Na več pomembnih prometnih odsekih po Sloveniji nastajajo zastoji, največ težav pa je trenutno na primorski avtocesti. Vozniki proti Primorski računajo na približno 20 minut zamude, medtem ko dela med Uncem in Lomom proti Ljubljani povzročajo še daljše čakanje.

Primorka znova pod pritiskom

Promet se je na primorski avtocesti že močno zgostil. Vozniki, ki se odpravljajo iz Ljubljane proti Vrhniki, morajo na posameznih odsekih računati na počasnejšo vožnjo in zamude. Podobno je tudi na odseku Unec–Postojna, kjer se promet proti Primorski premika precej počasneje kot običajno. Skupna zamuda proti Primorski trenutno znaša približno 20 minut. To pomeni, da se lahko pot hitro podaljša, še posebej za tiste, ki so se na cesto odpravili brez časovne rezerve.

Dela med Uncem in Lomom dodatno zapletajo vožnjo

Še bolj napeto je v nasprotni smeri. Na primorski avtocesti med Uncem in Lomom proti Ljubljani zaradi del nastaja zastoj, zamuda pa znaša približno 30 minut. Gre za odsek, kjer se promet ob večjih obremenitvah hitro zgosti, dela pa razmere še dodatno zaostrijo. Vozniki naj bodo na tem delu posebej previdni. Ob počasni koloni, nenadnem zaviranju in prehajanju med prometnimi pasovi se tveganje za nalete hitro poveča.

Zastoji tudi na Gorenjskem in Štajerskem

Težave niso omejene samo na Primorsko. Na gorenjski avtocesti promet zastaja pred počivališčem Povodje proti Ljubljani. Tudi na štajerski avtocesti se je kolona ustvarila pred Ločico, prav tako v smeri Ljubljane. To kaže, da se promet proti prestolnici zgošča z več strani. Takšne razmere so posebej značilne ob koncih tedna, praznikih ali ob povečanih premikih voznikov proti večjim mestom.

Tudi proti Bledu ne gre gladko

Zastoj nastaja tudi na cesti Bohinjska Bela–Bled. Ta odsek je pogosto občutljiv, saj se tam prepletajo lokalni promet, turistični obiski in vozniki, ki se odpravljajo proti eni najbolj obiskanih slovenskih destinacij. Kdor se odpravlja proti Bledu ali iz bohinjskega konca, naj zato računa na počasnejšo vožnjo. V takšnih razmerah se nekaj kilometrov lahko spremeni v precej daljšo pot.

Pred odhodom preverite razmere

Voznikom se svetuje, naj pred odhodom preverijo aktualne prometne informacije, prilagodijo hitrost in ohranijo varnostno razdaljo. Zastoji sami po sebi niso najhujša težava; nevarni postanejo takrat, ko se jim pridružijo nestrpnost, prehitra vožnja in nenadno zaviranje. Današnji promet jasno kaže: na več ključnih cestah se pot lahko hitro podaljša. Kdor ima možnost, naj se odpravi nekoliko kasneje ali izbere manj obremenjeno pot.

Pripravil: I.M.

Vir: Promet.si

Dan upora proti okupatorju bo leta 2026 v ponedeljek, zato bosta večina večjih trgovin in nakupovalnih središč zaprta kar dva dni zapored. A povsem brez odprtih vrat vendarle ne bo šlo – ponekod bodo delovale manjše franšizne in lokalne trgovine, med njimi tudi Market pri Sebastjanu.

Dva zaporedna dneva zaprtih vrat

Dan upora proti okupatorju bomo leta 2026 obeležili v ponedeljek, 27. aprila. Ker praznik sledi nedelji, bo to za marsikaterega kupca pomenilo dva zaporedna dneva, ko bodo večji trgovski centri in večina trgovin zaprti. Kdor bo na praznični mizi pogrešal kruh, mleko ali kakšno nujno malenkost, bo moral zato pogledati med izjeme.

Zakon o trgovini namreč določa, da so trgovine ob nedeljah in dela prostih dnevih praviloma zaprte. Vseeno pa dopušča izjeme za manjše prodajalne do 200 kvadratnih metrov na določenih lokacijah, kot so bencinski servisi, mejni prehodi, postaje, bolnišnice, letališča, pristanišča, muzeji in turistično-informacijski centri. Odprte so lahko tudi manjše trgovine, kjer delo opravljajo nosilci dejavnosti, zastopniki, prokuristi, dijaki, študentje ali upokojenci.

Hofer in Lidl zaprta, nekaj izjem pri Mercatorju, Sparu in Tušu

Trgovski verigi Hofer in Lidl po razpoložljivih podatkih na praznični ponedeljek ne bosta imeli odprtih poslovalnic, saj njune trgovine praviloma ne sodijo med zakonske izjeme. Nekaj več možnosti bodo imeli kupci pri franšiznih trgovinah Mercatorja, Spara in Tuša.

Pri Mercatorju bodo odprte nekatere manjše franšizne trgovine, med drugim Fehr v Negovi od 7.00 do 12.00, Trgovina Meh v Mariboru od 8.00 do 12.00, trgovina v Lokavcu pri Sveti Ani od 8.00 do 12.00 in Tima Trgovina v Ormožu od 7.30 do 11.00.

Pri Sparu bodo po napovedih odprte poslovalnice MSfinga Gozd Martuljek od 7.00 do 16.00, Spar Partner Nazarje od 7.30 do 12.00 in Spar Partner Muta od 8.00 do 12.00. Pri Tušu naj bi bile odprte posamezne franšizne trgovine, med njimi TUŠ Market Marjan, Markič Križe, Radečanka, Pameče Slovenj Gradec in Loče, večinoma z dopoldanskim delovnim časom.

Market pri Sebastjanu bo ponovno odprt

Med odprtimi trgovinami bo tudi Market pri Sebastjanu v Dolenji Nemški vasi 11. Kot so sporočili, bo trgovina v ponedeljek, 27. aprila 2026, ponovno odprta, tako kot vsak praznik.

Za domačine in okoliške prebivalce je to pomembna informacija. Ko večje trgovine zaprejo vrata, takšne manjše lokalne trgovine pogosto postanejo prva rešitev za hiter nakup. Prav tam se da še pravočasno rešiti pozabljen zajtrk, pijačo za obisk ali tisto eno sestavino, ki je doma preprosto zmanjkala.

Nakupovalna središča bodo večinoma mirovala

Tudi nakupovalna središča ne bodo delovala kot običajno. Citypark bo na dan upora proti okupatorju zaprt. Aleja bo delno odprta le v sklopu izbrane gostinske ponudbe Aleja SKY, kjer bodo med 10.00 in 20.00 obratovale nekatere kavarne, med njimi Zvezda, Teta Frida in Caffe DeLuxe.

Najboljši nasvet ostaja preprost: večje nakupe opravite pred praznikom, za manjše nujne stvari pa pred odhodom preverite delovni čas najbližje odprte poslovalnice. Praznični ponedeljek bo miren, trgovsko precej omejen, za pozabljene malenkosti pa bodo rešitev predvsem manjši lokalni trgovci.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Odločitev Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za predsednika vlade, je sprožila burno politično in pravno razpravo. Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat opozarja, da ustava predsedniku republike nalaga predložitev kandidata, zdaj pa se odpira vprašanje: gre za politično presojo ali ustavni zdrs?

Pirnatovo opozorilo zadelo v središče postopka

Po sporočilu predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja, se je razprava iz političnih krogov hitro preselila na ustavnopravni teren. Dr. Rajko Pirnat, eden najvidnejših slovenskih pravnikov in poznavalcev ustavne ureditve, je opozoril, da ustava predsedniku republike nalaga jasno dolžnost: po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade.
To ni nepomembna formalnost. Postopek volitev predsednika vlade ni seznam želja predsednice republike, ampak ustavno določen mehanizem. Prav zato Pirnatovo opozorilo odmeva toliko močneje: če prvi krog ne steče tako, kot ga predvideva ustava, se odpre vprašanje, ali je mogoče sploh normalno nadaljevati v drugi krog.

Rajko Pirnat: Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor. Ustava je napisana tako, da se brez glasovanja v prvem krogu sploh ne more preiti v drugi krog. Predsednica je preveč zlahka sprejela to odločitev. pic.twitter.com/hniwSvNpuG

— Mario Plešej (@MarioPlesej) April 25, 2026

Ali lahko prvi krog preprosto izgine?

Jedro spora je prav v tem vprašanju. Če v prvem krogu ni kandidata in ni glasovanja, ali se lahko postopek sploh premakne naprej, kot da se ni zgodilo nič? Pirnatovo opozorilo gre v smeri, da ustavna logika predvideva zaporedje: najprej kandidat predsednika republike, nato glasovanje v državnem zboru, šele potem možnost nadaljnjih krogov.
Predsednica je odločitev utemeljila s tem, da nihče nima zagotovljene podpore večine poslancev. Toda kritiki ji očitajo, da pri tem ni šlo le za politično presojo, temveč za poseg v ustavno določen postopek. Po njihovem mnenju predsednik republike ne izbira, ali bo prvi krog sploh omogočil, ampak mora državnemu zboru dati možnost, da o kandidatu odloči.

Politični odzivi: “Zdaj pa še kršenje ustave”

Odzivi so bili ostri. Dr. Žiga Turk je zapisal: “No, zdaj pa še kršenje ustave.” Dr. Matej Lahovnik pa je dodal: “Če Pirnatove navedbe držijo, imamo za predsednico pravnico, ki ne pozna niti postopka za predlog mandatarja.”
V ozadju zato ni več le vprašanje, kdo bo sestavil vlado, ampak tudi, kdo si lahko razlaga ustavni postopek po svoje. In prav tu postane zgodba politično eksplozivna: predsednica ni zgolj opazovalka razmer, ampak ustavni organ, ki mora ravnati po postopku.

Kaj pomeni 109. člen ustave?

Če bi državni zbor ocenil, da je predsednica pri opravljanju funkcije kršila ustavo ali huje kršila zakon, lahko sproži postopek pred ustavnim sodiščem. 109. člen Ustave Republike Slovenije ureja odgovornost predsednika republike in določa, da lahko ustavno sodišče ugotavlja utemeljenost obtožbe, predsednika začasno suspendira, v najtežjem primeru pa mu odvzame funkcijo.
A to je najtežji ustavni mehanizem, ne politična fraza za dnevno uporabo. Zato je ključno razlikovati: Pirnatovo opozorilo je resno, politični odzivi so ostri, formalno odločitev o kršitvi pa lahko sprejme le pristojni postopek. Do takrat ostaja vprašanje, ki bo viselo nad slovensko politiko: je predsednica ravnala preudarno ali je odprla nevarno ustavno praznino?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Večer, ki bi moral miniti v znamenju šal, politike in kamer, se je v Washingtonu v nekaj sekundah spremenil v prizor strahu. Na večerji dopisnikov Bele hiše so odjeknili streli, zakonca Trump pa so agenti tajne službe bliskovito umaknili na varno.

Namesto smeha je dvorano presekala panika

V hotelu Washington Hilton, kjer je potekala tradicionalna večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, je v soboto zvečer zavladal kaos. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prvo damo Melanio Trump so agenti tajne službe naglo evakuirali, potem ko so se zaslišali streli oziroma glasni poki v bližini prizorišča. Po poročanju AP in Reuters predsednik ni bil poškodovan, osumljenca pa so varnostne službe hitro prijele.

Dogodek je bil še toliko bolj dramatičen, ker so bili v dvorani tudi najvišji predstavniki ameriške administracije, med njimi podpredsednik JD Vance, obrambni minister Pete Hegseth in državni sekretar Marco Rubio. V trenutku, ko je odjeknilo, so se gostje umikali pod mize, varnostniki pa so najpomembnejše goste ščitili s telesi.

Policista zadel naboj, rešil ga je neprebojni jopič

Po prvih informacijah je naboj zadel pripadnika varnostnih služb oziroma policista, ki pa ga je pred hujšimi posledicami zaščitil neprebojni jopič. Trump je po incidentu dejal, da je imel strelec več kosov orožja, preiskovalci pa še ugotavljajo, kaj je bil motiv napada. AP poroča, da gre za 31-letnega osumljenca iz Kalifornije, ki so ga po posredovanju varnostnih služb pridržali.

Trump je po evakuaciji nastopil na novinarski konferenci v Beli hiši. Zahvalil se je agentom in policistom ter povedal, da je sprva mislil, da je padel pladenj, Melania pa naj bi takoj razumela, da gre za strele. Njegove besede so dogodku dodale še bolj oseben ton: v nekaj trenutkih se je protokolarni večer spremenil v vprašanje življenja in smrti.

Slovenski veleposlanik opisal kaotične prizore

Na večerji je bil tudi slovenski veleposlanik Iztok Mirošič, ki je za STA opisal, da so v dvorano nenadoma vdrli vojska, policija in tajna služba. Gostje so se umaknili pod mize, predsednika in prvo damo pa so evakuirali. Po njegovih besedah naj bi streljanje odjeknilo v avli hotela, torej zunaj same dvorane.

Večerja odpovedana, vprašanja pa ostajajo

Večerjo so po incidentu odpovedali oziroma prestavili. Predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše Weijia Jiang je napovedala, da jo bodo skušali izvesti v naslednjih 30 dneh. Trump naj bi želel, da se dogodek nadaljuje, a so varnostne službe odločile drugače. In prav tu ostaja najbolj neprijetno vprašanje: kako je lahko na tako varovanem dogodku sploh prišlo do streljanja?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, CNN, NBC

Na gvatemalskem vulkanu Santiaguito se je adrenalinski vzpon v nekaj sekundah spremenil v boj za življenje. Posnetek prikazuje pohodnike, ki so panično bežali, medtem ko so okoli njih padali pepel, kamenje in vulkanski material.

Ko se je pustolovščina spremenila v beg za življenje

Skupina pohodnikov se je v ponedeljek, 20. aprila, znašla na kraju, kjer človek zelo hitro razume, kako majhen je pred naravo. Vzpenjali so se po območju vulkana Santiaguito v Gvatemali, ko je ta nenadoma izbruhnil in v zrak pognal gost oblak pepela ter nevarne vulkanske delce. Dramatičen posnetek, ki ga je ujel Carlos Enrique Porres Rodas, prikazuje trenutek, ko se pohodniki obrnejo in začnejo teči po poti El Paso de la Muerte, znani tudi kot Pot smrti.

Skale so padale le nekaj metrov stran

Na posnetku je videti, kako se nebo v hipu zatemni. Iz vulkana se dvigne pepel, po pobočju pa začnejo padati kosi kamenja in razbeljenega materiala. Nekateri so treščili nevarno blizu pohodnikov. Dovolj blizu, da je jasno: en napačen korak, en trenutek počasnosti, in zgodba bi se lahko končala povsem drugače. Po poročanju tujih medijev hujših poškodb k sreči niso zabeležili.

Terrifying footage shows hikers caught in an eruption after climbing to the crater of Santiaguito Volcano in Guatemala yesterday.

Giant rocks were falling everywhere. This was a near fatal mistake. They are incredibly lucky to be alive.( April 20) pic.twitter.com/YyKsn21zPG

— Weather Monitor (@WeatherMonitors) April 21, 2026

Santiaguito ni navadna gora

Santiaguito velja za enega nevarnejših aktivnih vulkanov v Latinski Ameriki. Nahaja se na sesedenem boku večjega vulkana Santa María pri mestu Quetzaltenango, območje pa zaznamujejo pogosti izbruhi, padanje materiala, plazovi in kratki piroklastični tokovi. Gvatemalske oblasti opozarjajo, da okoli vulkanskega kompleksa velja omejeno območje, kjer sta vstopanje in kampiranje prepovedana.

Javnost ne skriva jeze

Posnetek je hitro zaokrožil po spletu, odzivi pa niso bili le prestrašeni, temveč tudi ostri. Številni komentatorji pohodnikom očitajo neodgovornost, saj takšno tveganje ne ogrozi le njih samih, ampak v primeru nesreče tudi reševalce. Vprašanje je preprosto: ali je nekaj sekund posnetka res vrednih življenja?

Narava vedno pove zadnjo besedo

Dogodek iz Gvatemale je srhljiv opomnik, da prepovedi na nevarnih območjih niso tam zaradi sitnosti uradnikov, ampak zato, ker je meja med avanturo in tragedijo včasih tanka kot dim nad kraterjem. Santiaguito bo izbruhnil še kdaj. Vprašanje je le, ali bodo ljudje naslednjič dovolj modri, da ga bodo opazovali z varne razdalje.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, YouTube

Mirno sobotno popoldne se je v naselju Sveti Jernej nad Muto sprevrglo v tragedijo. Gasilci so najprej odhiteli na požar suhe trave, nato pa na kraju naleteli na prizor, ki je intervencijo spremenil v preiskavo smrti.

Požar se je začel v suhi travi, nato zajel nadstrešnico

V soboto ob 15.05 je v naselju Sveti Jernej nad Muto v občini Muta zagorela suha trava. Sprva je šlo za požar v naravi, kakršnih je v suhem vremenu lahko hitro preveč. A ogenj se je po navedbah Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje razširil na nadstrešnico vikenda. Na kraj so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Muta in Prostovoljnega gasilskega društva Vuzenica. Njihova prva naloga je bila jasna: omejiti ogenj, preprečiti širjenje požara in zavarovati območje. Toda med intervencijo so naleteli na nekaj, česar si nihče ne želi doživeti.

Med intervencijo našli preminulo osebo

Gasilci so med gašenjem na kraju našli preminulo osebo. V trenutku se je narava dogodka spremenila. Iz požarne intervencije je kraj postal tudi prizorišče, kjer so morale svoje delo opraviti pristojne službe. Požar so gasilci pogasili, nato pa so zaradi najdbe trupla na kraj prišle službe, ki so opravile ogled. Več podrobnosti o identiteti pokojne osebe, okoliščinah smrti in tem, ali je bila smrt neposredno povezana s požarom, za zdaj ni znanih.

Takšni dogodki za seboj pustijo tišino

Požari suhe trave se pogosto začnejo neopazno, skoraj banalno. Iskra, veter, suha podlaga, trenutek nepazljivosti. A v nekaj minutah se lahko razmere spremenijo v nevarno situacijo, še posebej, če se ogenj približa objektom, vikendom, gospodarskim poslopjem ali gozdu. Tokrat pa ni ostalo le pri materialni škodi. Najdba mrtve osebe je dogodek zaznamovala s tragično težo. Za gasilce, ki pogosto prvi pridejo na kraj nesreč, so takšni prizori še posebej pretresljivi. Pridejo pomagat, reševat, gasit. Včasih pa jih tam pričaka tudi najhujše.

Preiskava bo pokazala, kaj se je zgodilo

Pristojne službe bodo zdaj ugotavljale, kaj se je na kraju dejansko zgodilo. Ali je oseba umrla pred požarom, med njim ali zaradi posledic ognja, bo pokazal nadaljnji postopek. Za domačine pa ostaja težak občutek. Požar, ki se je začel v suhi travi, se je končal z najdbo mrtve osebe. In za takimi dogodki vedno ostane vprašanje, ki dolgo ne utihne: bi se tragedijo dalo preprečiti?

Pripravil: I.M.

Vir: PU Maribor

Voznike, ki se proti Ljubljani vsak dan vozijo po štajerski avtocesti, čaka nov prometni preizkus. Po 27. aprilu bo smerno vozišče proti prestolnici med Domžalami in Zadobrovo zaprto, promet pa se bo preselil na drugo stran avtoceste.

Proti Ljubljani ne bo več šlo po starem

Na štajerski avtocesti se začenja ena tistih prometnih ureditev, ki jih vozniki običajno začutijo že pred prvim znakom za zaporo. Dars bo novo ureditev na odseku Domžale–Zadobrova predvidoma vzpostavil po 27. aprilu, približno teden dni pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. S tem bo smerno vozišče proti Ljubljani v celoti zaprto, promet pa bo potekal dvosmerno po vozišču v smeri Maribora. Za voznike to pomeni manj prostora, več previdnosti in skoraj zagotovo tudi več živcev v jutranjih ter popoldanskih konicah. Na odseku bodo urejeni po dva zožena pasova v vsako smer, kar bo sicer omogočalo pretok prometa, a ne v takšnem ritmu, kot so ga bili vozniki vajeni.

Zaprt bo tudi priključek Sneberje

Prvi večji udarec bodo občutili vozniki, ki uporabljajo priključek Sneberje. Ta bo v smeri proti Ljubljani predvidoma do julija zaprt tako za uvoz kot izvoz, obvoz pa bo urejen prek Šentjakoba. Nato se bo zgodba obrnila: med julijem in oktobrom bo zaprt priključek Šentjakob v isti smeri, promet pa bo preusmerjen prek Sneberja. To pomeni, da bo treba pri vsakodnevnih poteh še bolj spremljati prometne informacije, saj se lahko običajna pot hitro spremeni v neprijeten ovinek.

Zastoji bodo skoraj neizogibni

Dela na tem odseku so se začela sredi aprila, prometne razmere pa so se od takrat že zaostrile. Zastoji so daljši kot običajno, predvsem v času prometnih konic, ko se proti Ljubljani zgrne največ vozil. Po uvedbi nove ureditve bo slika še bolj občutljiva: zoženi pasovi, gradbišče in vsak manjši zastoj lahko hitro povzročijo daljše čakanje. Vozniki naj zato pot načrtujejo z več rezerve, posebej zjutraj, ko je štajerska vpadnica že sicer ena najbolj obremenjenih poti v prestolnico.

Dela bodo trajala še dolgo

V letošnji gradbeni sezoni bodo dela trajala do konca oktobra. V zimskem času bo sledila prekinitev, promet pa bo začasno znova urejen po obeh smernih voziščih z dvema pasovoma v vsako smer. Leta 2027 se bodo dela nadaljevala na smernem vozišču proti Mariboru, ki bo takrat zaprto, promet pa bo preusmerjen na že obnovljen del avtoceste. Celoten projekt širitve štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano naj bi bil zaključen septembra 2027. Do takrat pa bo za mnoge voznike veljalo preprosto pravilo: prej od doma, več potrpljenja in čim manj presenečenj na cesti.

Pripravil: I.M.

Vir: DARS

Zmago Jelinčič Plemeniti je z ostro objavo znova odprl vprašanje, kdo v Sloveniji postavlja merila pravne države. V središču njegove kritike je predsednica KPK Katarina Bervar Sternad, ki je po nastopu mandata poslancem poslala predloge protikorupcijskih ukrepov.

Objava, ki je zarezala naravnost v politično živce

Zmago Jelinčič Plemeniti je na družbenem omrežju zapisal, da naj bi oseba, ki danes vodi Komisijo za preprečevanje korupcije, nekoč »učila ilegalne migrante, kako prelisičiti slovensko policijo«, jim po njegovih besedah razdeljevala navodila za obid schengenskih pravil in grozila policistom z ovadbami.

Gre za ostro politično oceno, ki jo Jelinčič postavlja ob bok današnji vlogi Katarine Bervar Sternad. Ta je predsednica KPK postala 1. aprila 2026, potem ko jo je februarja imenovala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

KPK poslancem pošilja ukrepe, Jelinčič vidi ironijo

KPK je novim poslankam in poslancem pred dnevi poslala predloge za izboljšanje boja proti korupciji. Med predlogi so po poročanju komisije bolj dorečen postopek pred KPK, učinkovitejše sankcije, prednostna obravnava zadev KPK v sodnih postopkih in obvezni odziv na priporočila komisije.

Prav tu Jelinčič vidi največjo ironijo. V svoji objavi je zapisal: »Danes je predsednica KPK in pošilja poslancem ‘protikorupcijske ukrepe’. Ironija? Ne. To je Slovenija 2026.« Njegova objava ni le napad na posameznico, ampak širša kritika sistema, v katerem po njegovem mnenju ljudje iz aktivističnega okolja prevzemajo ključne državne institucije.

Vprašanje zaupanja v institucije

Katarina Bervar Sternad je pred prihodom na KPK delovala predvsem v nevladnem sektorju, ob prevzemu funkcije pa poudarjala neodvisnost, strokovnost in krepitev delovanja komisije. A prav njena preteklost je za del javnosti očitno postala politično občutljiva točka. V ozadju se zato odpira večje vprašanje: ali je za vodenje institucije, ki naj presoja integriteto drugih, dovolj formalna funkcija – ali pa javnost pri takšnih imenovanjih pričakuje tudi širši občutek verodostojnosti?

Ko se protikorupcija spremeni v politični boj

Jelinčičeva objava bo gotovo razdelila javnost. Eni jo bodo videli kot upravičeno opozorilo na dvojna merila, drugi kot politični napad na novo vodstvo KPK. A nekaj je jasno: v letu 2026 tudi protikorupcijski ukrepi niso več samo strokovno vprašanje. Postali so del ostrega spopada za zaupanje, moč in razlago tega, kaj pravna država sploh pomeni.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Še pred dnevi je bilo videti, da bi lahko prvomajske praznike pokvarila hladna in mokra vremenska slika. Zdaj pa se napoved obrača: anticiklon nad severom Evrope očitno spreminja potek vremenskega dogajanja in Sloveniji za praznike prinaša precej manj dežja, kot so sprva nakazovali modeli.

Praznična napoved ni več tako črna

Če ste že zaskrbljeno gledali vremenske karte in razmišljali, ali bo treba prvomajske načrte prestaviti pod streho, je zadnja napoved vendarle nekoliko bolj prijazna. Po podatkih Arsa bo nedelja pretežno jasna, le v hribovitih krajih zahodne Slovenije se bo popoldne nabralo nekaj oblačnosti. Dnevne temperature bodo prijetne, od 22 do 26 stopinj Celzija.

A popolne stabilnosti vseeno ne bo. V noči na ponedeljek se bo prehodno pooblačilo, na Primorskem bo zapihala šibka burja, ponedeljek pa bo sončen, a nekoliko hladnejši. Torek bo že bolj spremenljiv, čez dan se bodo začele pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte.

Zakaj anticiklon spreminja pravila igre?

Glavno vlogo pri spremembi napovedi ima anticiklon oziroma vremenska blokada nad Skandinavijo. Ta lahko hladnejši zrak in izrazitejše poslabšanje potisne bolj proti vzhodu, Slovenija pa ostane nekje na robu dogajanja. Prav zato prazniki za zdaj niso videti »pokvarjeni«, čeprav tudi popolnoma sončni ne bodo.

Pri Neurje.si opozarjajo, da ostajamo na meji med toplejšim zrakom nad zahodno Evropo in hladnejšim nad vzhodom. To pomeni bolj dinamičen vzorec: nekaj sonca, nekaj oblakov, občasne plohe, vendar brez jasnega signala za dolgotrajno in izrazito deževno obdobje.

Manj dežja, a več težav za tla

Za izletnike je to dobra novica. Za naravo pa precej manj. Arso v obetih do začetka maja napoveduje vpliv visokega zračnega tlaka, ob tem pa sprva dotok razmeroma hladnega zraka, od petka dalje pa postopno toplejšega. Ker večjih padavin za zdaj ni na vidiku, se lahko sušne razmere v površinskem sloju tal še dodatno zaostrijo. To pomeni, da bo praznično vreme morda prijetnejše za sprehode, piknike in krajše izlete, a manj dobrodošlo za kmetijstvo, vrtove in že tako suha tla.

Prazniki bodo očitno nekje vmes

Najbolj realna slika? Ne deževna katastrofa, ne popolna pomladna pravljica. Prvomajski dnevi bodo verjetno prinesli mešanico sončnih obdobij, oblačnosti in posameznih ploh. Ravno dovolj nepredvidljivo, da bo dobro imeti pri roki dežnik, a tudi dovolj spodbudno, da prazničnih načrtov še ni treba odpisati.

Pripravil: I.M.

Vir: Meteo Slovenija, Neurje.si

Predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Odločitev je sprožila ostre odzive strank, politični analitik Miro Haček pa je v njej prepoznal tudi možno taktiko pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami.

Mandatarja ni, žogica je zdaj pri poslancih

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je presekala politično čakanje in sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Po njenih besedah iz posvetovanj in javnih sporočil ne izhaja, da bi nastajala jasna koalicija, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. S tem se je odgovornost preselila v državni zbor. Poslanke in poslanci bodo zdaj tisti, ki bodo morali pokazati, ali obstaja večina, kdo jo sestavlja in kdo je pripravljen prevzeti politično odgovornost.

Na levici govorijo o dvojni igri

V Levici so odločitev predsednice podprli, ob tem pa ostro opozorili na dogajanje na desnici. Po njihovem mnenju politični akterji javno zatrjujejo, da se ne pogovarjajo, hkrati pa že vlagajo zakone, ki naj bi kazali obrise prihodnje oblasti. Zapisali so, da narava vlade pogosto razkrije tudi naravo njenega nastanka. Po njihovem bi morebitno novo oblast lahko zaznamovali prelomljene obljube, zakulisno dogovarjanje in zavajanje javnosti. Tudi v SD menijo, da je zavajanje javnosti nesmiselno. Po njihovem so obrisi prihodnje koalicije dovolj jasni že od konstituiranja državnega zbora, zato od poslanskih skupin pričakujejo jasne korake in odgovorne odločitve.

Svoboda zahteva jasen odgovor: Kdo podpira Janšo?

Najostrejši odziv je prišel iz Gibanja Svoboda. Tam pravijo, da delijo skrb in razočaranje predsednice države nad dogajanjem zadnjih tednov. Po njihovem so bili sami v pogajanjih iskreni in transparentni, na drugi strani pa naj ne bi imeli iskrenega sogovornika. »Dovolj je skrivalnic,« so sporočili in pozvali vse politične akterje, naj jasno povedo, kdo podpira Janeza Janšo in kdo z njim sodeluje pri glasovanjih v državnem zboru ter pogajanjih o vladni koaliciji. Ta stavek je hitro postal osrednje politično sporočilo dneva. Ne gre več le za vprašanje, kdo bo mandatar, ampak tudi za vprašanje, kdo je pripravljen javno priznati nova politična zavezništva.

Demokrati že nakazali, kako bodo glasovali

Medtem se Demokrati na odločitev predsednice še niso neposredno odzvali, so pa sporočili, da bodo podprli predlagane spremembe zakona o vladi. Strinjajo se z manjšanjem števila ministrstev, saj si želijo bolj operativno in racionalno vlado. Prav glasovanje o zakonu o vladi bo zato prihodnji teden eden prvih resnih testov nove parlamentarne matematike. Če bodo za zakon glasovale stranke, ki javno še vedno zanikajo usklajevanja, bo politična slika precej bolj jasna.

No, gospa je pač kandidatka dveh bivših predsednikov in računa, da bo šla prihodnjo jesen na predsedniške volitve s podporo leve koalicije, kjer Goloba najbrž več ne bo med glavnimi igralci.

Legitimna taktika, ki se zna iziti.https://t.co/bJwharTftE

— Miro Haček (@MHacek) April 25, 2026

Haček vidi tudi pogled proti prihodnjim volitvam

V dogajanje je dodatno plast dodal politični analitik Miro Haček. Na omrežju X je zapisal, da je predsednica »pač kandidatka dveh bivših predsednikov« in da naj bi računala, da bo prihodnjo jesen na predsedniške volitve odšla s podporo leve koalicije, v kateri Roberta Goloba najbrž ne bo več med glavnimi igralci. »Legitimna taktika, ki se zna iziti,« je dodal Haček. Njegova ocena odločitev predsednice postavlja v širši politični okvir. Ne le kot ustavno potezo v trenutku, ko ni jasne parlamentarne večine, ampak tudi kot možno pozicioniranje za prihodnje bitke na levici.

Ko molk postane najglasnejši signal

Odločitev predsednice je tako odprla več vprašanj, kot jih je zaprla. Kdo ima večino? Kdo se s kom dogovarja? In kdo bo prvi javno priznal, da se politični zemljevid že riše na novo? V prihodnjih dneh bo morda prav glasovanje v državnem zboru povedalo več kot vse izjave skupaj. V politiki namreč včasih ni najglasnejša beseda tista, ki razkrije največ. Včasih je to molk.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook