NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Renata Saje iz Poroke na prvi pogled po praznovanju rojstnega dne pristala na urgenci – “Počutila sem se, kot da umiram!” (FOTO)

Tri dni praznovanja, nato pa nepričakovan razplet. Renata Saje je po 40. rojstnem dnevu pristala na urgenci – in njena zgodba je veliko več kot le osebna izkušnja. Je opozorilo, ki odpira oči.

“To ni bilo pretiravanje” – pa vendar je telo reagiralo

Renata Saje je na družbenih omrežjih odkrito opisala, kaj se je zgodilo po njenem praznovanju. “Pretiravanja ni bilo več kot dva, trije, mogoče štirje kozarci penine,” je zapisala, a telo se ni odzvalo, kot bi se nekoč. Če je v mladosti brez težav prenesla še več, je tokrat prišel drugačen odziv, tišji, a veliko bolj resen, kot bi pričakovala.

Od praznovanja do popolne izčrpanosti

Kar se je začelo kot običajno slavje, se je hitro spremenilo v nekaj povsem drugega, saj so njeno telo napadli virusi in bakterije, stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo. “Antibiotiki niso pomagali, cele dneve sem bruhala,” je opisala, ob tem pa dodala, da je postajala vse bolj nemočna in dehidrirana. Na koncu je pristala na urgenci, kjer jo je, kot pravi sama, rešil “koktajl iz čudežne stekleničke”, infuzija, ki ji je povrnila moči in občutek, da se življenje vrača v telo.

Leta prinesejo spremembo, ki jo pogosto podcenjujemo

Njena izkušnja odpira širše vprašanje, ki se dotika mnogih. “Ko si mlad, pokaš od energije, starejši kot smo, več energije moramo vlagati v zdravje,” razmišlja Renata, in prav v tem stavku se skriva bistvo. Telo se obnavlja počasneje, odpornost ni več enaka, posledice pa pridejo hitreje, kot bi si želeli priznati, zato marsikdo šele ob takšnih izkušnjah zares razume, kako pomembno je poslušati svoje telo.

Astrologija kot razlaga – ali le občutek, da je bilo zapisano?

Renata je dogodek povezala tudi z astrologijo in opisala zahtevne tranzite, ki naj bi nakazovali težje obdobje za zdravje. Poudarila je, da je že vnaprej vedela, da čas ni najbolj ugoden, a je kljub temu praznovala, kot bi praznoval vsak. Danes priznava, da bi bilo morda bolj varno ostati doma, stran od objemov in nazdravljanj, saj verjame, da se je okužila prav na rojstni dan.

Ko telo postavi mejo

Njena zgodba ni dramatična zaradi alkohola, temveč zaradi spoznanja, kako hitro se lahko stvari obrnejo, tudi brez očitnega pretiravanja. Kolikokrat mislimo, da smo še vedno enaki kot nekoč, in kolikokrat preslišimo signale, ki nam jih telo pošilja? Renata Saje je svojo izkušnjo delila javno, morda prav zato, da bi jo kdo drug prepoznal pravočasno in se ustavil, še preden telo samo postavi mejo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Drama v Radečah: pogrešana oseba naj bi skočila v Savo – iskanje zaenkrat brez uspeha

Nočna tišina v Radečah se je prekinila z alarmom. Nekdo naj bi skočil z mostu v reko Savo – sledila je hitra in obsežna iskalna akcija. A kljub naporom gasilcev in policije pogrešane osebe niso našli.

Noč, ki je prinesla zaskrbljenost

Bilo je nekaj minut pred eno uro zjutraj, ko se je v Radečah začelo dramatično iskanje. Po prvih informacijah naj bi pogrešana oseba skočila z mostu v reko Savo, zato je policija nemudoma sprožila akcijo, ki je v noč potegnila tudi gasilce iz Laškega in Sevnice. V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta, saj tema, hladen tok reke in negotovost močno otežujejo delo reševalcev, ki se kljub temu odzovejo hitro in odločno.

Iskanje na vodi in ob bregovih

Gasilci so se na teren podali s čolni in začeli pregledovati oba bregova reke ter nabrežine, pri tem pa so natančno prečesali območje, kjer naj bi se zgodil domnevni skok. Iskanje je potekalo sistematično, z mislijo, da bi lahko osebo našli v vodi ali ob njej, a kljub naporom in večurnemu delu pogrešane osebe niso našli, kar je vedno najtežji del takšnih intervencij.

Vprašanja, ki ostajajo odprta

Dogodek je med domačini sprožil številna vprašanja, saj za zdaj ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Je šlo res za skok ali morda za napačno informacijo? Policija bo v naslednjih urah in dneh skušala razjasniti okoliščine, saj takšni primeri vedno pustijo sled – ne le pri reševalcih, temveč tudi pri skupnosti, ki se znajde v negotovosti.

Tišina po iskanju

Ko se luči intervencijskih vozil ugasnejo in se čolni vrnejo na breg, ostane tišina, ki ni pomirjujoča, ampak polna neodgovorjenih vprašanj. Iskanje se je za zdaj končalo brez uspeha, a zgodba še ni dobila epiloga, zato ostaja upanje, da bodo pristojni kmalu razjasnili, kaj se je v resnici zgodilo in kam je izginila pogrešana oseba.

Pripravil: I.M.

VIr: SPIN

Hojs ostro nad dekanom FDV: “Pa dajmo že enkrat to greznico ukinit” (VIDEO)

Izjava dr. Sama Uhana, dekana Fakultete za družbene vede, o mladih iz poklicnih šol, podjetnikih in “radikalnih vrednotah” je sprožila burne odzive. Kritiki mu očitajo, da je ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe zaničeval, saj naj bi jih predstavil kot nekoga, ki niti ne razume, kaj pomeni biti desničar.

Besede, ki so mnoge zabolele

V javnosti odmevajo besede dr. Sama Uhana, dekana FDV, ki je govoril o mladih, poklicnih šolah, podjetništvu in vrednotah, ki naj bi jih nekateri prinašali s seboj. Posebej močno je zarezala ocena o “radikalnih vrednotah”, omemba mizoginije in predvsem del, v katerem je dejal, da bi bilo mlade označiti za desničarje “nepravilna oznaka”, ker naj tega pravzaprav sploh ne bi razumeli.

Prav ta del izjave je sprožil največ očitkov. Kritiki so ga razumeli kot zaničevanje ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, predvsem tistih, ki so končali poklicne šole. Po njihovem mnenju je Uhan s tem namignil, da ti mladi niti ne razumejo lastnih političnih odločitev oziroma vrednot.

“So torej glupi kot tačka?”

Na omrežju X se je zato hitro pojavil oster odziv. Eden od uporabnikov je zapisal: “Dr. Uhan, ampak tile mladi desničarji, ki so končali v poklicnih šolah in so torej glupi kot tačka in ne vedo kaj volijo – vašo FDV plačo in kadrovsko stanovanje v Ljubljani vam pa lahko financirajo s svojim delom?”

V istem zapisu je dodal, da so za to očitno “dovolj dobri”. Odziv je bil oster, a je zelo jasno pokazal, kako je del javnosti razumel Uhanove besede: kot delitev med akademskim svetom in ljudmi, ki delajo, ustvarjajo in pogosto nimajo občutka, da jih elite spoštujejo.

Hojs brez zavor nad FDV

Na zapis se je nato odzval še Aleš Hojs. Njegove besede so bile neposredne in ostre. “Pa dajmo že enkrat to greznico od FDV ukinit,” je zapisal na omrežju X.

Akademske kroge je označil za “falango opranoglavcev”, ki imajo akademske nazive, po njegovih besedah pa niso ustvarili ničesar. Nato je stopil v bran “pridnim obrtnikom, delavcem in kmetom”, ki naj bi jih takšni krogi označevali za neizobražene, dobre le za “polnjenje korit” in za volitve. Svoj zapis je sklenil z napadom na dekana, ki ga je označil za “velikega mojstra lobotomije komunizma”.

Poklicne šole v središču spora

V ozadju polemike ni le en televizijski nastop ali en zapis na družbenem omrežju. Gre za občutljivo vprašanje spoštovanja. Poklicno izobraževanje za mnoge mlade ni znak neuspeha, ampak pot do dela, obrti, podjetništva in samostojnosti.

Zato ni presenetljivo, da so Uhanove besede pri delu javnosti sprožile občutek ponižanja. Kritiki opozarjajo, da ni težava v razpravi o radikalizaciji mladih, temveč v tonu, ki naj bi ljudi z nižjo izobrazbo prikazoval kot politično nezrele in nerazgledane.

Ko se razprava spremeni v vprašanje dostojanstva

Hojsov odziv je grob in politično nabit, a burna razprava kaže, da se je odprla širša rana. Mladi iz poklicnih šol, obrtniki, delavci in kmetje so znova pristali v središču ideološkega spopada.

Morda je zato ključno vprašanje preprosto: ali znamo o ljudeh z drugačno izobrazbeno potjo govoriti brez posmeha in nalepk? In ali znamo spoštovati tudi tiste, ki družbe ne razlagajo iz predavalnic, ampak jo vsak dan držijo pokonci s svojim delom?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Urška Klakočar Zupančič zapustila Svobodo: “Vsem želim vse dobro” – kratek stavek, ki je zatresel politični prostor

Urška Klakočar Zupančič je izstopila iz Gibanja Svoboda, stranke, v kateri je bila nekoč ena najbolj prepoznavnih obrazov. Njena izstopna izjava je bila presenetljivo kratka, a v političnem ozadju se je ta odločitev pripravljala že dlje časa.

Kratek zapis, dolgo politično ozadje

Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica državnega zbora in ena najbolj vidnih političark Gibanja Svoboda, je zapustila stranko. Po poročanju N1 naj bi bila njena izstopna izjava zelo kratka. Zapisala naj bi le, da izstopa iz stranke in da vsem želi vse dobro. Na prvi pogled skoraj nič dramatičnega. Brez dolgih pojasnil, brez obračunavanja, brez javnega naštevanja zamer. A prav ta kratkost je v politiki pogosto zgovorna. Še posebej, kadar gre za osebo, ki je bila v času vzpona Svobode ena od njenih najbolj izpostavljenih obrazov.

V Svobodi odločitev sprejeli mirno, a sporočilo je jasno

Izstop je potrdil tudi generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah. Ob tem je sporočil, da v stranki njeno odločitev razumejo in spoštujejo ter se ji zahvaljujejo za njen prispevek. A politična zgodba Urške Klakočar Zupančič se ni začela danes. Odnosi med njo in predsednikom stranke Robertom Golobom naj bi bili že dlje časa napeti. Že oktobra 2023 je zapustila položaj prve podpredsednice stranke, po takratnem sporu z Golobom pa se njuni odnosi, kot kaže, niso več zares popravili.

Volilni poraz jo je močno prizadel

Na zadnjih volitvah Klakočar Zupančič ni bila znova izvoljena v državni zbor. Kandidirala je v okraju Ljubljana-Center, a ostala precej daleč od poslanskega mandata. Po poročanju N1 naj bi jo to močno potrlo, namigovala pa naj bi tudi, da ji je stranka namenila neizvoljiv okraj. Že po volitvah je napovedovala umik iz politike, a takrat dokončne odločitve še ni bilo. Po navedbah virov naj bi v stranki ostala le v primeru, če bi se iz politike umaknil tudi Robert Golob. Ker pa naj bi premier v odhodu dal jasno vedeti, da namerava v politiki vztrajati tudi v opoziciji, je očitno padla še njena odločitev.

Besede o integriteti danes zvenijo drugače

V svojem zadnjem nastopu v državnem zboru je Klakočar Zupančič govorila o integriteti. Dejala je, da integriteta pomeni narediti tisto, kar je prav, tudi če ni najlažje. Dodala je še misel, ki danes odmeva drugače: da nekateri integriteto izgubijo s prihodom v politiko, drugi pa jo pridobijo z odhodom. V zadnjih dneh se je oglašala predvsem na Facebooku. Najprej z zapisom, da »čas rdečih petk še pride«, nato pa še z mislijo, namenjeno ženskam: »Naš glas je pomemben. Velikokrat to spoznamo šele takrat, ko nam ga vzamejo.« Njena izstopna izjava je bila kratka, toda politično sporočilo je precej daljše.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook, N1

Dolgotrajna oskrba pred veliko preizkušnjo: popravljanje sistema ali rezanje pravic?

Dolgotrajna oskrba se znova seli v središče političnega spopada. Odhajajoči minister Simon Maljevac trdi, da je sistem finančno stabilen, hkrati pa opozarja, da bi spremembe desnih strank lahko pomenile manj pravic in višje stroške za starejše ter njihove svojce.

Minister brani sistem, ki naj bi ga gradili desetletja

Odhajajoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poslance pozval, naj na petkovi izredni seji državnega zbora podprejo predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. Po njegovih besedah gre za sistem, ki ga je levosredinska vlada vzpostavila po desetletjih obljub, zdaj pa naj bi ga bilo treba predvsem dograjevati, ne rušiti. Maljevac poudarja, da sistem temelji na univerzalnih pravicah ter jasnem, javnem in stabilnem viru financiranja. Trenutno naj bi bilo vanj vključenih več kot 35.000 ljudi, zato minister opozarja, da tako velikega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč. »Gre za res velik sistem, vzpostavljanje katerega bo gotovo trajalo še kar nekaj let,« je dejal.

Kaj bi se spremenilo za stanovalce domov?

Predlog zakona prinaša več sprememb, ki naj bi olajšale prehod v dolgotrajno oskrbo. Ena ključnih novosti je, da bi ljudje ob vstopu v dom za starejše takoj vstopili tudi v sistem dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki so bili v domove sprejeti po 1. decembru lani in so med čakanjem na odločbo plačevali višje položnice, bi bili po Maljevčevih napovedih finančno kompenzirani za nazaj. Prav tako bi avtomatično vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe. V domovih naj bi tako vsi za isto oskrbo plačevali enak znesek. Med ukrepi so še prednostna obravnava najbolj ranljivih, manj birokratskih postopkov, možnost ocenjevanja v instituciji ali bolnišnici ter sofinanciranje dodatnih kadrov.

Politični spopad: popravljanje sistema ali politično maščevanje?

Maljevac pa ob tem opozarja na predloge desnih strank oziroma tako imenovanega tretjega političnega bloka. Po njegovih besedah njihov interventni zakon posega tudi v dolgotrajno oskrbo in deloma ruši sistem, ki so ga postavili v Levici. »Mislim, da desnica to počne zgolj kot politično maščevanje levici,« je ocenil minister. Po njegovem bi bile žrtve takšnih potez predvsem starejši, uporabniki dolgotrajne oskrbe in njihovi svojci.

Največji strah: višje položnice za družine

Maljevac opozarja, da bi ukinitev javnega financiranja lahko pomenila drastične podražitve v domovih za starejše. Če bi vsi prenehali plačevati minimalni prispevek, bi po njegovih besedah strošek oskrbe padel neposredno na tiste, ki pomoč potrebujejo, ali na njihove družine. Zato vztraja, da je blagajna za dolgotrajno oskrbo »povsem stabilna«. Toda vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je precej večje od ene same seje državnega zbora: bo Slovenija sistem dolgotrajne oskrbe popravljala ali ga bo nova politična večina začela pisati na novo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Slovo, ki boli ljubitelje domače glasbe: odšel je znani izdelovalec harmonik

V občini Kidričevo in med ljubitelji narodno-zabavne glasbe odmeva žalostna vest. Poslovil se je Damjan Plohl, izdelovalec diatoničnih harmonik iz Lovrenca na Dravskem polju, človek, ki je z rokami ustvarjal glasbila, z njimi pa tudi spomine.

Odšel je človek, ki je harmoniki dal svoj pečat

V Lovrencu na Dravskem polju in širše po občini Kidričevo te dni vlada tišina, kakršna nastane takrat, ko odide nekdo, ki je bil del lokalnega utripa. Poslovil se je Damjan Plohl, znan kot izdelovalec diatoničnih harmonik in velik ljubitelj narodno-zabavne glasbe.
Njegovo ime so številni povezovali z znamko Harmonike Plohl. To niso bile le harmonike kot predmet, ampak glasbila, ki so spremljala vaje, nastope, družinska praznovanja, vaške veselice in trenutke, ko je melodija povezala ljudi.

Mojster iz Lovrenca na Dravskem polju

Damjan Plohl je deloval v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je bil poznan kot rokodelski mojster. Njegovo ime je povezano z znamko Harmonike Plohl, ki jo poznajo predvsem ljubitelji narodno-zabavne glasbe in harmonikarji iz domačega okolja.
Pri takšnem delu ne gre le za tehniko. Harmonika mora dihati, mora imeti glas, mora se odzvati pod prsti glasbenika. In prav zato imajo izdelovalci takšnih glasbil posebno mesto – stojijo nekje med obrtnikom, glasbenikom in pripovedovalcem zgodb.

Za njim ostaja zvok, ki ne utihne

Novica o njegovi smrti je še posebej pretresla tiste, ki so ga poznali osebno ali skozi njegovo delo. V domačem kraju se ga bodo mnogi spominjali kot človeka, ki je bil tesno povezan z glasbo, delom in harmoniko, ki ima v slovenskem prostoru posebno mesto.
V takšnih trenutkih besede pogosto obstanejo. A ostanejo sledovi. Ostanejo ljudje, ki so ga srečali. Ostanejo harmonike, ki jih je popravil, uglasil ali izdelal. Ostanejo melodije, ki bodo še dolgo odmevale na odrih, v domovih in med ljudmi, ki narodno-zabavno glasbo nosijo blizu srca.

Ko mojster odide, ostane njegovo delo

Smrt Damjana Plohla je izguba za domači kraj in za vse, ki razumejo, koliko potrpežljivosti, znanja in občutka zahteva izdelava harmonike. Vsako glasbilo nosi del rok, ki so ga ustvarile. In kadar odide tak mojster, ne utihne le delavnica. Utihne tudi del sveta, ki ga je znal s svojim delom napolniti z zvokom.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Lahovnik ostro nad Dars: »Namesto da bi delali v več izmenah, nas učijo voziti v zamiku« (FOTO)

Zastoji na slovenskih avtocestah znova dvigajo temperaturo. Ekonomist Matej Lahovnik je ob objavi Darsa o vožnji v zamiku opozoril, da vozniki ne potrebujejo novih lekcij, ampak boljšo organizacijo del na cestah.

Ko v koloni stojiš, nasveti hitro zvenijo drugače

Slovenske avtoceste so v zadnjih tednih znova pod pritiskom. Dela, zapore, zožitve in dolge kolone so za številne voznike postali skoraj vsakdanji prizor. In ko ljudje ure in ure stojijo v prometu, jih razlage o pravilni vožnji pogosto ne pomirijo, ampak razjezijo. Prav zato je odmeval zapis ekonomista Mateja Lahovnika, ki je na omrežju X komentiral Darsovo obvestilo o vožnji v zamiku. Njegova misel je bila kratka, a precej ostra: »Namesto, da bi Dars uredil izvajanje del na AC v več izmenah, nas uči voziti v zamiku.«

Kaj sploh je vožnja v zamiku?

Vožnja v zamiku pomeni, da vozila na zoženih delih ceste ne vozijo povsem poravnano, ampak rahlo zamaknjeno. Tako naj bi se povečala varnostna razdalja in zmanjšalo tveganje za nalete, predvsem tam, kjer je prostora manj, promet pa je gost. A pod objavo, ki jo je delil Lahovnik, je bilo mogoče prebrati tudi dvom. Janko Sedej je opozoril, da vožnja v zamiku ne doprinese veliko, če se promet premika počasi in če že sam drži varnostno razdaljo. Po njegovem mnenju znak ne prikazuje povsem realnih razmer na cesti.

Bistvo očitka: ni težava samo v voznikih

Lahovnikov zapis je zadel občutljivo točko. Vozniki namreč pogosto ne problematizirajo le pravil, ampak občutek, da se cestna dela vlečejo predolgo. Vprašanje, ki se vedno znova pojavlja, je preprosto: zakaj se na najbolj obremenjenih odsekih ne dela hitreje, dlje in v več izmenah? Ko ljudje vsak dan izgubljajo čas v kolonah, jim priporočila o pravilni vožnji hitro delujejo kot prelaganje odgovornosti. Seveda je varnost pomembna. Toda ob tem ostaja grenak občutek, da bi se del zastojev dalo preprečiti z boljšo organizacijo.

Varnost da, a vozniki pričakujejo tudi učinkovitost

Dars z opozorili voznikom želi zmanjšati tveganje nesreč na zoženih odsekih. To je razumljivo. A javnost očitno pričakuje več kot samo prometne nasvete. Pričakuje odgovore, zakaj se dela izvajajo tako, kot se, in ali bi se lahko izvajala drugače. Na koncu gre za zaupanje. Vozniki bodo lažje sprejeli opozorila, če bodo imeli občutek, da tudi upravljavec cest naredi vse, da kolone trajajo čim manj časa. Do takrat pa bo vsako novo obvestilo v prometni gneči hitro zvenelo kot sol na rano.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Kmetje, pozor: od danes naprej vas lahko doleti visoka kazen

Rok za cepljenje goveda, ovc in koz proti bolezni modrikastega jezika se je prvotno iztekel danes, a ga je veterinarska uprava zaradi preobremenjenosti veterinarjev podaljšala do konca aprila. Večina rejcev je živali že cepila, manjši del pa še vedno vztraja pri nasprotovanju – tudi zaradi informacij, ki krožijo po družbenih omrežjih.

Bolezen, ki je lani pustila hude posledice

Bolezen modrikastega jezika je lani močno udarila po slovenskih rejcih. Najhuje so jo odnesle predvsem ovce, ponekod so rejci izgubili več kot tretjino živali. Tudi govedo je zbolevalo, čeprav je bolezen pri kravah redkeje smrtonosna. A škoda ni majhna: bolne živali slabše jedo, slabše priraščajo, krave pa v času bolezni dajejo manj mleka.
Zato je država odredila obvezno cepljenje goveda, ovc in koz. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bilo do 20. aprila cepljenih 87 odstotkov goveda, 81 odstotkov ovc in 86 odstotkov koz. Govedo in koze morajo prejeti dva odmerka, ovce pa enega.

Veterinarji preobremenjeni, rok podaljšan

Čeprav se je prvotni rok iztekel danes, je UVHVVR tik pred zdajci odločila, da ga podaljša do 30. aprila. Razlog? Preobremenjenost veterinarjev, ki v tako kratkem času niso mogli opraviti vseh cepljenj.
Kljub temu na upravi opozarjajo, da manjši delež necepljenih živali še vedno predstavlja tveganje. Bolezen namreč prenašajo krvosesne mušice, ki se začnejo pojavljati spomladi, zato zamude pri cepljenju niso nedolžne.

»Anticepilski lobi« tudi med rejci

Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek pravi, da je cepljenje pri veliki večini rejcev potekalo brez večjih težav. Živali po njegovih besedah praviloma niso imele vidnih stranskih učinkov.
A hkrati opaža, da se predvsem na družbenih omrežjih pojavlja manjši, a glasen krog nasprotnikov cepljenja. Savšek ga je označil kar za »anticepilski lobi«. Ob tem opozarja, da se proti cepljenju oglašajo tudi ljudje, ki sploh niso rejci in nimajo živine. Po njegovem mnenju druge realne poti ni: bolezen ne bo izginila sama od sebe.

Meso in mleko ostajata varna

UVHVVR zagotavlja, da cepivo nima vpliva na meso in mleko živali. Živali, ki so bile predvidene za zakol, sicer niti niso cepili. Kljub temu Savšek opozarja na širjenje lažnih navedb o domnevni škodljivosti mesa in mleka cepljenih živali. Takšne trditve lahko prestrašijo potrošnike in na koncu škodijo prav rejcem.

Globe niso več le grožnja

Za rejce, ki živali ne bodo cepili v predpisanih rokih, lahko inšpektorji izrečejo globe od 500 do 5.000 evrov. Sporočilo pristojnih je jasno: cepljenje ni le priporočilo, temveč obveznost. In čeprav se del rejcev upira, ostaja ključno vprašanje preprosto – koliko tveganja si slovenska živinoreja po lanskih poginih sploh še lahko privošči?

Pripravil: I.M.

Vir: www, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vrane so mu v enem tednu uničile vse – kmet v solzah pokazal škodo za 50.000 evrov: »Naj spim na njivi?« (VIDEO)

Na Kriškem polju pri Tržiču se je pomlad za kmeta Petra Jarca spremenila v prizor obupa. Jate vran so mu po poročanju 24UR v enem tednu uničile pridelek na približno dveh hektarjih, škodo pa ocenjujejo na okoli 50.000 evrov.

Ko se trud čez noč spremeni v prazno njivo

To ni bila toča. Ni bila pozeba. Ni bil neurje, ki pride, udari in odide. Na Kriškem polju pri Tržiču so pridelek uničile vrane – vztrajno, dan za dnem, sadiko za sadiko. Kmet Peter Jarc s kmetije Pr’ Markcu je pred kamerami pokazal njivo, na kateri bi moralo rasti zelje, namesto tega pa so po zemlji ležale izruvane in ovenele sadike. Gre za enega večjih lokalnih pridelovalcev zelenjave, zato takšna škoda ni le neprijetnost. Je udarec za družino, delo, načrte in sezono, ki se je komaj začela. Po ocenah naj bi nastalo za okoli 50.000 evrov škode, uničene pa naj bi bile sadike na dveh hektarjih površin.

»Naj začnem spati na njivi?«

Najbolj pretresljiv trenutek zgodbe ni številka. Niso niti posnetki praznih vrst. Najbolj zaboli nemoč. Jarc je povedal, da z ženo izruvane sadike poskušata znova posaditi, a se zgodba ponovi že po nekaj urah. Vrane se vrnejo in njiva je spet razrita. Njegovo vprašanje, ali naj začne kar spati na njivi, pove več kot dolga razlaga. To je vprašanje človeka, ki ne ve več, kako naj zaščiti tisto, od česar živi.

Pametne ptice, nemočni kmetje

Vrane veljajo za izjemno inteligentne ptice. Navadna strašila, trakovi in drugi načini odganjanja jih pogosto zadržijo le kratek čas, nato se nanje navadijo. Prav zato se kmetje ob takšnih napadih hitro znajdejo v položaju, ko poskušajo vse, a nič ne pomaga dovolj dolgo. Ministrstvo za kmetijstvo je po poročanju 24UR že odobrilo izredni odstrel, vendar naj še ne bi bilo jasno, kdaj se bo ta dejansko začel. Medtem pridelek ne čaka. Vsak dan pomeni novo izgubo.

Ko škoda ni samo denar

Zgodba s Kriškega polja odpira težko vprašanje: kje je meja med varovanjem narave in zaščito kmeta, ki mora od zemlje preživeti? Vrane so del okolja, a tudi kmet je del te iste pokrajine. In ko mu v nekaj dneh izgine pridelek, ne izgubi le zelja. Izgubi mesece dela, del prihodka in miren spanec. Na koncu ostane prizor, ki ga ni lahko pozabiti: človek na njivi, med izruvanimi sadikami, ki se sprašuje, kaj sploh še lahko naredi.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube, www

Janša potegnil zavoro: »Vlade ne bomo sestavljali za vsako ceno«

Janez Janša napoveduje, da SDS z oblikovanjem nove koalicije ne bo hitela na slepo. Najprej želijo spremembo zakona o vladi, nato koalicijska izhodišča, šele na koncu pa pogovore o ministrskih imenih.

Najprej zakon, šele nato koalicijska pogodba

Predsednik SDS Janez Janša je danes jasno nakazal, da se morebitna nova vlada ne bo sestavljala čez noč. Prvi resen politični preizkus bo predlog spremembe zakona o vladi, ki ga je vložila SDS in s katerim želijo zmanjšati število ministrstev. Kot je dejal Janša, bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili šele po obravnavi tega zakonskega predloga v državnem zboru, predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam, ki bi lahko podprle novo večino, poslali izhodišča koalicijske pogodbe. Šele nato se bo pokazalo, kdo je pripravljen stopiti v resnejši dogovor.

»Država brez vlade trpi«

Janša je ob robu seje državnega zbora poudaril, da Slovenija vlado potrebuje čim prej, a ne za vsako ceno. Po njegovih besedah je pomembneje, da je dogovor trden in da stranke vedo, »v kakšne vode se spuščajo«. To je tudi politično sporočilo morebitnim partnerjem: SDS ne želi zgolj seštevka glasov, ampak dogovor o vsebini. Če bodo izhodišča koalicijske pogodbe usklajena, naj bi sledilo še usklajevanje področnih programov za prihodnja štiri leta. Šele po tem bi na vrsto prišla sestava nove vlade in razdelitev resorjev.

Janez Janša je napovedal, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Najprej želijo spremembo zakona o vladi, nato pogovore o koaliciji; vir: Facebook
Janez Janša je napovedal, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Najprej želijo spremembo zakona o vladi, nato pogovore o koaliciji; vir: Facebook

SDS bi zmanjšala število ministrstev

Predlog SDS predvideva zmanjšanje števila ministrstev. Poslanci SDS so s predlogom spremembe zakona o vladi predlagali zmanjšanje resorjev, pri tem pa naj bi, kot je dejal Janša, pogledali tudi programe drugih parlamentarnih strank. Računajo, da večjih težav ne bi smelo biti, saj je po njegovih besedah večina parlamentarnih strank v svojih programih šla v podobno smer. Državni zbor naj bi predlog obravnaval na izredni seji v sredo, pred tem pa mora o izredni seji in obravnavi po skrajšanem postopku odločiti še kolegij predsednika DZ.

Politična igra živcev se nadaljuje

V ozadju je še vedno jasno vprašanje: kdo ima dovolj glasov za stabilno večino? Janševa izjava, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno, zato ni le previdnost. Je tudi pritisk na potencialne partnerje. Sporočilo je precej jasno: najprej program, nato podpisi, šele potem funkcije. In če dogovora ne bo? Potem bo Slovenija še nekaj časa ostala v političnem čakanju.

Pripravil: I.M.

VIr: STA, Omrežje X, Facebook