“Levičarji, sami ste največji bogataši”

Najbolj odmeven del njegovega nastopa pa je bil neposreden napad na levico. “Levičarji označujete samostojne podjetnike za bogataše, sami ste pa največji bogataši,” je dejal Mahnič in s tem razpravo obrnil na glavo. Po njegovem mnenju je sporno, da se kot privilegirance prikazuje male podjetnike, medtem ko se pri res visokih dohodkih in premoženju političnih obrazov uporablja povsem drugačna merila. Pri tem je omenil tudi Roberta Goloba in njegovo preteklost na čelu Gen-I. “Tisti, ki je imel 400.000 evrov letne plače kot direktor Gen-I, to je Robert Golob. On je za mene bogataš,” je dejal Mahnič. Dodal je, da očitno ni bilo težav s tem, da je bil človek s takšno plačo predsednik vlade štiri leta, medtem ko se zdaj normirance prikazuje kot obraz bogastva.

Kdo je v tej državi res bogat?

Mahnič je v nadaljevanju omenjal tudi Klemna Boštjančiča ter vprašanje razširil še na podjetja, funkcije in nepremičnine. Njegova poanta je bila ostra: če že govorimo o bogataših, potem se razprava ne sme začeti pri frizerju, fotografu ali prevajalcu. V ozadju je zato veliko več kot le davčni člen. Gre za vprašanje pravičnosti. Koga država vidi kot ustvarjalca in koga kot privilegiranca? Je samostojni podjetnik, ki dela od projekta do projekta, res problem sistema? Ali pa je postal priročna tarča, ker nima politične moči, lobijev in varnega zavetja?

Stavek, ki bo še odmeval

Mahničev nastop je bil oster, političen in brez ovinkarjenja. Podporniki normirancev bodo v njem videli obrambo ljudi, ki delajo sami zase. Kritiki pa napad na socialno pravičnost. A eno je jasno: stavek o tem, kdo v Sloveniji zares velja za bogataša, bo še dolgo živel v tej razpravi. Ker vprašanje ni več samo, koliko kdo plača davka. Vprašanje je, kdo v tej državi res nosi breme sistema – in kdo drugim pridiga iz precej udobnejšega položaja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Dr. Žiga Turk je v oddaji Odmev tedna na Domovini odprl eno najbolj občutljivih medijskih vprašanj v državi: ali Slovenija danes sploh še potrebuje javno televizijo v takšni obliki, kot jo poznamo? Njegove besede so bile ostre, neposredne in za marsikoga neprijetne.

Izjava, ki bo znova razburila razpravo o RTV

»Kar se RTV SLO tiče, vsebinskega razloga za to, da imamo državno, javno TV ni več,« je dejal dr. Žiga Turk v oddaji Odmev tedna na Domovini, kjer je komentiral aktualne dogodke in širše stanje v slovenski družbi. Oddaja, v kateri je gostoval Turk, se je dotaknila več političnih tem, med drugim sestavljanja nove vlade, sindikatov, afere Black Cube, kanala C0 in testiranja poslancev na droge. A prav izjava o RTV Slovenija je tista, ki najbolj zareže. Ne zato, ker bi bila prva takšna. Temveč zato, ker zadeva vprašanje, ki se v Sloveniji ponavlja že leta: ali javni servis še opravlja svojo vlogo ali je postal drag, politično obremenjen sistem, ki mu vedno manj ljudi zaupa?

“To je bilo smiselno v 50., 60. letih”

Turk je javno televizijo postavil v zgodovinski okvir. Po njegovem je bila državna oziroma javna televizija nekoč logična rešitev, saj je bilo postaviti televizijski studio, prenašati program v živo in ustvarjati vsebine izjemno drago. Takšno infrastrukturo si je lahko privoščila predvsem država. »To je bilo smiselno v 50., 60-ih letih, ko je bilo silno drago postaviti tak studio in prenašati v živo in si je to lahko privoščila samo država. Danes si to lahko privošči človek s povprečno plačo,« je poudaril Turk. Njegova poanta je jasna: tehnologija je spremenila vse. Kamera, mikrofon, spletni prenos in občinstvo niso več privilegij velikih hiš.

Ko se odpre vprašanje prispevka

V ozadju takšnih izjav se vedno pojavi tudi vprašanje RTV-prispevka. Mnogi državljani ga plačujejo ne glede na to, ali program spremljajo ali ne. Prav zato razprava ni več samo medijska, ampak tudi socialna in politična. Kaj javnost dobi za denar, ki ga mora plačevati? In ali je vsebina res dovolj pluralna, kakovostna in neodvisna? Turkova izjava bo zato zagotovo naletela na ostre odzive. Podporniki javne RTV bodo opozorili, da javni servis pomeni več kot le studio in kamere. Kritiki pa bodo v njegovih besedah videli potrditev, da je sedanji model preživet.

Vprašanje, ki ne bo izginilo

RTV Slovenija ostaja ena največjih simbolnih bitk slovenskega prostora. Ne gre le za televizijo. Gre za zaupanje, denar, politiko in občutek ljudi, da morajo nekaj plačevati, čeprav jih vsebina pogosto ne prepriča več. Turk je tokrat samo na glas izrekel misel, ki jo mnogi že dolgo nosijo v sebi. In prav zato bo odmevala še nekaj časa.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube, Facebook

Imenovanje dr. Nika Gamulina na čelo Urada Vlade RS za informacijsko varnost ni le še ena kadrovska poteza nove vlade. V času, ko se veliko govori o meritokraciji, znanju in strokovnosti, je to imenovanje že sprožilo prve odmeve – tudi zato, ker gre za človeka iz sveta umetne inteligence, strojnega učenja in podatkov.

Ko kadrovanje prvič zadiši po znanju

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost je prišlo do pomembne menjave. Dosedanji direktor dr. Uroš Svete je vodenje predal dr. Niku Gamulinu, novemu vršilcu dolžnosti direktorja urada, ki v državi skrbi za eno najbolj občutljivih področij: kibernetsko varnost. Vlada je s tem na izpostavljeno mesto postavila človeka, ki ga ne zaznamuje klasična politična kariera, temveč strokovno ozadje iz umetne inteligence, strojnega učenja, statističnih analiz in podatkovne analitike. Uradno je tudi sam Gamulin ob prevzemu poudaril, da ima URSIV ključno vlogo pri zagotavljanju varnega in zaupanja vrednega digitalnega okolja ter da bo posebna pozornost namenjena odpornosti ključnih sistemov.

Požar brez ovinkarjenja: “Prva lastovka napovedane meritokracije”

Imenovanje je komentiral tudi Bojan Požar, ki je na omrežju X zapisal: »Imenovanje @NikoGamulin je ena taka prva lastovka napovedane meritokracije.« Kratko, a dovolj pomenljivo. Meritokracija namreč pomeni nekaj zelo preprostega, a v slovenski politiki pogosto skoraj revolucionarnega: da na odgovorna mesta prihajajo ljudje zaradi znanja, sposobnosti in rezultatov, ne pa zaradi poznanstev, strankarskih izkaznic ali tihega političnega dolga. In prav zato je Gamulinovo imenovanje zanimivo. Ne zato, ker bi samo po sebi dokazovalo, da se je kadrovska kultura v državi čez noč spremenila, ampak zato, ker postavlja merilo. Če je to res začetek nove logike, potem bo javnost upravičeno gledala naslednja imenovanja z istim vprašanjem: ali prihajajo strokovnjaki ali “naši”?

Imenovanje @NikoGamulin je ena taka prva lastovka napovedane meritokracije. https://t.co/C54O9fy6Wg pic.twitter.com/olaQHDJV9G

— BojanPožar (@BojanPozar) June 7, 2026

Urad, kjer napake niso nedolžne

Informacijska varnost danes ni več pisarniška tema za ozko skupino računalničarjev. To je vprašanje države. Napadi na informacijske sisteme, lažna elektronska sporočila, zlorabe podatkov, umetna inteligenca, izsiljevalska programska oprema – vse to se dogaja tukaj in zdaj. URSIV je v zadnjih letih zrasel v osrednji nacionalni organ na področju kibernetske varnosti, Slovenija pa je z novim Zakonom o informacijski varnosti prenesla tudi evropsko direktivo NIS2. Zato ni vseeno, kdo vodi tak urad. To ni položaj za politično nagrado. To je položaj, kjer mora človek razumeti podatke, sisteme, tveganja in posledice. In predvsem mora razumeti, da je varnost države danes tudi digitalna varnost.

@NikoGamulin, direktor Urada za informacijsko varnost, je
vrhunski strokovnjak za umetno inteligenco (PhD), strojno učenje, statistične analize in podatkovno analitiko. Deloval je kot neodvisni svetovalec predvsem v tujini. Je ekonomsko neodvisen.

Odlična izbira @vladaRS… https://t.co/vFiBoppEB0 pic.twitter.com/2JXg96vQKP

— Albin Vrabič (@AVrabic) June 7, 2026

Kdo je človek, ki prihaja na čelo urada?

Dr. Niko Gamulin ni tipičen politični kader. Ni obraz iz strankarskih hodnikov, ni človek večnih kadrovskih kombinacij in ni ime, ki bi ga javnost povezovala s političnimi uslugami. Njegovo ozadje je bistveno bolj tehnično – umetna inteligenca, strojno učenje, telekomunikacije, statistične analize in podatkovna analitika. Leta 2015 je doktoriral z nalogo o medsebojnem vplivu uporabnikov v omrežju mobilnega operaterja, kjer so med ključnimi pojmi navedeni strojno učenje in analiza socialnega omrežja. Na LinkedInu se predstavlja kot neodvisni svetovalec, ki kompleksne podatke prevaja v uporabne vpoglede, pri čemer izpostavlja tudi več kot 15 let inženirskih izkušenj. V času, ko kibernetska varnost ni več le vprašanje požarnih zidov, ampak tudi umetne inteligence, podatkovnih zlorab, globokih ponaredkov in napadov na zaupanje ljudi, je tak profil precej zgovoren. To ni imenovanje človeka, ki se mora tehnologije šele učiti. To je imenovanje človeka, ki iz tega sveta prihaja.

Prvi signal ali le izjema?

Gamulinovo imenovanje bo zato test. Ne zanj osebno, ampak za politiko, ki rada govori o strokovnosti. Če bo to le osamljena poteza, bo hitro pozabljena. Če pa bo res postala prva lastovka drugačnega kadrovanja, potem lahko pomeni začetek nečesa, kar Slovenija krvavo potrebuje: manj kadrovskih trgovin in več ljudi, ki na položaj pridejo zato, ker nekaj znajo. In morda je prav to najbolj udaren del zgodbe. Da se v državi, kjer smo se že preveč navadili na vprašanje “čigav je”, končno spet sliši vprašanje: “kaj zna?”

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Pretresena mama je na družbenih omrežjih opozorila na nevaren prizor, ko naj bi otroci s skiroji skoraj zapeljali pod avtomobil in nato še avtobus. A takšni trenutki niso redkost. Podobne prizore ljudje vsakodnevno opažajo tudi na slovenskih cestah, pločnikih, križiščih in ob šolah.

Ko se igra v sekundi spremeni v nevarnost

Vse naj bi se zgodilo 4. junija okoli 17.50 na cesti od odcepa za Jadreške proti mestu. Otroci s skiroji so se znašli v izjemno nevarni situaciji, pretresena mama pa je zapisala, da ji je ob prizoru dvakrat zastalo srce. Po njenih besedah naj bi jih skoraj zadela najprej avtomobil, nato pa še avtobus. Tak zapis zadane, ker si vsak starš v istem trenutku predstavlja svojega otroka. In ker si marsikdo potiho prizna: nekaj podobnega sem že videl tudi sam. Otrok s skirojem, ki brez pogleda zapelje čez cesto. Skupina mladih, ki vijuga med avtomobili. Nekdo s slušalkami, pogledom v telefon in občutkom, da se mu ne more nič zgoditi.

Slovenske ceste niso izjema

Takšni prizori niso oddaljena zgodba iz nekega drugega kraja. Ljudje jih vsakodnevno videvajo tudi na slovenskih cestah. Pred šolami, pri avtobusnih postajah, v naseljih, na prehodih za pešce in na cestah, kjer otroci s skiroji pogosto precenijo svojo hitrost, voznikovo reakcijo in varnost prostora okoli sebe. Težava ni samo v otrocih. Težava je tudi v tem, da odrasli včasih prehitro zamahnemo z roko. “Saj zna.” “Saj je že velik.” “Saj se vozi samo do prijatelja.” A promet ne sprašuje, koliko je otrok star. Ne počaka, da popravi napako. Ne odpusti napačne odločitve v napačni sekundi.

Mama je vprašala tisto, kar bi morali vprašati vsi

“Dragi starši, ali razmišljate o tem, kje so vaši otroci in kaj počnejo?” je zapisala pretresena mama. Vprašanje je ostro, a potrebno. Otroci ne razumejo vedno, da se avtomobil ali avtobus ne ustavi v trenutku. Ne razumejo vedno mrtvega kota, zavorne poti, mokrega cestišča ali tega, da jih voznik morda sploh ne vidi pravočasno. Zato pogovor o prometu ne sme biti enkratna lekcija, ampak ponavljanje. Mirno, odločno in jasno. Cesta ni igrišče. Skiro ni igrača brez posledic. Prehod čez cesto ni prostor za dokazovanje poguma.

Preden nas prebudi sirena

To opozorilo ni namenjeno kazanju s prstom. Namenjeno je temu, da se ustavimo, preden je prepozno. Da otroka vprašamo, kje se vozi. Da mu razložimo, zakaj mora pogledati levo in desno. Da mu povemo, naj se ob cesti ustavi, ne tekmuje. In da odrasli tudi sami pokažemo zgled. Včasih en pogovor prepreči nesrečo. Včasih ena prepoved reši življenje. In včasih nas mora tuja prestrašenost spomniti, da se tragedija ne začne z udarcem, ampak že veliko prej – z občutkom, da se nam ne more zgoditi.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V naselju Plitvica v občini Apače se je včeraj popoldne zgodila huda prometna nesreča. Osebno vozilo je zapeljalo s ceste, trčilo v drevo in se prevrnilo na streho, poškodovanega voznika pa so morali iz zverižene pločevine rešiti gasilci.

Popoldne, ki se je v trenutku spremenilo v dramo

Mirno sobotno popoldne se je v Pomurju v nekaj sekundah spremenilo v prizor, ob katerem zastane dih. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje se je nesreča zgodila danes ob 14.28 v naselju Plitvica v občini Apače. Osebno vozilo je tam zapeljalo s ceste, silovito trčilo v drevo in se nato prevrnilo na streho.

Takšne nesreče so še posebej pretresljive, ker se zgodijo nenadoma. Ena napačna sekunda, zdrs, nepazljivost ali drug dejavnik na cesti – in vozilo se znajde tam, kjer ga nihče ne pričakuje. Tokrat se je končalo z zahtevnim posredovanjem gasilcev in reševalcev.

Gasilci zavarovali kraj in rešili poškodovano osebo

Na kraj nesreče so prihiteli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona. Njihova naloga ni bila lahka. Najprej so morali zavarovati kraj dogodka, saj je bilo vozilo po trku obrnjeno na streho, poškodovana oseba pa ujeta v notranjosti.

Gasilci so morali voznika iz vozila izrezati oziroma tehnično rešiti iz zverižene pločevine. Gre za posredovanja, pri katerih šteje vsaka minuta, hkrati pa morajo reševalne ekipe delovati izjemno previdno, da poškodovanemu ne povzročijo dodatnih poškodb. Po uspešnem reševanju so poškodovano osebo predali reševalcem nujne medicinske pomoči.

Ceste ne odpuščajo napak

Podrobnosti o vzroku nesreče za zdaj niso znane. Prav tako ni znano, kako hude poškodbe je utrpela oseba v vozilu. A že sam opis nesreče pove dovolj: trk v drevo in prevrnitev na streho sta med tistimi prizori, ki opominjajo, kako nepredvidljiva je lahko cesta.

Pomurske ceste, tako kot številne lokalne ceste po Sloveniji, zahtevajo zbranost, prilagojeno hitrost in mirno vožnjo. Včasih je dovolj le trenutek, da se običajna vožnja spremeni v boj za življenje. Tokrat so bili na srečo hitro na kraju ljudje, ki v takih trenutkih znajo narediti najpomembnejše – rešiti človeka.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Murska Sobota