V Odrancih je v četrtek zvečer zagorelo tako močno, da sta ogenj in dim zajela ostrešji dveh objektov. Gasilci so požar uspeli pogasiti, a posledice so hude: ostrešji stanovanjskega in gospodarskega objekta sta v celoti uničeni.

Večer, ki se je spremenil v boj z ognjem

V Odrancih je bil četrtkov večer vse prej kot miren. Malo pred 22. uro so pristojne službe prejele obvestilo o požaru, ki je zajel območje stanovanjskega in gospodarskega objekta. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje sta goreli ostrešji obeh objektov, kar pomeni, da se je ogenj razširil na zelo občutljiv del stavb.
Takšni požari so za domačine vedno posebej pretresljivi. Streha ni le del objekta, ampak simbol varnosti, zavetja, doma. Ko jo zajame ogenj, je škoda pogosto velika, posledice pa ostanejo še dolgo po tem, ko zadnji plameni ugasnejo.

Na pomoč gasilci iz Odrancev in Beltincev

Na kraju so posredovali gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Odranci in Beltinci. Požar so uspeli pogasiti, a ognjeni zublji so pred tem že naredili svoje. Obe ostrešji sta po navedbah pristojnih v celoti uničeni.
Gasilci so se morali boriti z ognjem, ki se je razširil na dva objekta, kar takšno intervencijo še dodatno oteži. Pri požarih ostrešij je nevarnost še posebej velika, saj se ogenj lahko hitro širi po leseni konstrukciji, dim pa otežuje delo na terenu.

Policija preiskuje vzrok požara

O požaru so bili okoli 21.45 obveščeni tudi na Policijski upravi Murska Sobota. Policisti so sporočili, da vzrok požara še preiskujejo. Po prvih ugotovitvah je nastala večja materialna škoda.
Za zdaj še ni znano, kaj je sprožilo ogenj. Prav zato bodo pristojni v nadaljevanju preverjali okoliščine požara, pregledali kraj dogodka in skušali ugotoviti, ali je šlo za nesrečo, tehnično napako ali kaj drugega.

Za domačine ostaja grenak prizor

Čeprav so gasilci požar pogasili, za seboj ostaja prizor, ki ga nihče ne pozabi zlahka. Uničeni ostrešji, poškodovana objekta in vprašanja, na katera bodo odgovore dali šele preiskovalci.
V takšnih trenutkih se pokaže, kako hitro se lahko običajen večer spremeni v dramatično intervencijo. In tudi, kako pomembno je, da so prostovoljni gasilci pripravljeni priskočiti na pomoč takrat, ko šteje vsaka minuta.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook/PGD Odranci

OECD je Sloveniji nastavil neprijetno ogledalo: obremenitev povprečne plače je lani znova zrasla in je bila skoraj deset odstotnih točk nad povprečjem držav OECD. Ob tem se je javnofinančni primanjkljaj v letu 2025 povzpel na 2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej.

Ko plača zraste, delavec pa tega skoraj ne občuti

Slovenija se znova uvršča med države, kjer je delo močno obremenjeno. Po podatkih OECD je davčni primež za samskega delavca brez otrok, ki prejema povprečno plačo, leta 2024 znašal 44,6 odstotka. Povprečje OECD je bilo 34,9 odstotka. To pomeni, da je slovenska obremenitev skoraj deset odstotnih točk višja od povprečja, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto med 38 državami OECD. Za zaposlenega se to sliši zelo preprosto: podjetje zanj plača veliko, na račun pa pride precej manj, kot bi si človek ob višjih stroških dela predstavljal. In prav tu se začne težava, na katero že dolgo opozarjajo delodajalci.

Podjetniki opozarjajo: dobrih kadrov s takimi davki ni več lahko zadržati

V razpravi se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali Slovenija z obremenitvami dela sama odganja ljudi, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti. Podjetniki opozarjajo, da je pri iskanju dobrega kadra razlika med bruto stroškom delodajalca in neto plačo zaposlenega postala prevelika. Ko visoko izobražen ali zelo produktiven kader pogleda ponudbe iz tujine, številke hitro povedo svoje. Če doma večji del povišice poberejo davki in prispevki, motivacija pade. In ko pade motivacija, začnejo ljudje iskati okolje, kjer se delo bolj pozna tudi na plačilni listi.

Primanjkljaj je zrasel, zdaj pa prihajajo pozivi k varčevanju

Ob tem je Statistični urad objavil, da je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,786 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP. Leta 2024 je znašal 0,9 odstotka BDP, zato je skok zelo očiten. Zato so pozivi k varčevanju, ki jih po volitvah izrekajo tudi predstavniki odhajajoče vlade, politično še posebej občutljivi. Kritiki jim očitajo, da bi bilo treba javne finance stabilizirati prej, ne šele takrat, ko je primanjkljaj že močno narasel.

Vprašanje, ki bo čakalo novo oblast

Slovenija je zdaj pred zelo konkretnim vprašanjem: kako razbremeniti delo, ne da bi pri tem porušila javne finance? To ne bo preprosta naloga. A če se ne zgodi nič, bo račun še dražji. Ne samo v proračunu, ampak tudi v glavah ljudi, ki se bodo vprašali, ali se jim v Sloveniji sploh še splača delati več, ustvarjati več in prevzemati več odgovornosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Forbes

V mariborskem mestnem svetu je znova počilo. Marko Slavič, svetnik Gibanja Svoboda in dolgoletni direktor Doma Danice Vogrinec, je kar med sejo sporočil, da odhaja – nato pa zapustil dvorano.

Besede, ki so v dvorani obvisele v zraku

Marko Slavič je svoj odhod pojasnil mirno, a ostro. Kot je dejal, iz osebnih razlogov ne želi več biti v napoto listi, na kateri je bil izvoljen v mestni svet. A njegove besede so dale slutiti, da se je nezadovoljstvo nabiralo dlje časa.

»Zagotovo ni ostalo neopaženo, da moja mnenja nikoli niso bila predmet glasovalnega stroja, ne leve, ne desne opcije, ker vem, da to mesto potrebuje mir, ne vojne,« je povedal Slavič. Nato je dodal še stavek, ki je zvenel kot dokončen rez: »Tukaj zame resnično ni več prostora.« O odstopu sredi seje je poročal tudi Večer, ki navaja, da je Slavič po izjavi sejo zapustil, pri čemer so mu nekateri svetniki zaploskali.

Ne le en odhod, ampak že vzorec

Vse skupaj bi bilo morda mogoče razumeti kot osebno odločitev enega svetnika. A v Mariboru zgodba dobiva precej širši politični pomen. Gre namreč že za nov odhod iz vrst Gibanja Svoboda v tem mandatu, kar odpira vprašanje, kaj se dogaja z nekoč močno mestno ekipo stranke.

Pred Slavičem so se zvrstili že drugi odhodi. Andreja Rajha je v svetniških klopeh zamenjala Sonja Porekar Petelin, Milan Lukić je odstopil z znano oceno, da mu je bila »ta oblika svobode zelo tuja«, Eda Pavla Belaka je nasledila Nataša Vidnar, ta pa je pozneje zapustila Svobodo in zdaj zastopa Demokrate Anžeta Logarja. Nedavno je odstopila tudi Karin Jurše, ki je pričakovala ostrejši odziv stranke na kriminalistične preiskave župana Saše Arsenoviča. Mariborinfo ob tem navaja, da je Slavič drugi svetnik Gibanja Svoboda v tem mesecu, ki je zapustil mestni svet.

Tako je sredi seje MOM odšel mestni svetnik Svobode Marko Slavič in zapustil svetniško skupino Gibanje Svoboda! pic.twitter.com/Mv6cbozWjz

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) April 23, 2026

Mariborska Svoboda pod pritiskom

Slavič je med drugim ocenil, da trenutna administracija na občini razvojno ne bo pripeljala mesta daleč. To ni nepomembna izjava. Ko takšne besede izreče mestni svetnik koalicijske oziroma pomembne politične liste, ne zvenijo več kot osebna nejevolja, temveč kot politično opozorilo.

Še posebej zato, ker se je odhod zgodil javno, sredi seje. Brez dolgih pojasnil za zaprtimi vrati. Brez olepševanja. Vstal je, povedal svoje in odšel. Takšne poteze v politiki pogosto povedo več kot dolgi govori.

Vprašanje, ki ostaja v Mariboru

Gibanje Svoboda je v Mariboru očitno pred neprijetnim vprašanjem: gre za posamezne osebne odločitve ali za znak globljih razpok? Pet odhodov v enem mandatu ni več naključje, ki bi ga bilo mogoče preprosto pomesti pod preprogo.

Mariborski mestni svet bo deloval naprej, Svoboda bo dobila nove obraze v klopeh, toda politični vtis ostaja. Ko ljudje odhajajo drug za drugim, volivci ne slišijo več le imen. Slišijo pokanje v ozadju.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Po spletu je zaokrožila informacija, da naj bi kamnitega obraza Ajdovske deklice v steni Prisanka ne bilo več. A upravnik Erjavčeve koče na Vršiču nam je pojasnil drugače: nekaj skal se je res odkrušilo, vendar Ajdovska deklica ostaja tam, kjer jo poznajo generacije obiskovalcev.

Novica, ki je prestrašila ljubitelje Vršiča

Informacija, da naj bi podoba Ajdovske deklice izginila iz severne stene Prisanka oziroma Prisojnika, je med številnimi ljubitelji gora hitro vzbudila žalost in začudenje. Nič čudnega. Gre za eno najbolj prepoznavnih naravnih podob v slovenskih gorah, za tisti kamniti obraz, ki ga obiskovalci Vršiča iščejo s pogledom, še preden stopijo iz avtomobila.

Poklicali smo na Vršič: »Ajdovska deklica je še tam«

Da bi preverili, kaj se je v resnici zgodilo, smo poklicali upravnika Erjavčeve koče na Vršiču. Gospod nam je prijazno pojasnil, da se je v steni res nekaj odkrušilo, vendar po njegovih besedah to ne pomeni, da je Ajdovska deklica izginila. »Res je, da se je nekaj odkrušilo, vendar Ajdovska deklica je še tam,« nam je pojasnil.

Skale se krušijo, zato se je hitro razširil strah

Gore so žive. Čeprav se nam zdijo večne in nespremenljive, se v resnici ves čas premikajo, krušijo in preoblikujejo. Odkrušene skale v visokogorju zato niso nekaj nenavadnega, lahko pa hitro sprožijo napačne razlage, posebej kadar gre za tako znano naravno znamenitost. Pri Ajdovski deklici je občutljivost še večja. Njena podoba ni samo del razgleda, ampak del zgodbe, ki jo poznajo planinci, domačini in obiskovalci Vršiča.

Legenda, ki jo poznajo generacije

Po ljudskem izročilu je bila Ajdovska deklica dobrega srca. Živela naj bi pod previsnimi stenami Prisanka in pomagala popotnikom čez zasneženi Vršič v Trento. Imela naj bi tudi poseben dar, saj je lahko novorojenčkom napovedala prihodnost. Ko je nekoč napovedala, da bo deček postal lovec in ustrelil Zlatoroga, so jo njene sestre preklele. Žalostna naj bi se vrnila pod Prisank in tam za vedno okamnela.

Obraz nad Vršičem ostaja

Za zdaj torej velja: Ajdovska deklica ni izginila. Nekaj skal se je odkrušilo, a znamenita podoba po pojasnilu upravnika Erjavčeve koče ostaja v steni Prisanka. Morda jo bo kdo ob naslednjem obisku Vršiča videl nekoliko drugače, a njena zgodba ostaja tam, kjer je bila vedno: med skalami, razgledom in spomini ljudi, ki se ob pogledu nanjo za trenutek ustavijo.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, upravnik Erjavčeva koča na Vršiču

Bolniška odsotnost bo po novem pod precej strožjim nadzorom. ZZZS uvaja obvezni osebni pregled pri zdravniku najpozneje četrti dan od začetka bolniške, ob kršitvah pa lahko zavarovanec ostane tudi brez nadomestila.

Bolniška ne bo več le telefonski dogovor

Za marsikoga je bila bolniška doslej nekaj, kar se je v prvih dneh pogosto urejalo na daljavo: klic, sporočilo, dogovor z ambulanto. A pri ZZZS zdaj napovedujejo precej jasnejši red. Po novih pravilih bo moral zavarovanec osebni pregled pri izbranem zdravniku opraviti najpozneje četrti dan od začetka bolniške odsotnosti, pa tudi pred njenim podaljšanjem. To pomeni, da bolniškega staleža brez pregleda praviloma ne bo več mogoče urejati tako kot doslej. Podobno poročajo tudi drugi mediji, ki izpostavljajo, da bo pregled obvezen najpozneje četrti dan, pri pogostih kratkotrajnih bolniških pa še pogosteje.

Kdor pravil ne bo upošteval, lahko ostane brez denarja

Najbolj občutljiv del sprememb je nadomestilo. Če zavarovanec med bolniško opravlja pridobitno delo, ne upošteva navodil zdravnika ali se brez opravičljivega razloga ne odzove na pregled, lahko ZZZS zadrži izplačilo nadomestila. Ob prvi kršitvi naj bi sledilo opozorilo, ob ponovitvi v petih letih pa lahko zavarovanec izgubi nadomestilo za do 30 dni. ZZZS želi s tem poostriti nadzor nad primeri, ko bolniška ni namenjena okrevanju, ampak se jo izkorišča. A hkrati se odpira vprašanje: bodo pravila res ujela kršitelje ali bodo dodatno obremenila tudi tiste, ki so dejansko bolni?

ZZZS išče skoraj 85 milijonov evrov prihrankov

Zaostritev bolniških ni osamljen ukrep. Skupščina ZZZS je potrdila širši paket za leti 2026 in 2027, s katerim naj bi letno prihranili približno 84,9 milijona evrov. Med predlogi so tudi spremembe pri financiranju zdravil, možnost e-lekarne, večja vloga kliničnih farmacevtov in strožji standardi pri zdravstvenih storitvah. V ozadju je napeta finančna slika zdravstvene blagajne: v prvih treh mesecih leta 2026 je obvezno zdravstveno zavarovanje zabeležilo skoraj 56 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je bila dolgotrajna oskrba v presežku.

Pravice naj bi ostale, nadzor pa bo ostrejši

Pri ZZZS poudarjajo, da ukrepi ne smejo posegati v pravice zavarovancev. Toda za ljudi bo sprememba zelo konkretna: bolniška bo zahtevala hitrejši stik z zdravnikom, več dokazovanja in več discipline. Za poštene bolnike to morda ne bo velika ovira. Za tiste, ki so se na sistem naslanjali preveč sproščeno, pa se časi očitno spreminjajo.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Omrežje X, Facebook

Na Kmetiji je izbruhnil spor, ki je na prvi pogled deloval skoraj smešno, a je zelo hitro pokazal, kako napeti so v resnici odnosi med tekmovalci. Ena sama pica je bila dovolj, da je Franc izgubil živce, hiša pa se je razdelila na dva tabora.

Nagrada, ki je sprožila nevihto

Po napornem dogajanju v areni so se Aleksandra, Juš in Žan vrnili v hišo, kjer jih je čakala mamljiva nagrada – miza, obložena s picami. V trenutku, ko so jo zagledali, je bilo jasno, da bo skušnjava velika. Aleksandra je brez oklevanja izrekla: »Pica. A to smo si zaslužil,« in trojica se je hitro odločila, da si bo eno privoščila kar takoj. Na prvi pogled je šlo le za kos hrane, toda v resnici je ta poteza odprla precej globlje vprašanje – komu nekaj pripada, kdo odloča in koliko sploh pomenijo dogovori med tekmovalci.

Francov izbruh ni bil le zaradi hrane

Ko so se ostali vrnili po dvoboju, v katerem je Igor izločil Gregorja, jih je pričakalo neprijetno presenečenje: ena pica je manjkala. Prav to pa je pri Francu sprožilo burno reakcijo. »Ni to fer. To se ne dela,« je zabrusil, očitno močno prizadet. In prav tu se skriva bistvo celotnega spora. Franc ni bil jezen samo zato, ker je nekdo pojedel del nagrade. Šlo je za občutek, da je bil prekršen nenapisan dogovor skupnosti. Da se ne čaka več drug na drugega. Da vsak vleče po svoje.

Dve strani, dva pogleda na isto stvar

Žan je vztrajal, da niso nikomur nič vzeli, saj hrane na koncu ni zmanjkalo. Aleksandra pa je pozneje celo priznala: »Nas bi lahko v žlici vode utopili.« Ta stavek pove veliko. Tekmovalci so se očitno zavedali, da so s svojo potezo prestopili mejo, čeprav so jo sami morda videli kot malenkost. Tudi Jan je opozoril, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za pico, temveč za nekaj bolj osnovnega: »Gre se za to, da se poje skupaj, kot ljudje.« In ravno to je trenutek, ko se resničnostni šov spremeni v pravo psihološko igro odnosov.

Ko zmanjka zaupanja, je vse drugače

Čeprav hrane na koncu ni zmanjkalo, je bilo nekaj vendarle izgubljeno – zaupanje. Franc svoje pice sploh ni želel pojesti, kar pove več kot vsak prepir. Na Kmetiji tako ni več vprašanje le, kdo je močnejši pri nalogah, ampak kdo zna preživeti v hiši, kjer vsaka malenkost lahko postane velika zamera. In prav zato ta spor ni nepomemben. Ena pica je bila dovolj, da je razkrila, kako krhki so odnosi med tekmovalci. Zdaj pa ostaja vprašanje: je bil to le trenutni izbruh ali začetek še večjega razkola?

Pripravil: I.M.

Vir: VOYO

Ko so policisti stopili pred vrata, niso pričakovali bega. A 36-letnik je poskušal pobegniti – in prav to je sprožilo verigo dogodkov, ki je razkrila precej več, kot so sprva slutili.

Beg, ki ni uspel

Ponedeljkovo dopoldne v Novi Gorici se je začelo kot rutinska policijska akcija. Policisti so na podlagi sodne odredbe potrkali na vrata 36-letnega osumljenca, a namesto sodelovanja je sledil beg. Moški je skušal uiti, vendar mu ni uspelo, saj so policisti uporabili prisilna sredstva in ga hitro obvladali. Takšni trenutki pogosto povedo več kot besede, saj beg razkrije strah pred tem, kar se skriva za vrati.

Kaj so našli v notranjosti

Ko so policisti vstopili, se je slika hitro začela sestavljati. Našli so več kot 3,5 kilograma rastlinskih delcev, za katere sumijo, da gre za konopljo, poleg tega pa še skoraj 91 gramov bele snovi, za katero obstaja sum, da gre za kokain. A to še ni bilo vse, saj je prostor razkrival precej bolj organizirano zgodbo. Policisti so zasegli kar 541 elektronskih naprav za uparjanje, t. i. vape cigaret, za katere obstaja sum, da vsebujejo THC, ob tem pa še sedem elektronskih tehtnic, pripomočke za razpečevanje in več tisoč evrov gotovine, kar kaže na sistematično dejavnost.

V ozadju organizirana dejavnost?

Število zaseženih predmetov odpira vprašanje, ali gre za posameznika ali del širše mreže. Elektronske naprave, tehtnice in količina droge kažejo na dobro organizirano dejavnost, ne le na osebno rabo. V akciji je sodeloval tudi vodnik službenega psa, kar dodatno potrjuje resnost primera, vse zasežene snovi pa so že poslali v analizo, ki bo dala dokončne odgovore o njihovi sestavi in izvoru.

Pripor in nadaljnji postopki

Policisti so osumljencu odvzeli prostost in ga pridržali, nato pa so ga v sredo s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ta je po zaslišanju odredil pripor, saj obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kar pomeni resno obtožbo z možnostjo večletne zaporne kazni.

Ko ena vrata odprejo več zgodb

Zgodba se je začela z enim samim potrkanjem na vrata, a se je hitro razvila v precej širšo sliko, ki odpira številna vprašanja. Koliko takšnih primerov ostaja skritih in koliko jih pride na dan šele v trenutku, ko nekdo poskuša pobegniti? Prav takšni primeri pogosto razkrijejo več, kot bi si kdo želel.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Koper

Ko bi moral projekt stopiti v zadnjo fazo, se je ustavilo. Fakulteta noče sodelovati, postopki stojijo, čas pa neusmiljeno teče. Kaj se dogaja s kanalom C0?

Strokovnjaki stopili korak nazaj – naključje ali opozorilo?

Projekt kanala C0, ki poteka tudi nad ključnim virom pitne vode za Ljubljano, je formalno končan. A prav tam, kjer bi moral slediti zadnji korak – tehnični pregled – se zgodba zaplete. Ljubljanska fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je namreč zavrnila vlogo izvedenca, ki bi moral sodelovati pri izdaji uporabnega dovoljenja. Razlog? Na fakulteti pravijo, da nimajo pooblaščenega inženirja z aktivno licenco za tak postopek. Obenem pa so želeli preprečiti vsak dvom v nepristranskost, saj z Mestno občino Ljubljana sodelujejo tudi pri drugih projektih. Kombinacija teh dveh razlogov je bila dovolj, da so sprožili pravne postopke za izločitev.

Upravna enota brez odgovora – čas pa beži

Na upravni enoti Ljubljana priznavajo, da postopek traja že skoraj leto dni. A konkretnih odgovorov ni. Na vprašanje, ali iščejo novega izvedenca ali čakajo razplet spora s fakulteto, odgovarjajo zgolj: »Postopek je v teku.« To odpira novo vprašanje – zakaj nadomestni izvedenec še ni imenovan? Po naših informacijah niti Gradbeni inštitut ZRMK niti mariborska fakulteta nista bila vključena. Projekt tako obstaja v nekakšnem vakuumu, kjer vsi čakajo – a nihče ne ukrepa.

Milijoni, povezave in dvomi o nepristranskosti

Podatki razkrivajo še eno plast zgodbe. Mestna občina Ljubljana je fakulteti od leta 2016 nakazala več kot 470 tisoč evrov. Zadnja plačila so bila povezana prav z analizami hidroloških razmer. To sodelovanje je po mnenju fakultete lahko razlog za dvome o nepristranskosti – in prav to so želeli preprečiti. Toda ravno ta previdnost zdaj povzroča zamudo, ki bi lahko imela resne posledice.

Če dovoljenja ne bo – sledi vračilo evropskega denarja

Projekt mora biti zaključen do 15. februarja 2027. Če uporabno dovoljenje ne bo izdano pravočasno, obstaja realna možnost, da bo treba vračati evropska sredstva. To pa pomeni finančni udarec – ne le za projekt, temveč za širši javni interes. Tehnični pregled sicer ni izbira, temveč zakonska obveznost pri zahtevnih objektih. Brez njega kanal ne more v uporabo. In brez uporabe – vse stoji.

Vprašanje, ki ostaja v zraku

Ko se stroka umakne in postopki obstanejo, se poraja preprosto vprašanje: ali gre zgolj za birokratski zaplet – ali pa za tiho opozorilo, da pri tem projektu stvari morda niso tako preproste, kot se zdijo?

Pripravil: I.M.

Vir: Info360, Omrežje X

Ena sama kratka poved – in splet je zagorel. Urška Klakočar Zupančič je z zapisom o »rdečih petkah« znova odprla vprašanje, ali se pripravlja na vrnitev na politični oder. Pod objavo so se v hipu usuli komentarji podpore, navdušenja, pa tudi ostri kritični zapisi.

Kratek zapis, ki je sprožil glasen odmev

Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na Facebooku objavila pomenljiv stavek: »Čas rdečih petk še pride …« Prav teh nekaj besed je bilo dovolj, da so se v javnosti takoj znova razvnela ugibanja o njenem nadaljnjem političnem koraku. Gre za simboliko, ki jo mnogi že dolgo povezujejo prav z njo. Rdeči salonarji so v njenem političnem nastopu postali več kot le modni detajl – za njene podpornike pomenijo samozavest, upor, neposrednost in prepoznavnost. Zato ni presenetljivo, da so številni zapis razumeli kot tiho napoved vrnitve.

Pod objavo val navdušenja in velikih pričakovanj

Odzivi sledilcev so bili skoraj hipni. Med komentarji prevladujejo sporočila podpore, občudovanja in odkrite želje, da bi jo znova videli na vidnem političnem položaju. Nekateri jo omenjajo celo kot možno predsednico države, drugi kot prihodnjo županjo Ljubljane, tretji pa preprosto poudarjajo, da jo v politiki pogrešajo. »Čakamo vrnitev!«, »Komaj čakam«, »Pogrešamo vas« in »Ženske vas rabimo v politiki« je le nekaj odzivov, ki razkrivajo, da pri delu javnosti še vedno uživa močno simbolno podporo. V komentarjih se pogosto pojavljajo tudi izrazi, kot so »pogumna«, »pametna«, »kraljica« in »edina prava za vodenje DZ«.

A niso vsi navdušeni – kritike niso izostale

Čeprav so podporni komentarji očitno prevladali, objava ni ostala brez ostrejših odzivov. Med množico navdušenja se je našlo tudi precej kritičnih in posmehljivih zapisov. »Hvala za dan, ko ste odšli,« je zapisal eden od komentatorjev, drugi pa je dodal: »To, kar je bilo v parlamentu, ni bilo za nikamor.« Pojavili so se tudi bolj ironični odzivi, ki so njeno simboliko rdečih petk povezovali z »dramo« in predstavo, ne pa z resno politiko.

Prav v tem je verjetno tudi bistvo njenega učinka: redko koga pusti ravnodušnega. Ena objava, en simbol in že se znova govori o njej. To pa v politiki nikoli ni nepomembno.

So rdeče petke le spomin – ali uvod v novo poglavje?

Za zdaj ostaja pri simboliki in ugibanjih. A jasno je nekaj: ime Urške Klakočar Zupančič še zdaleč ni izginilo iz političnega prostora. Nasprotno – videti je, da ena sama fotografija in ena sama poved še vedno zmoreta sprožiti val pričakovanj. In morda je prav to največje sporočilo teh »rdečih petk«: da njen politični korak, vsaj v očeh številnih podpornikov, očitno še ni rekel zadnje besede.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V Topolšici vlada velika skrb. Mladoletna Eldina Dervišević je od včeraj pogrešana, potem ko se ni vrnila domov od pouka. Policija prosi vse, ki bi jo opazili ali o njej karkoli vedeli, naj to takoj sporočijo.

Izginotje, ki je pretreslo okolico

Iz Celja je danes prišlo obvestilo, ki vzbuja veliko zaskrbljenost. Od včeraj je pogrešana mladoletna Eldina Dervišević iz Topolšice, ki se po koncu pouka ni vrnila domov. Trenutki, ko otrok ne pride domov ob pričakovani uri, so za svojce najdaljši in najtežji, zato je vsaka informacija v takšnih primerih lahko izjemno pomembna. Primer je sprožil takojšen odziv policije, ki zdaj javnost prosi za pomoč. Prav občani, mimoidoči, vozniki ali znanci lahko v takšnih trenutkih opazijo podrobnost, ki se sprva zdi nepomembna, a pozneje pomaga pri iskanju.

Kako je Eldina videti

Po do zdaj znanih podatkih je Eldina srednje postave, ima rjave oči in dolge temne lase. Oblečena je bila v siv spodnji del trenirke, belo majico in črno jakno. Obuta je v bele športne copate. To so podatki, na katere je zdaj treba biti posebej pozoren. Pogosto se zgodi, da nekdo pogrešano osebo opazi mimogrede, na avtobusni postaji, ob trgovini, na ulici ali v bližini šole, pa šele pozneje ugotovi, da bi lahko šlo za iskano osebo.

Policija prosi: vsaka informacija lahko pomaga

Policija poziva vse, ki so Eldino opazili ali bi o njenem izginotju vedeli karkoli koristnega, naj to nemudoma sporočijo. Pokličete lahko Policijsko postajo Velenje na številko 03 898 61 00, interventno številko 113 ali anonimno številko policije 080 12 00. Pri takšnih primerih je hitrost ključna. Tudi če nekdo ni povsem prepričan, ali je res opazil pravo osebo, je bolje informacijo preveriti, kot jo zamolčati. Prav droben namig lahko preiskovalce usmeri v pravo smer.

Upanje ostaja najmočnejše

Ko izgine mladoletna oseba, se v okolju hitro razširita skrb in nemoč. A prav takrat največ šteje povezanost ljudi. Deljenje obvestila, pozornost na opis in hiter klic policiji so lahko odločilni. Vsi zdaj upajo na eno samo novico – da bo Eldina čim prej varno najdena in se vrnila domov.

Priprvil: I.M.

Vir: PU Celje