Robert Golob je po volitvah vse manj viden v javnosti. Najprej je odpovedal udeležbo na pomembnem vrhu EU na Cipru, uradno zaradi obveznosti v državnem zboru, nato pa se je odprlo novo vprašanje: zakaj ga ni bilo na sejah, zaradi katerih naj bi ostal doma?

Najprej Ciper, potem nenavadna tišina

Robert Golob je odpovedal udeležbo na neformalnem vrhu EU na Cipru, kjer evropski voditelji niso razpravljali le o vojni na Bližnjem vzhodu, energetski krizi, cenah energentov, Ukrajini in evropski obrambi, ampak tudi o novem sedemletnem proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034. Gre za enega ključnih finančnih okvirjev prihodnjih let, saj določa, kam bo EU usmerjala denar za obrambo, energetiko, kmetijstvo, kohezijo, razvoj in druge skupne politike. Uradna razlaga iz kabineta je bila jasna: premier naj bi imel obveznosti v državnem zboru, ki se je v petek sestal na izrednih sejah. Toda prav ta razlaga je sprožila nova vprašanja. Če je Golob odpovedal tako pomemben evropski vrh zaradi sej v državnem zboru, bi bilo pričakovati, da bo na teh sejah tudi prisoten. Po dostopnih informacijah pa ga na petkovih sejah DZ, zaradi katerih je odpovedal obisk Cipra, ni bilo.

Zakaj odpovedati vrh, če ga ni bilo niti v DZ?

To je politično občutljiva podrobnost. Ne gre le za protokol, ampak za vprašanje javnega pojasnila. Ciper ni bil nepomemben dogodek, temveč srečanje evropskih voditeljev v času napetosti na Bližnjem vzhodu in negotovosti glede energentov. Zato je uradni razlog za odpoved še toliko bolj pomemben. Če je bil razlog državni zbor, potem se javnost upravičeno sprašuje: kje je bil Robert Golob? In zakaj kabinet predsednika vlade ni jasneje pojasnil, katere konkretne obveznosti so bile tako nujne, da je moral odpovedati evropski vrh?

Ni ga bilo niti na državni proslavi v Brežicah

Dodatno pozornost je vzbudila tudi petkova državna proslava v Brežicah ob dnevu upora proti okupatorju. Tam so bili v ospredju predsednica republike Nataša Pirc Musar, novi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in drugi predstavniki državnega vrha. Roberta Goloba pa na petkovi proslavi ni bilo. Tudi to samo po sebi še ne pomeni politične drame. A v zaporedju dogodkov dobi drugačen pomen: najprej odpoved Cipra zaradi DZ, nato odsotnost s sej DZ, zatem pa še odsotnost z osrednje državne proslave. Vse skupaj ustvarja vtis, da se je predsednik vlade v odhajanju po volitvah umaknil iz prve vrste.

Tudi Tina Gaber po volitvah precej tišja

V ozadju se odpira še eno vprašanje: kje je Tina Gaber? Na volilni dan je bila z Robertom Golobom javno vidna, pozneje pa se je njena politična in javna prisotnost opazno umaknila. Pred volitvami je bila precej bolj izpostavljena, po volilnem razpletu pa je iz političnega ospredja skoraj izginila.

Ko politika govori tudi z odsotnostjo

Za zdaj ni mogoče trditi, da je Robert Golob izginil. Je pa mogoče zapisati, da je v trenutku, ko Slovenija išče novo politično ravnotežje, postal opazno manj prisoten. In ko predsednik vlade odpove mednarodni vrh zaradi DZ, nato pa ga ni ne na sejah ne na državni proslavi, tišina ni več samo tišina. Postane politično vprašanje.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Tadej Pogačar je na dirki Liege–Bastogne–Liege znova pokazal, zakaj ga kolesarski svet gleda z odprtimi usti. Po več kot štirih minutah zaostanka se je vrnil med najboljše, nato pa z napadom 35 kilometrov pred ciljem dokončno odločil novo veliko klasiko.

Ko je kazalo, da je vse izgubljeno

Dirka se za Tadeja Pogačarja ni začela po sanjskem scenariju. Že kmalu po startu se je glavnina razbila, slovenski šampion pa se je znašel v drugi skupini, medtem ko so nekateri največji tekmeci, med njimi tudi Remco Evenepoel, vozili spredaj. Razlika je hitro rasla. Najprej dve minuti, nato skoraj štiri, na trenutke celo več kot štiri minute. V takšnih trenutkih se na kolesarski klasiki marsikomu poruši načrt. Toda Pogačar ni dirkač, ki bi se sprijaznil s porazom še pred odločilnimi kilometri. Pomembno vlogo je imel tudi Domen Novak, njegov moštveni kolega, ki je dobil navodilo, naj počaka kapetana in mu pomaga pri lovu. Takrat se je začela tiha, a vztrajna vrnitev.

Lov, ki je spremenil razplet dirke

Ko so se kilometri odštevali, se je razlika začela topiti. Pogačar in mladi francoski up Paul Seixas sta se približno 92 kilometrov pred ciljem znova priključila skupini favoritov. Dirka se je v tistem trenutku praktično začela znova. Ubežniki so še nekaj časa sanjali o senzaciji, a moštvo UAE Emirates – XRG je prevzelo nadzor. Tempo je postajal vse hujši, utrujenost vse bolj očitna, prostora za taktiziranje pa vse manj. In potem je prišel trenutek, ki ga tekmeci verjetno nikoli ne želijo videti: Pogačar na strmem vzponu, z izrazom popolne odločnosti.

Napad, ki mu skoraj nihče ni mogel slediti

Približno 35 kilometrov pred ciljem je Pogačar silovito napadel. Odgovoriti mu je uspel le Seixas. Vsi drugi so hitro ostali zadaj, razlika pa je začela rasti. Francoz se je nekaj časa držal slovenskega šampiona. Pogumno, vztrajno, brez predaje. Toda na zadnjem vzponu je Pogačar še enkrat dvignil tempo in počasi, a neizprosno strl odpor mladega tekmeca. Do cilja je bila zgodba odločena. Pogačar je slavil z novo veličastno predstavo, Seixas pa je drugo mesto osvojil z zaostankom 44 sekund.

Šampion, ki iz nemogočega naredi predstavo

Ta zmaga ni bila le še ena številka v bogati zbirki uspehov. Bila je zmaga značaja, potrpežljivosti in brutalne moči. Pogačar je iz položaja, ki je deloval skoraj izgubljen, ustvaril novo kolesarsko mojstrovino. In prav zato njegovi napadi še vedno delujejo tako posebno. Ker nikoli ne veš, kdaj bo udaril. Veš pa, da se bo, ko bo to storil, dirka spremenila v njegovo zgodbo.

Pripravil: I.M.

Vir: UCI

Kar je bilo marca predstavljeno kot simbol napredka in ponosa, se zdaj vrača v precej bolj neprijetni obliki. Koprsko tožilstvo obravnava kazensko ovadbo zaradi vožnje po še nedokončani progi drugega tira Divača–Koper, med omenjenimi pa sta tudi Robert Golob in Alenka Bratušek.

Slovesna vožnja, ki je dobila povsem drugačen odmev

Drugi tir Divača–Koper je bil dolgo predstavljen kot eden največjih infrastrukturnih projektov v državi. Projekt, ki naj bi razbremenil primorsko progo, okrepil Luko Koper in Sloveniji končno dal sodobnejšo železniško povezavo do morja. A vožnja z vlakom po novi trasi, ki je 11. marca veljala za velik politični in simbolni trenutek, je zdaj pristala pod drobnogledom organov pregona.

Po poročanju portala Preiskovalno koprsko tožilstvo obravnava kazensko ovadbo, povezano z vožnjo po še nedokončani progi drugega tira. Ovadba naj bi se nanašala na več oseb, povezanih z organizacijo in izvedbo dogodka, med njimi tudi na odhajajočo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba.

Vprašanje, ki visi nad dogodkom: gradbišče ali proga?

Ključni očitek v ovadbi naj bi bil, da proga v času vožnje še ni bila tehnično prevzeta, ni imela uporabnega dovoljenja in je formalno veljala za gradbišče. Regional Obala ob sklicevanju na Preiskovalno poroča, da naj bi bila vožnja izvedena v predvolilnem času in uporabljena v promocijske namene, čeprav naj bi za takšno vožnjo obstajali resni varnostni in pravni pomisleki.

V ovadbi naj bi bilo zapisano, da brez soglasja Agencije za železniški promet vožnja po takšni progi ni dovoljena. “Kljub temu je po njej zapeljal vlak z visokimi gosti,” naj bi pisalo v dokumentu. Prav ta stavek je zdaj postal jedro politično-pravne zgodbe, ki utegne še dolgo odmevati.

Projekt ponosa, a tudi projekt vprašanj

Drugi tir ni majhna zgodba. Gre za 27-kilometrsko povezavo med Divačo in Koprom, za katero so predstavniki vlade marca poudarjali, da je dokaz domačega znanja, vztrajnosti in gradbene operative. Forbes Slovenija je takrat poročal, da dogodek še ni pomenil začetka redne uporabe proge, saj naj bi bil zaključek del predviden šele septembra 2026.

In prav tu se zaplete. Če proga še ni bila pripravljena za redno uporabo, se odpira vprašanje, ali je šlo za dopustno preizkusno oziroma protokolarno vožnjo ali za politični dogodek, ki je šel predaleč. Ovadba seveda še ne pomeni krivde. Pomeni pa, da bo moral nekdo zelo natančno pojasniti, kdo je vožnjo dovolil, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi soglasji.

Zdaj ne gre več samo za tirnice

Zgodba o drugem tiru tako ni več le zgodba o predorih, viaduktih in milijonskih naložbah. Postala je zgodba o zaupanju, odgovornosti in meji med državnim projektom ter politično promocijo. Če se je marca zdelo, da vlak pelje v smeri velikega uspeha, se danes zdi, da je za seboj pustil precej več vprašanj, kot so jih želeli pokazati pred kamerami.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Regional

Luka Dončić še ne bo zaigral na četrti tekmi proti Houstonu, a v Los Angelesu je vzdušje vse bolj optimistično. Lakersi so brez njega in Austina Reavesa prišli na prag napredovanja, zdaj pa se odpira vprašanje, ki zanima vse: kdaj se vrača slovenski zvezdnik?

Lakersi presenetili tudi brez Dončića

Pred začetkom serije med Los Angeles Lakers in Houston Rockets je bilo veliko dvomov. Brez Luke Dončića in Austina Reavesa so številni strokovnjaki napovedovali zahtevno, morda celo pretežko nalogo za jezernike. A zgodilo se je nekaj drugega. Lakersi so pokazali širino, trdoživost in samozavest, ki je marsikoga ujela nepripravljenega. Ekipa JJ-ja Redicka je zdaj na pragu uvrstitve v polfinale zahodne konference. In prav ta položaj spreminja vse. Kar je bilo še pred dnevi videti kot negotovo čakanje, postaja vse bolj realen načrt vrnitve dveh pomembnih igralcev.

Dončić še ne bo igral, a časovnica se odpira

Luka Dončić bo po zadnjih informacijah izpustil četrto tekmo v Teksasu, kjer bodo Lakersi imeli prvo zaključno žogo proti Rocketsom. To pomeni, da navijači slovenskega asa na parketu še ne bodo videli takoj. A veliko pomembnejše je ozadje: njegovo okrevanje naj bi potekalo v skladu s pričakovanji. V klubu naj bi po četrti tekmi določili jasnejši časovni okvir njegove vrnitve. To je novica, ki v Los Angelesu odmeva skoraj tako glasno kot zmage same. Dončićeva vrnitev bi namreč lahko popolnoma spremenila razmerja moči v nadaljevanju končnice.

Reaves naj bi bil bližje vrnitvi

Še hitreje bi se lahko vrnil Austin Reaves. Ta je bil vprašljiv že za zadnjo tekmo, zdaj pa naj bi bil trenerju Redicku bržkone na voljo za prihajajoči obračun. Če se to res zgodi, bodo Lakersi dobili pomemben napadalni in organizacijski dodatek prav v trenutku, ko lahko zaključijo serijo. Ob tem je zanimivo, da ekipa brez dveh velikih adutov ni razpadla, ampak se je še bolj povezala. To je za Lakers dobra novica, za tekmece pa neprijetno opozorilo.

Vse oči so zdaj uprte v naslednji krog

Če bodo Lakersi opravili delo proti Houstonu, bo vprašanje Dončićeve vrnitve postalo osrednja zgodba končnice. Ne gre več le za to, ali se bo vrnil, ampak kdaj in v kakšni formi. Za navijače je to trenutek previdnega optimizma. Dončić še čaka ob strani, toda občutek je jasen: če se vrne pravočasno, se lahko zgodba Lakersov čez noč spremeni iz presenečenja v resno grožnjo za vrh Zahoda.

Pripravil: I.M.

Vir: NBA.com

Viktor Orban se po hudem volilnem porazu umika iz madžarskega parlamenta, a iz politike očitno še ne odhaja. Njegova poteza odpira veliko vprašanje: gre za začetek konca ali za nov poskus vrnitve iz ozadja?

Po porazu poteza, ki je presenetila tudi njegove nasprotnike

Dolgoletni madžarski premier Viktor Orban je po porazu na parlamentarnih volitvah napovedal, da ne bo zasedel poslanskega sedeža v novem sklicu parlamenta. S tem se po več desetletjih umika iz institucije, v kateri je gradil eno najmočnejših političnih zgodb sodobne Madžarske. Orban naj bi poslanski mandat, ki ga je osvojil kot nosilec liste Fidesz–KDNP, vrnil stranki. Sporočilo je jasno: v parlamentu ga po lastni oceni trenutno ne potrebujejo, političnega boja pa očitno še ni pripravljen zapustiti.

Fidesz je doživel udarec, kakršnega dolgo ni poznal

Madžarske volitve 12. aprila 2026 so pomenile zgodovinski preobrat. Stranka Tisza pod vodstvom Petra Magyarja naj bi osvojila prepričljivo večino, Fidesz pa je močno nazadoval. To je za Orbana, ki je državo vodil 16 let, boleč politični rez. Magyar je kampanjo gradil na obljubah o boju proti korupciji, obnovi demokratičnih institucij in izboljšanju odnosov z Evropsko unijo. Prav zato poraz Orbana ne odmeva samo v Budimpešti, ampak tudi v Bruslju, Kijevu in širše po Evropi.

Umik ali taktičen korak iz ozadja?

Kljub umiku iz parlamenta Orban ne zapušča Fidesza. Napovedal je, da želi ostati predsednik stranke, če mu bo junijski kongres znova izkazal podporo. To pomeni, da se politična zgodba še ni končala, temveč se seli na drugo raven: manj javnega nastopanja v parlamentu, več nadzora nad strankarsko mrežo. Ob tem krožijo tudi govorice o njegovem morebitnem daljšem obisku v Združenih državah Amerike. Za zdaj uradnih potrditev ni, zato ostaja to predvsem politično ozadje, ki dodatno buri domišljijo.

Madžarska po Orbanu vstopa v neznano obdobje

Orbanov umik iz parlamenta je več kot osebna odločitev. Je simbol preloma obdobja, v katerem je Madžarska postala ena najbolj opazovanih držav v Evropi. A vprašanje ostaja: ali se Orban res umika ali le išče nov prostor, iz katerega bo še naprej vlekel niti? Prav tu se začne naslednje poglavje madžarske politike.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Na več pomembnih prometnih odsekih po Sloveniji nastajajo zastoji, največ težav pa je trenutno na primorski avtocesti. Vozniki proti Primorski računajo na približno 20 minut zamude, medtem ko dela med Uncem in Lomom proti Ljubljani povzročajo še daljše čakanje.

Primorka znova pod pritiskom

Promet se je na primorski avtocesti že močno zgostil. Vozniki, ki se odpravljajo iz Ljubljane proti Vrhniki, morajo na posameznih odsekih računati na počasnejšo vožnjo in zamude. Podobno je tudi na odseku Unec–Postojna, kjer se promet proti Primorski premika precej počasneje kot običajno. Skupna zamuda proti Primorski trenutno znaša približno 20 minut. To pomeni, da se lahko pot hitro podaljša, še posebej za tiste, ki so se na cesto odpravili brez časovne rezerve.

Dela med Uncem in Lomom dodatno zapletajo vožnjo

Še bolj napeto je v nasprotni smeri. Na primorski avtocesti med Uncem in Lomom proti Ljubljani zaradi del nastaja zastoj, zamuda pa znaša približno 30 minut. Gre za odsek, kjer se promet ob večjih obremenitvah hitro zgosti, dela pa razmere še dodatno zaostrijo. Vozniki naj bodo na tem delu posebej previdni. Ob počasni koloni, nenadnem zaviranju in prehajanju med prometnimi pasovi se tveganje za nalete hitro poveča.

Zastoji tudi na Gorenjskem in Štajerskem

Težave niso omejene samo na Primorsko. Na gorenjski avtocesti promet zastaja pred počivališčem Povodje proti Ljubljani. Tudi na štajerski avtocesti se je kolona ustvarila pred Ločico, prav tako v smeri Ljubljane. To kaže, da se promet proti prestolnici zgošča z več strani. Takšne razmere so posebej značilne ob koncih tedna, praznikih ali ob povečanih premikih voznikov proti večjim mestom.

Tudi proti Bledu ne gre gladko

Zastoj nastaja tudi na cesti Bohinjska Bela–Bled. Ta odsek je pogosto občutljiv, saj se tam prepletajo lokalni promet, turistični obiski in vozniki, ki se odpravljajo proti eni najbolj obiskanih slovenskih destinacij. Kdor se odpravlja proti Bledu ali iz bohinjskega konca, naj zato računa na počasnejšo vožnjo. V takšnih razmerah se nekaj kilometrov lahko spremeni v precej daljšo pot.

Pred odhodom preverite razmere

Voznikom se svetuje, naj pred odhodom preverijo aktualne prometne informacije, prilagodijo hitrost in ohranijo varnostno razdaljo. Zastoji sami po sebi niso najhujša težava; nevarni postanejo takrat, ko se jim pridružijo nestrpnost, prehitra vožnja in nenadno zaviranje. Današnji promet jasno kaže: na več ključnih cestah se pot lahko hitro podaljša. Kdor ima možnost, naj se odpravi nekoliko kasneje ali izbere manj obremenjeno pot.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si

Dan upora proti okupatorju bo leta 2026 v ponedeljek, zato bosta večina večjih trgovin in nakupovalnih središč zaprta kar dva dni zapored. A povsem brez odprtih vrat vendarle ne bo šlo – ponekod bodo delovale manjše franšizne in lokalne trgovine, med njimi tudi Market pri Sebastjanu.

Dva zaporedna dneva zaprtih vrat

Dan upora proti okupatorju bomo leta 2026 obeležili v ponedeljek, 27. aprila. Ker praznik sledi nedelji, bo to za marsikaterega kupca pomenilo dva zaporedna dneva, ko bodo večji trgovski centri in večina trgovin zaprti. Kdor bo na praznični mizi pogrešal kruh, mleko ali kakšno nujno malenkost, bo moral zato pogledati med izjeme.

Zakon o trgovini namreč določa, da so trgovine ob nedeljah in dela prostih dnevih praviloma zaprte. Vseeno pa dopušča izjeme za manjše prodajalne do 200 kvadratnih metrov na določenih lokacijah, kot so bencinski servisi, mejni prehodi, postaje, bolnišnice, letališča, pristanišča, muzeji in turistično-informacijski centri. Odprte so lahko tudi manjše trgovine, kjer delo opravljajo nosilci dejavnosti, zastopniki, prokuristi, dijaki, študentje ali upokojenci.

Hofer in Lidl zaprta, nekaj izjem pri Mercatorju, Sparu in Tušu

Trgovski verigi Hofer in Lidl po razpoložljivih podatkih na praznični ponedeljek ne bosta imeli odprtih poslovalnic, saj njune trgovine praviloma ne sodijo med zakonske izjeme. Nekaj več možnosti bodo imeli kupci pri franšiznih trgovinah Mercatorja, Spara in Tuša.

Pri Mercatorju bodo odprte nekatere manjše franšizne trgovine, med drugim Fehr v Negovi od 7.00 do 12.00, Trgovina Meh v Mariboru od 8.00 do 12.00, trgovina v Lokavcu pri Sveti Ani od 8.00 do 12.00 in Tima Trgovina v Ormožu od 7.30 do 11.00.

Pri Sparu bodo po napovedih odprte poslovalnice MSfinga Gozd Martuljek od 7.00 do 16.00, Spar Partner Nazarje od 7.30 do 12.00 in Spar Partner Muta od 8.00 do 12.00. Pri Tušu naj bi bile odprte posamezne franšizne trgovine, med njimi TUŠ Market Marjan, Markič Križe, Radečanka, Pameče Slovenj Gradec in Loče, večinoma z dopoldanskim delovnim časom.

Market pri Sebastjanu bo ponovno odprt

Med odprtimi trgovinami bo tudi Market pri Sebastjanu v Dolenji Nemški vasi 11. Kot so sporočili, bo trgovina v ponedeljek, 27. aprila 2026, ponovno odprta, tako kot vsak praznik.

Za domačine in okoliške prebivalce je to pomembna informacija. Ko večje trgovine zaprejo vrata, takšne manjše lokalne trgovine pogosto postanejo prva rešitev za hiter nakup. Prav tam se da še pravočasno rešiti pozabljen zajtrk, pijačo za obisk ali tisto eno sestavino, ki je doma preprosto zmanjkala.

Nakupovalna središča bodo večinoma mirovala

Tudi nakupovalna središča ne bodo delovala kot običajno. Citypark bo na dan upora proti okupatorju zaprt. Aleja bo delno odprta le v sklopu izbrane gostinske ponudbe Aleja SKY, kjer bodo med 10.00 in 20.00 obratovale nekatere kavarne, med njimi Zvezda, Teta Frida in Caffe DeLuxe.

Najboljši nasvet ostaja preprost: večje nakupe opravite pred praznikom, za manjše nujne stvari pa pred odhodom preverite delovni čas najbližje odprte poslovalnice. Praznični ponedeljek bo miren, trgovsko precej omejen, za pozabljene malenkosti pa bodo rešitev predvsem manjši lokalni trgovci.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Odločitev Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za predsednika vlade, je sprožila burno politično in pravno razpravo. Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat opozarja, da ustava predsedniku republike nalaga predložitev kandidata, zdaj pa se odpira vprašanje: gre za politično presojo ali ustavni zdrs?

Pirnatovo opozorilo zadelo v središče postopka

Po sporočilu predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja, se je razprava iz političnih krogov hitro preselila na ustavnopravni teren. Dr. Rajko Pirnat, eden najvidnejših slovenskih pravnikov in poznavalcev ustavne ureditve, je opozoril, da ustava predsedniku republike nalaga jasno dolžnost: po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade.
To ni nepomembna formalnost. Postopek volitev predsednika vlade ni seznam želja predsednice republike, ampak ustavno določen mehanizem. Prav zato Pirnatovo opozorilo odmeva toliko močneje: če prvi krog ne steče tako, kot ga predvideva ustava, se odpre vprašanje, ali je mogoče sploh normalno nadaljevati v drugi krog.

Rajko Pirnat: Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor. Ustava je napisana tako, da se brez glasovanja v prvem krogu sploh ne more preiti v drugi krog. Predsednica je preveč zlahka sprejela to odločitev. pic.twitter.com/hniwSvNpuG

— Mario Plešej (@MarioPlesej) April 25, 2026

Ali lahko prvi krog preprosto izgine?

Jedro spora je prav v tem vprašanju. Če v prvem krogu ni kandidata in ni glasovanja, ali se lahko postopek sploh premakne naprej, kot da se ni zgodilo nič? Pirnatovo opozorilo gre v smeri, da ustavna logika predvideva zaporedje: najprej kandidat predsednika republike, nato glasovanje v državnem zboru, šele potem možnost nadaljnjih krogov.
Predsednica je odločitev utemeljila s tem, da nihče nima zagotovljene podpore večine poslancev. Toda kritiki ji očitajo, da pri tem ni šlo le za politično presojo, temveč za poseg v ustavno določen postopek. Po njihovem mnenju predsednik republike ne izbira, ali bo prvi krog sploh omogočil, ampak mora državnemu zboru dati možnost, da o kandidatu odloči.

Politični odzivi: “Zdaj pa še kršenje ustave”

Odzivi so bili ostri. Dr. Žiga Turk je zapisal: “No, zdaj pa še kršenje ustave.” Dr. Matej Lahovnik pa je dodal: “Če Pirnatove navedbe držijo, imamo za predsednico pravnico, ki ne pozna niti postopka za predlog mandatarja.”
V ozadju zato ni več le vprašanje, kdo bo sestavil vlado, ampak tudi, kdo si lahko razlaga ustavni postopek po svoje. In prav tu postane zgodba politično eksplozivna: predsednica ni zgolj opazovalka razmer, ampak ustavni organ, ki mora ravnati po postopku.

Kaj pomeni 109. člen ustave?

Če bi državni zbor ocenil, da je predsednica pri opravljanju funkcije kršila ustavo ali huje kršila zakon, lahko sproži postopek pred ustavnim sodiščem. 109. člen Ustave Republike Slovenije ureja odgovornost predsednika republike in določa, da lahko ustavno sodišče ugotavlja utemeljenost obtožbe, predsednika začasno suspendira, v najtežjem primeru pa mu odvzame funkcijo.
A to je najtežji ustavni mehanizem, ne politična fraza za dnevno uporabo. Zato je ključno razlikovati: Pirnatovo opozorilo je resno, politični odzivi so ostri, formalno odločitev o kršitvi pa lahko sprejme le pristojni postopek. Do takrat ostaja vprašanje, ki bo viselo nad slovensko politiko: je predsednica ravnala preudarno ali je odprla nevarno ustavno praznino?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Večer, ki bi moral miniti v znamenju šal, politike in kamer, se je v Washingtonu v nekaj sekundah spremenil v prizor strahu. Na večerji dopisnikov Bele hiše so odjeknili streli, zakonca Trump pa so agenti tajne službe bliskovito umaknili na varno.

Namesto smeha je dvorano presekala panika

V hotelu Washington Hilton, kjer je potekala tradicionalna večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, je v soboto zvečer zavladal kaos. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prvo damo Melanio Trump so agenti tajne službe naglo evakuirali, potem ko so se zaslišali streli oziroma glasni poki v bližini prizorišča. Po poročanju AP in Reuters predsednik ni bil poškodovan, osumljenca pa so varnostne službe hitro prijele.

Dogodek je bil še toliko bolj dramatičen, ker so bili v dvorani tudi najvišji predstavniki ameriške administracije, med njimi podpredsednik JD Vance, obrambni minister Pete Hegseth in državni sekretar Marco Rubio. V trenutku, ko je odjeknilo, so se gostje umikali pod mize, varnostniki pa so najpomembnejše goste ščitili s telesi.

Policista zadel naboj, rešil ga je neprebojni jopič

Po prvih informacijah je naboj zadel pripadnika varnostnih služb oziroma policista, ki pa ga je pred hujšimi posledicami zaščitil neprebojni jopič. Trump je po incidentu dejal, da je imel strelec več kosov orožja, preiskovalci pa še ugotavljajo, kaj je bil motiv napada. AP poroča, da gre za 31-letnega osumljenca iz Kalifornije, ki so ga po posredovanju varnostnih služb pridržali.

Trump je po evakuaciji nastopil na novinarski konferenci v Beli hiši. Zahvalil se je agentom in policistom ter povedal, da je sprva mislil, da je padel pladenj, Melania pa naj bi takoj razumela, da gre za strele. Njegove besede so dogodku dodale še bolj oseben ton: v nekaj trenutkih se je protokolarni večer spremenil v vprašanje življenja in smrti.

Slovenski veleposlanik opisal kaotične prizore

Na večerji je bil tudi slovenski veleposlanik Iztok Mirošič, ki je za STA opisal, da so v dvorano nenadoma vdrli vojska, policija in tajna služba. Gostje so se umaknili pod mize, predsednika in prvo damo pa so evakuirali. Po njegovih besedah naj bi streljanje odjeknilo v avli hotela, torej zunaj same dvorane.

Večerja odpovedana, vprašanja pa ostajajo

Večerjo so po incidentu odpovedali oziroma prestavili. Predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše Weijia Jiang je napovedala, da jo bodo skušali izvesti v naslednjih 30 dneh. Trump naj bi želel, da se dogodek nadaljuje, a so varnostne službe odločile drugače. In prav tu ostaja najbolj neprijetno vprašanje: kako je lahko na tako varovanem dogodku sploh prišlo do streljanja?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, CNN, NBC

Na gvatemalskem vulkanu Santiaguito se je adrenalinski vzpon v nekaj sekundah spremenil v boj za življenje. Posnetek prikazuje pohodnike, ki so panično bežali, medtem ko so okoli njih padali pepel, kamenje in vulkanski material.

Ko se je pustolovščina spremenila v beg za življenje

Skupina pohodnikov se je v ponedeljek, 20. aprila, znašla na kraju, kjer človek zelo hitro razume, kako majhen je pred naravo. Vzpenjali so se po območju vulkana Santiaguito v Gvatemali, ko je ta nenadoma izbruhnil in v zrak pognal gost oblak pepela ter nevarne vulkanske delce. Dramatičen posnetek, ki ga je ujel Carlos Enrique Porres Rodas, prikazuje trenutek, ko se pohodniki obrnejo in začnejo teči po poti El Paso de la Muerte, znani tudi kot Pot smrti.

Skale so padale le nekaj metrov stran

Na posnetku je videti, kako se nebo v hipu zatemni. Iz vulkana se dvigne pepel, po pobočju pa začnejo padati kosi kamenja in razbeljenega materiala. Nekateri so treščili nevarno blizu pohodnikov. Dovolj blizu, da je jasno: en napačen korak, en trenutek počasnosti, in zgodba bi se lahko končala povsem drugače. Po poročanju tujih medijev hujših poškodb k sreči niso zabeležili.

Terrifying footage shows hikers caught in an eruption after climbing to the crater of Santiaguito Volcano in Guatemala yesterday.

Giant rocks were falling everywhere. This was a near fatal mistake. They are incredibly lucky to be alive.( April 20) pic.twitter.com/YyKsn21zPG

— Weather Monitor (@WeatherMonitors) April 21, 2026

Santiaguito ni navadna gora

Santiaguito velja za enega nevarnejših aktivnih vulkanov v Latinski Ameriki. Nahaja se na sesedenem boku večjega vulkana Santa María pri mestu Quetzaltenango, območje pa zaznamujejo pogosti izbruhi, padanje materiala, plazovi in kratki piroklastični tokovi. Gvatemalske oblasti opozarjajo, da okoli vulkanskega kompleksa velja omejeno območje, kjer sta vstopanje in kampiranje prepovedana.

Javnost ne skriva jeze

Posnetek je hitro zaokrožil po spletu, odzivi pa niso bili le prestrašeni, temveč tudi ostri. Številni komentatorji pohodnikom očitajo neodgovornost, saj takšno tveganje ne ogrozi le njih samih, ampak v primeru nesreče tudi reševalce. Vprašanje je preprosto: ali je nekaj sekund posnetka res vrednih življenja?

Narava vedno pove zadnjo besedo

Dogodek iz Gvatemale je srhljiv opomnik, da prepovedi na nevarnih območjih niso tam zaradi sitnosti uradnikov, ampak zato, ker je meja med avanturo in tragedijo včasih tanka kot dim nad kraterjem. Santiaguito bo izbruhnil še kdaj. Vprašanje je le, ali bodo ljudje naslednjič dovolj modri, da ga bodo opazovali z varne razdalje.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, YouTube