Mirno sobotno popoldne se je v naselju Sveti Jernej nad Muto sprevrglo v tragedijo. Gasilci so najprej odhiteli na požar suhe trave, nato pa na kraju naleteli na prizor, ki je intervencijo spremenil v preiskavo smrti.

Požar se je začel v suhi travi, nato zajel nadstrešnico

V soboto ob 15.05 je v naselju Sveti Jernej nad Muto v občini Muta zagorela suha trava. Sprva je šlo za požar v naravi, kakršnih je v suhem vremenu lahko hitro preveč. A ogenj se je po navedbah Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje razširil na nadstrešnico vikenda. Na kraj so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Muta in Prostovoljnega gasilskega društva Vuzenica. Njihova prva naloga je bila jasna: omejiti ogenj, preprečiti širjenje požara in zavarovati območje. Toda med intervencijo so naleteli na nekaj, česar si nihče ne želi doživeti.

Med intervencijo našli preminulo osebo

Gasilci so med gašenjem na kraju našli preminulo osebo. V trenutku se je narava dogodka spremenila. Iz požarne intervencije je kraj postal tudi prizorišče, kjer so morale svoje delo opraviti pristojne službe. Požar so gasilci pogasili, nato pa so zaradi najdbe trupla na kraj prišle službe, ki so opravile ogled. Več podrobnosti o identiteti pokojne osebe, okoliščinah smrti in tem, ali je bila smrt neposredno povezana s požarom, za zdaj ni znanih.

Takšni dogodki za seboj pustijo tišino

Požari suhe trave se pogosto začnejo neopazno, skoraj banalno. Iskra, veter, suha podlaga, trenutek nepazljivosti. A v nekaj minutah se lahko razmere spremenijo v nevarno situacijo, še posebej, če se ogenj približa objektom, vikendom, gospodarskim poslopjem ali gozdu. Tokrat pa ni ostalo le pri materialni škodi. Najdba mrtve osebe je dogodek zaznamovala s tragično težo. Za gasilce, ki pogosto prvi pridejo na kraj nesreč, so takšni prizori še posebej pretresljivi. Pridejo pomagat, reševat, gasit. Včasih pa jih tam pričaka tudi najhujše.

Preiskava bo pokazala, kaj se je zgodilo

Pristojne službe bodo zdaj ugotavljale, kaj se je na kraju dejansko zgodilo. Ali je oseba umrla pred požarom, med njim ali zaradi posledic ognja, bo pokazal nadaljnji postopek. Za domačine pa ostaja težak občutek. Požar, ki se je začel v suhi travi, se je končal z najdbo mrtve osebe. In za takimi dogodki vedno ostane vprašanje, ki dolgo ne utihne: bi se tragedijo dalo preprečiti?

Pripravil: I.M.

Vir: PU Maribor

Voznike, ki se proti Ljubljani vsak dan vozijo po štajerski avtocesti, čaka nov prometni preizkus. Po 27. aprilu bo smerno vozišče proti prestolnici med Domžalami in Zadobrovo zaprto, promet pa se bo preselil na drugo stran avtoceste.

Proti Ljubljani ne bo več šlo po starem

Na štajerski avtocesti se začenja ena tistih prometnih ureditev, ki jih vozniki običajno začutijo že pred prvim znakom za zaporo. Dars bo novo ureditev na odseku Domžale–Zadobrova predvidoma vzpostavil po 27. aprilu, približno teden dni pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. S tem bo smerno vozišče proti Ljubljani v celoti zaprto, promet pa bo potekal dvosmerno po vozišču v smeri Maribora. Za voznike to pomeni manj prostora, več previdnosti in skoraj zagotovo tudi več živcev v jutranjih ter popoldanskih konicah. Na odseku bodo urejeni po dva zožena pasova v vsako smer, kar bo sicer omogočalo pretok prometa, a ne v takšnem ritmu, kot so ga bili vozniki vajeni.

Zaprt bo tudi priključek Sneberje

Prvi večji udarec bodo občutili vozniki, ki uporabljajo priključek Sneberje. Ta bo v smeri proti Ljubljani predvidoma do julija zaprt tako za uvoz kot izvoz, obvoz pa bo urejen prek Šentjakoba. Nato se bo zgodba obrnila: med julijem in oktobrom bo zaprt priključek Šentjakob v isti smeri, promet pa bo preusmerjen prek Sneberja. To pomeni, da bo treba pri vsakodnevnih poteh še bolj spremljati prometne informacije, saj se lahko običajna pot hitro spremeni v neprijeten ovinek.

Zastoji bodo skoraj neizogibni

Dela na tem odseku so se začela sredi aprila, prometne razmere pa so se od takrat že zaostrile. Zastoji so daljši kot običajno, predvsem v času prometnih konic, ko se proti Ljubljani zgrne največ vozil. Po uvedbi nove ureditve bo slika še bolj občutljiva: zoženi pasovi, gradbišče in vsak manjši zastoj lahko hitro povzročijo daljše čakanje. Vozniki naj zato pot načrtujejo z več rezerve, posebej zjutraj, ko je štajerska vpadnica že sicer ena najbolj obremenjenih poti v prestolnico.

Dela bodo trajala še dolgo

V letošnji gradbeni sezoni bodo dela trajala do konca oktobra. V zimskem času bo sledila prekinitev, promet pa bo začasno znova urejen po obeh smernih voziščih z dvema pasovoma v vsako smer. Leta 2027 se bodo dela nadaljevala na smernem vozišču proti Mariboru, ki bo takrat zaprto, promet pa bo preusmerjen na že obnovljen del avtoceste. Celoten projekt širitve štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano naj bi bil zaključen septembra 2027. Do takrat pa bo za mnoge voznike veljalo preprosto pravilo: prej od doma, več potrpljenja in čim manj presenečenj na cesti.

Pripravil: I.M.

Vir: DARS

Zmago Jelinčič Plemeniti je z ostro objavo znova odprl vprašanje, kdo v Sloveniji postavlja merila pravne države. V središču njegove kritike je predsednica KPK Katarina Bervar Sternad, ki je po nastopu mandata poslancem poslala predloge protikorupcijskih ukrepov.

Objava, ki je zarezala naravnost v politično živce

Zmago Jelinčič Plemeniti je na družbenem omrežju zapisal, da naj bi oseba, ki danes vodi Komisijo za preprečevanje korupcije, nekoč »učila ilegalne migrante, kako prelisičiti slovensko policijo«, jim po njegovih besedah razdeljevala navodila za obid schengenskih pravil in grozila policistom z ovadbami.

Gre za ostro politično oceno, ki jo Jelinčič postavlja ob bok današnji vlogi Katarine Bervar Sternad. Ta je predsednica KPK postala 1. aprila 2026, potem ko jo je februarja imenovala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

KPK poslancem pošilja ukrepe, Jelinčič vidi ironijo

KPK je novim poslankam in poslancem pred dnevi poslala predloge za izboljšanje boja proti korupciji. Med predlogi so po poročanju komisije bolj dorečen postopek pred KPK, učinkovitejše sankcije, prednostna obravnava zadev KPK v sodnih postopkih in obvezni odziv na priporočila komisije.

Prav tu Jelinčič vidi največjo ironijo. V svoji objavi je zapisal: »Danes je predsednica KPK in pošilja poslancem ‘protikorupcijske ukrepe’. Ironija? Ne. To je Slovenija 2026.« Njegova objava ni le napad na posameznico, ampak širša kritika sistema, v katerem po njegovem mnenju ljudje iz aktivističnega okolja prevzemajo ključne državne institucije.

Vprašanje zaupanja v institucije

Katarina Bervar Sternad je pred prihodom na KPK delovala predvsem v nevladnem sektorju, ob prevzemu funkcije pa poudarjala neodvisnost, strokovnost in krepitev delovanja komisije. A prav njena preteklost je za del javnosti očitno postala politično občutljiva točka. V ozadju se zato odpira večje vprašanje: ali je za vodenje institucije, ki naj presoja integriteto drugih, dovolj formalna funkcija – ali pa javnost pri takšnih imenovanjih pričakuje tudi širši občutek verodostojnosti?

Ko se protikorupcija spremeni v politični boj

Jelinčičeva objava bo gotovo razdelila javnost. Eni jo bodo videli kot upravičeno opozorilo na dvojna merila, drugi kot politični napad na novo vodstvo KPK. A nekaj je jasno: v letu 2026 tudi protikorupcijski ukrepi niso več samo strokovno vprašanje. Postali so del ostrega spopada za zaupanje, moč in razlago tega, kaj pravna država sploh pomeni.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Še pred dnevi je bilo videti, da bi lahko prvomajske praznike pokvarila hladna in mokra vremenska slika. Zdaj pa se napoved obrača: anticiklon nad severom Evrope očitno spreminja potek vremenskega dogajanja in Sloveniji za praznike prinaša precej manj dežja, kot so sprva nakazovali modeli.

Praznična napoved ni več tako črna

Če ste že zaskrbljeno gledali vremenske karte in razmišljali, ali bo treba prvomajske načrte prestaviti pod streho, je zadnja napoved vendarle nekoliko bolj prijazna. Po podatkih Arsa bo nedelja pretežno jasna, le v hribovitih krajih zahodne Slovenije se bo popoldne nabralo nekaj oblačnosti. Dnevne temperature bodo prijetne, od 22 do 26 stopinj Celzija.

A popolne stabilnosti vseeno ne bo. V noči na ponedeljek se bo prehodno pooblačilo, na Primorskem bo zapihala šibka burja, ponedeljek pa bo sončen, a nekoliko hladnejši. Torek bo že bolj spremenljiv, čez dan se bodo začele pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte.

Zakaj anticiklon spreminja pravila igre?

Glavno vlogo pri spremembi napovedi ima anticiklon oziroma vremenska blokada nad Skandinavijo. Ta lahko hladnejši zrak in izrazitejše poslabšanje potisne bolj proti vzhodu, Slovenija pa ostane nekje na robu dogajanja. Prav zato prazniki za zdaj niso videti »pokvarjeni«, čeprav tudi popolnoma sončni ne bodo.

Pri Neurje.si opozarjajo, da ostajamo na meji med toplejšim zrakom nad zahodno Evropo in hladnejšim nad vzhodom. To pomeni bolj dinamičen vzorec: nekaj sonca, nekaj oblakov, občasne plohe, vendar brez jasnega signala za dolgotrajno in izrazito deževno obdobje.

Manj dežja, a več težav za tla

Za izletnike je to dobra novica. Za naravo pa precej manj. Arso v obetih do začetka maja napoveduje vpliv visokega zračnega tlaka, ob tem pa sprva dotok razmeroma hladnega zraka, od petka dalje pa postopno toplejšega. Ker večjih padavin za zdaj ni na vidiku, se lahko sušne razmere v površinskem sloju tal še dodatno zaostrijo. To pomeni, da bo praznično vreme morda prijetnejše za sprehode, piknike in krajše izlete, a manj dobrodošlo za kmetijstvo, vrtove in že tako suha tla.

Prazniki bodo očitno nekje vmes

Najbolj realna slika? Ne deževna katastrofa, ne popolna pomladna pravljica. Prvomajski dnevi bodo verjetno prinesli mešanico sončnih obdobij, oblačnosti in posameznih ploh. Ravno dovolj nepredvidljivo, da bo dobro imeti pri roki dežnik, a tudi dovolj spodbudno, da prazničnih načrtov še ni treba odpisati.

Pripravil: I.M.

Vir: Meteo Slovenija, Neurje.si

Predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Odločitev je sprožila ostre odzive strank, politični analitik Miro Haček pa je v njej prepoznal tudi možno taktiko pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami.

Mandatarja ni, žogica je zdaj pri poslancih

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je presekala politično čakanje in sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Po njenih besedah iz posvetovanj in javnih sporočil ne izhaja, da bi nastajala jasna koalicija, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. S tem se je odgovornost preselila v državni zbor. Poslanke in poslanci bodo zdaj tisti, ki bodo morali pokazati, ali obstaja večina, kdo jo sestavlja in kdo je pripravljen prevzeti politično odgovornost.

Na levici govorijo o dvojni igri

V Levici so odločitev predsednice podprli, ob tem pa ostro opozorili na dogajanje na desnici. Po njihovem mnenju politični akterji javno zatrjujejo, da se ne pogovarjajo, hkrati pa že vlagajo zakone, ki naj bi kazali obrise prihodnje oblasti. Zapisali so, da narava vlade pogosto razkrije tudi naravo njenega nastanka. Po njihovem bi morebitno novo oblast lahko zaznamovali prelomljene obljube, zakulisno dogovarjanje in zavajanje javnosti. Tudi v SD menijo, da je zavajanje javnosti nesmiselno. Po njihovem so obrisi prihodnje koalicije dovolj jasni že od konstituiranja državnega zbora, zato od poslanskih skupin pričakujejo jasne korake in odgovorne odločitve.

Svoboda zahteva jasen odgovor: Kdo podpira Janšo?

Najostrejši odziv je prišel iz Gibanja Svoboda. Tam pravijo, da delijo skrb in razočaranje predsednice države nad dogajanjem zadnjih tednov. Po njihovem so bili sami v pogajanjih iskreni in transparentni, na drugi strani pa naj ne bi imeli iskrenega sogovornika. »Dovolj je skrivalnic,« so sporočili in pozvali vse politične akterje, naj jasno povedo, kdo podpira Janeza Janšo in kdo z njim sodeluje pri glasovanjih v državnem zboru ter pogajanjih o vladni koaliciji. Ta stavek je hitro postal osrednje politično sporočilo dneva. Ne gre več le za vprašanje, kdo bo mandatar, ampak tudi za vprašanje, kdo je pripravljen javno priznati nova politična zavezništva.

Demokrati že nakazali, kako bodo glasovali

Medtem se Demokrati na odločitev predsednice še niso neposredno odzvali, so pa sporočili, da bodo podprli predlagane spremembe zakona o vladi. Strinjajo se z manjšanjem števila ministrstev, saj si želijo bolj operativno in racionalno vlado. Prav glasovanje o zakonu o vladi bo zato prihodnji teden eden prvih resnih testov nove parlamentarne matematike. Če bodo za zakon glasovale stranke, ki javno še vedno zanikajo usklajevanja, bo politična slika precej bolj jasna.

No, gospa je pač kandidatka dveh bivših predsednikov in računa, da bo šla prihodnjo jesen na predsedniške volitve s podporo leve koalicije, kjer Goloba najbrž več ne bo med glavnimi igralci.

Legitimna taktika, ki se zna iziti.https://t.co/bJwharTftE

— Miro Haček (@MHacek) April 25, 2026

Haček vidi tudi pogled proti prihodnjim volitvam

V dogajanje je dodatno plast dodal politični analitik Miro Haček. Na omrežju X je zapisal, da je predsednica »pač kandidatka dveh bivših predsednikov« in da naj bi računala, da bo prihodnjo jesen na predsedniške volitve odšla s podporo leve koalicije, v kateri Roberta Goloba najbrž ne bo več med glavnimi igralci. »Legitimna taktika, ki se zna iziti,« je dodal Haček. Njegova ocena odločitev predsednice postavlja v širši politični okvir. Ne le kot ustavno potezo v trenutku, ko ni jasne parlamentarne večine, ampak tudi kot možno pozicioniranje za prihodnje bitke na levici.

Ko molk postane najglasnejši signal

Odločitev predsednice je tako odprla več vprašanj, kot jih je zaprla. Kdo ima večino? Kdo se s kom dogovarja? In kdo bo prvi javno priznal, da se politični zemljevid že riše na novo? V prihodnjih dneh bo morda prav glasovanje v državnem zboru povedalo več kot vse izjave skupaj. V politiki namreč včasih ni najglasnejša beseda tista, ki razkrije največ. Včasih je to molk.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Po kratkem olajšanju na bencinskih servisih se voznikom očitno obeta nov cenovni zasuk. Bencin, dizel in kurilno olje bi se lahko znova podražili, glavni razlog pa ni domača poraba, temveč napetost na svetovnih naftnih trgih.

Cene so šle dol, zdaj pa se znova obračajo navzgor

Vozniki so si komaj oddahnili, pa se nad cenami goriv že znova zbirajo temni oblaki. Trenutno regulirane cene zunaj avtocestnega omrežja znašajo 1,605 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,736 evra za liter dizla in 1,386 evra za liter kurilnega olja. Te cene veljajo od 21. aprila 2026. A po izračunih Financ naj bi se že prihodnji teden zgodil nov obrat. Bencin bi se lahko podražil za približno tri cente na liter, dizel pa za tri do štiri cente. To pomeni, da bi liter bencina stal okoli 1,64 evra, liter dizla pa približno 1,77 evra. Tudi kurilno olje naj bi se približalo 1,42 evra za liter.

Zakaj se goriva spet dražijo?

Tokrat največjo vlogo igrajo višje cene naftnih derivatov na mediteranskih trgih. Nafta se je po navedbah medijev v zadnjem tednu občutno podražila, k temu pa so prispevale zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in negotovost okoli Hormuške ožine. Pri cenah goriv v Sloveniji tako ne gre le za domačo odločitev ali običajno nihanje. Gre za širši pritisk, ki ga vozniki zelo hitro občutijo pri črpalkah. Ko se podražijo derivati na trgih, se to prelije tudi v modelski izračun reguliranih cen.

Na avtocestah je zgodba drugačna

Pomembna razlika ostaja pri avtocestah in hitrih cestah. Tam trgovci cene oblikujejo prosto, zato so lahko zneski precej drugačni kot na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja. Prav zato številni vozniki že zdaj pazijo, kje natočijo gorivo. Od 24. marca 2026 se modelske cene sicer izračunavajo po spremenjenem sistemu, in sicer na podlagi sedemdnevnih povprečij cen naftnih derivatov, cene pa se spreminjajo vsak teden.

Vsak cent se pri polnem rezervoarju pozna

Tri ali štiri cente na liter se morda slišijo malo. A pri 50-litrskem rezervoarju to hitro pomeni evro in pol do dva evra več pri enem samem tankanju. Za tiste, ki se vsak dan vozijo v službo, ali za družine z dvema avtomobiloma, pa se takšni premiki skozi mesec že dobro poznajo. In prav v tem je največja skrb. Cene goriv niso samo številka na tabli ob cesti. So strošek poti v službo, dostave, ogrevanja, hrane in na koncu tudi vsakdanjega življenja. Če se naftni trgi ne umirijo, bi lahko vozniki v prihodnjih tednih znova pogosteje pogledovali na cene ob črpalkah.

Pripravil: I.M.

Vir: Finance, Omrežje X

Predsednica republike Nataša Pirc Musar po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. Kot je poudarila, za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev, zato se politična odgovornost zdaj seli neposredno v državni zbor.

Brez 46 glasov ni predloga

Po dneh političnih pričakovanj, ugibanj in zakulisnih pogovorov je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila odločitev, ki odpira novo poglavje v povolilnem sestavljanju oblasti. V prvem krogu ne bo predlagala mandatarja.
Razlog je jasen: po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni bilo kandidata, za katerega bi bila izkazana podpora večine poslancev. »Za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev v državnem zboru,« je dejala predsednica in s tem nakazala, da v tem trenutku nihče nima trdnih 46 glasov.
To pomeni, da se igra ne končuje. Ravno nasprotno. Postaja še bolj odprta, še bolj napeta in predvsem bolj odgovorna za tiste, ki sedijo v poslanskih klopeh.

Oster poziv politiki: dovolj je kratkoročnih interesov

Pirc Musarjeva je ob tem spregovorila tudi širše. Ne le o številkah, glasovih in mandatarju, temveč o politični kulturi. Njene besede so bile ostre, a hkrati namenjene vsem akterjem političnega prostora.
»Politika zame ni umetnost možnega, je umetnost sklepanja poštenih kompromisov,« je poudarila. Dodala je, da cilji v politiki ne smejo opravičevati sredstev.
Posebej je opozorila na razkorak med predvolilnimi obljubami in ravnanji po volitvah. Po njenih besedah so volivci v kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli nekaj povsem drugega.

Predčasnih volitev za zdaj še ne bo

Čeprav se v javnosti že pojavljajo vprašanja, ali Slovenijo čakajo nove volitve, je predsednica poudarila, da v tej fazi postopka predčasne volitve še niso predvidene. Zdaj so na potezi poslanke in poslanci.
Jasno je povedala tudi, da ne želi predlagati kandidata za manjšinsko vlado. S tem je odgovornost še bolj neposredno postavila pred parlament: če obstaja večina, naj se pokaže tam, kjer se o vladi tudi odloča.

Zdaj se mora politika pokazati pred ljudmi

Predsednica je poslance pozvala, naj nalogo opravijo sami in zanjo prevzamejo polno odgovornost. Ob tem je poudarila, da ljudje od politike pričakujejo manj razdvajanja, več miru, stabilnosti in povezovanja.
In prav tu bo naslednji politični preizkus najtežji. Ne samo kdo bo zbral 46 glasov, ampak tudi kako. Kajti prihodnja vlada ne bo nastala le iz številk, temveč iz zaupanja. Tega pa je v politiki ta trenutek najmanj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Demokrati napovedujejo podporo spremembam zakona o vladi, ki predvidevajo zmanjšanje števila ministrstev. V stranki poudarjajo, da to ni politična trgovina, ampak uresničevanje njihove programske zaveze o bolj racionalni in učinkoviti državi.

Podpora, ki ni prišla po naključju

Demokrati so jasno napovedali, da bodo podprli predlagane spremembe zakona o vladi, s katerimi bi se število ministrstev zmanjšalo. Gre za potezo, ki se umešča v občutljiv povolilni trenutek, ko se v državnem zboru že preverjajo razmerja moči in obrisi prihodnje oblasti.
V stranki ob tem poudarjajo, da njihova podpora ni naključna. Kot je sporočil Uroš Mencinger, se Demokrati z manjšanjem števila ministrstev strinjajo, saj si želijo prihodnjo vlado, ki bo bolj operativna in bolj racionalna. Znižanje števila ministrstev je bilo, kot dodajajo, tudi ena od njihovih programskih zavez v programu Uspešna Slovenija.

»Država mora služiti državljanom, ne sama sebi«

Sporočilo Demokratov je precej neposredno: manj ministrstev ne sme ostati le simbolna sprememba. Po njihovem mora biti to prvi korak k vitkejši državni upravi, manj birokracije in več odgovornosti pri delu vlade.
Prav ta del je politično najpomembnejši. Demokrati želijo pokazati, da ne gre zgolj za podporo posameznemu zakonskemu predlogu, ampak za širše stališče o tem, kakšna naj bo država. Hitrejša. Preglednejša. Manj obremenjena z aparatom, ki pogosto raste sam zaradi sebe.

Programska zaveza ali signal novi večini?

V politiki imajo takšne podpore vedno več pomenov. Na eni strani Demokrati poudarjajo program: v Uspešni Sloveniji so že pred volitvami zapisali zavezo k učinkovitejši organizaciji države. Po njihovih besedah program ni bil samo dokument za kampanjo, ampak zaveza volivkam in volivcem, ki jo bodo zagovarjali tudi po volitvah.
Na drugi strani pa njihova podpora prihaja v trenutku, ko se v državnem zboru preizkušajo obrisi prihodnje večine. Zato bo marsikdo to potezo bral tudi kot signal. Ne nujno kot dokončno koalicijsko odločitev, zagotovo pa kot sporočilo, da so Demokrati pri vprašanjih racionalizacije države pripravljeni sodelovati.

Prvi test novega političnega razmerja

Če bo predlog dobil zadostno podporo, bo to lahko eden prvih konkretnih korakov pri oblikovanju nove vladne arhitekture. A hkrati se tu odpira tudi večje vprašanje: bo manj ministrstev res pomenilo manj birokracije ali le drugače razporejene pristojnosti?
Demokrati zdaj stavijo na prvo možnost. Njihovo sporočilo je jasno: Slovenija potrebuje vlado, ki bo delovala hitreje, bolj pregledno in predvsem v korist ljudi. In prav pri tem se bo pokazalo, ali bo zmanjšanje števila ministrstev res začetek spremembe ali zgolj nova politična tabla z drugačnim napisom.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Po večinoma suhem mesecu se sušne razmere v Sloveniji znova poglabljajo. Najhuje je na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico, kjer bi za normalno stanje potrebovali kar od 60 do 80 milimetrov dežja.

Najbolj suho je tam, kjer bi vsak dež prišel kot olajšanje

Agencija RS za okolje je znova opozorila, da se sušne razmere v večjem delu države ne umirjajo, ampak se ob napovedanem vremenu lahko še zaostrijo. V zadnjih 30 dneh je namreč prevladovalo suho vreme. Dež je sicer ponekod za kratek čas navlažil površinski sloj tal, a to ni bilo dovolj, da bi se razmere občutno popravile.

Največji primanjkljaj v vodni bilanci ostaja na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico. Zelo sušne razmere ARSO beleži v Zgornjesavski dolini, na preostalem Gorenjskem ter na območju prestolnice. Da bi se tla vrnila v običajno stanje, bi tam potrebovali od 60 do 80 milimetrov padavin.

Tudi drugod se tla počasi sušijo

Zmerno sušne razmere so na Bovškem, Goriškem in Notranjskem, pa tudi v zahodnem delu savinjske regije, na Koroškem in v Podravju. Tam primanjkljaj znaša med 20 in 50 milimetri padavin. Na prvi pogled se morda ne sliši dramatično, a v naravi se takšne številke hitro poznajo: na njivah, travnikih, vrtovih in v gozdovih. Boljše razmere so trenutno še na Obali, v Pomurju, jugovzhodnem delu države in v vzhodnem delu savinjske regije, kjer površinski sloj tal ostaja običajno oziroma dobro namočen. A tudi tam se lahko slika spremeni, če se bo suho vreme nadaljevalo.

Reke upadajo, podzemna voda se znižuje

Opozorilo ni povezano samo s suho zemljo. Vse več rek ima majhne pretoke, nizkovodne razmere pa ARSO beleži na približno 16 odstotkih vodomernih postaj. Posebej izstopa Mura, katere 30-dnevni pretok je kljub zadnjemu povečanju še vedno nižji od najmanjše vrednosti primerjalnega obdobja.

Zaskrbljujoče je tudi dogajanje pod površjem. Gladine podzemne vode se v medzrnskih vodonosnikih počasi, a vztrajno znižujejo. Na severnem delu Ljubljanskega barja in v osrednjem delu Celjske kotline so v zadnjem tednu zaznali izredno nizke gladine za ta letni čas.

Dežja za zdaj ni dovolj na vidiku

Čeprav je sprva kazalo na hladnejše in bolj deževne dni okoli 1. maja, je napoved zdaj precej bolj negotova. Prihodnji teden bo hladnejši, a večinoma še vedno suh. To pomeni, da se lahko suša v površinskem sloju tal še dodatno zaostri, reke bodo upadale, podzemna voda pa se bo zniževala še naprej.

Narava tokrat ne opozarja glasno. Opozarja tiho: s suho zemljo, plitvimi rekami in vodnimi gladinami, ki počasi izginjajo.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Prizor s Trga republike je marsikoga pustil brez besed. Tik pred državnim zborom naj bi na tleh ležala oseba, okoli nje pa naj bi bile raztresene injekcijske brizge. Fotografija odpira neprijetno vprašanje: kaj se dogaja z obrazom prestolnice?

Prizor, ki ga Ljubljana težko spregleda

Sredi Ljubljane, na prostoru, ki bi moral simbolizirati državo, red in dostojanstvo, je nastal prizor, ki je pretresel javnost. Na Trgu republike, tik pred državnim zborom, naj bi mimoidoči opazil osebo, ki je ležala na tleh, okoli nje pa več injekcijskih brizg.

Fotografija, ki se je pojavila na Facebooku, je hitro sprožila odzive. Ne le zaradi samega prizora, temveč predvsem zaradi kraja, kjer se je zgodil. Pred parlamentom. Na osrednjem političnem trgu države. Tam, kjer vsak dan hodijo poslanci, uslužbenci, turisti, šolarji in mimoidoči.

Ni več samo vprašanje igel, ampak občutka varnosti

Ljubljančani že dlje časa opozarjajo na dele mesta, kjer se pojavljajo odvržene igle, skupine odvisnikov in kotički, ki v ljudeh zbujajo nelagodje. Parki, podhodi, zapuščeni prehodi, skriti deli središča – vse več je opozoril, da se težava ne dogaja več nekje daleč stran.

Tokratni prizor pa je še posebej simboličen. Ko se sledi uživanja drog pojavijo pred eno najpomembnejših državnih ustanov, to ni več zgolj lokalna neprijetnost. To postane slika stanja. Slika mesta, ki se na nekaterih točkah očitno spopada z vprašanji, na katera ni preprostih odgovorov.

Za šokantno fotografijo je tudi človeška stiska

Ob takšnih prizorih je lahko najlažje obrniti glavo, obsoditi in iti naprej. A za človekom, ki leži na tleh, je najverjetneje zgodba. Morda dolga stiska, odvisnost, brezdomstvo, izguba opore, bolezen ali življenje, ki se je sesulo po delih.

To seveda ne izbriše skrbi prebivalcev. Nihče si ne želi hoditi mimo injekcij. Nihče si ne želi, da otroci na poti skozi mesto gledajo prizore, ki bi morali sprožiti alarm. A ravno zato je treba govoriti o obeh straneh: o varnosti ljudi in o pomoči tistim, ki so zdrsnili na rob.

Prestolnica potrebuje jasen odgovor

Vprašanje zdaj ni več, ali težava obstaja. Vprašanje je, kako dolgo jo bo mogoče potiskati na rob. Ljubljani ne škodijo samo odvržene igle, ampak občutek, da se nihče zares ne loti vzroka.

Mesto potrebuje več nadzora, hitrejše čiščenje nevarnih odpadkov, več prisotnosti pristojnih služb in predvsem učinkovitejšo pomoč ljudem, ki so ujeti v odvisnost. Ker takšni prizori niso samo sramota prostora. So opozorilo, da nekaj poka po šivih.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook