Po kratkem olajšanju na bencinskih servisih se voznikom očitno obeta nov cenovni zasuk. Bencin, dizel in kurilno olje bi se lahko znova podražili, glavni razlog pa ni domača poraba, temveč napetost na svetovnih naftnih trgih.

Cene so šle dol, zdaj pa se znova obračajo navzgor

Vozniki so si komaj oddahnili, pa se nad cenami goriv že znova zbirajo temni oblaki. Trenutno regulirane cene zunaj avtocestnega omrežja znašajo 1,605 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,736 evra za liter dizla in 1,386 evra za liter kurilnega olja. Te cene veljajo od 21. aprila 2026. A po izračunih Financ naj bi se že prihodnji teden zgodil nov obrat. Bencin bi se lahko podražil za približno tri cente na liter, dizel pa za tri do štiri cente. To pomeni, da bi liter bencina stal okoli 1,64 evra, liter dizla pa približno 1,77 evra. Tudi kurilno olje naj bi se približalo 1,42 evra za liter.

Zakaj se goriva spet dražijo?

Tokrat največjo vlogo igrajo višje cene naftnih derivatov na mediteranskih trgih. Nafta se je po navedbah medijev v zadnjem tednu občutno podražila, k temu pa so prispevale zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in negotovost okoli Hormuške ožine. Pri cenah goriv v Sloveniji tako ne gre le za domačo odločitev ali običajno nihanje. Gre za širši pritisk, ki ga vozniki zelo hitro občutijo pri črpalkah. Ko se podražijo derivati na trgih, se to prelije tudi v modelski izračun reguliranih cen.

Na avtocestah je zgodba drugačna

Pomembna razlika ostaja pri avtocestah in hitrih cestah. Tam trgovci cene oblikujejo prosto, zato so lahko zneski precej drugačni kot na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja. Prav zato številni vozniki že zdaj pazijo, kje natočijo gorivo. Od 24. marca 2026 se modelske cene sicer izračunavajo po spremenjenem sistemu, in sicer na podlagi sedemdnevnih povprečij cen naftnih derivatov, cene pa se spreminjajo vsak teden.

Vsak cent se pri polnem rezervoarju pozna

Tri ali štiri cente na liter se morda slišijo malo. A pri 50-litrskem rezervoarju to hitro pomeni evro in pol do dva evra več pri enem samem tankanju. Za tiste, ki se vsak dan vozijo v službo, ali za družine z dvema avtomobiloma, pa se takšni premiki skozi mesec že dobro poznajo. In prav v tem je največja skrb. Cene goriv niso samo številka na tabli ob cesti. So strošek poti v službo, dostave, ogrevanja, hrane in na koncu tudi vsakdanjega življenja. Če se naftni trgi ne umirijo, bi lahko vozniki v prihodnjih tednih znova pogosteje pogledovali na cene ob črpalkah.

Pripravil: I.M.

Vir: Finance, Omrežje X

Predsednica republike Nataša Pirc Musar po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. Kot je poudarila, za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev, zato se politična odgovornost zdaj seli neposredno v državni zbor.

Brez 46 glasov ni predloga

Po dneh političnih pričakovanj, ugibanj in zakulisnih pogovorov je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila odločitev, ki odpira novo poglavje v povolilnem sestavljanju oblasti. V prvem krogu ne bo predlagala mandatarja.
Razlog je jasen: po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni bilo kandidata, za katerega bi bila izkazana podpora večine poslancev. »Za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev v državnem zboru,« je dejala predsednica in s tem nakazala, da v tem trenutku nihče nima trdnih 46 glasov.
To pomeni, da se igra ne končuje. Ravno nasprotno. Postaja še bolj odprta, še bolj napeta in predvsem bolj odgovorna za tiste, ki sedijo v poslanskih klopeh.

Oster poziv politiki: dovolj je kratkoročnih interesov

Pirc Musarjeva je ob tem spregovorila tudi širše. Ne le o številkah, glasovih in mandatarju, temveč o politični kulturi. Njene besede so bile ostre, a hkrati namenjene vsem akterjem političnega prostora.
»Politika zame ni umetnost možnega, je umetnost sklepanja poštenih kompromisov,« je poudarila. Dodala je, da cilji v politiki ne smejo opravičevati sredstev.
Posebej je opozorila na razkorak med predvolilnimi obljubami in ravnanji po volitvah. Po njenih besedah so volivci v kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli nekaj povsem drugega.

Predčasnih volitev za zdaj še ne bo

Čeprav se v javnosti že pojavljajo vprašanja, ali Slovenijo čakajo nove volitve, je predsednica poudarila, da v tej fazi postopka predčasne volitve še niso predvidene. Zdaj so na potezi poslanke in poslanci.
Jasno je povedala tudi, da ne želi predlagati kandidata za manjšinsko vlado. S tem je odgovornost še bolj neposredno postavila pred parlament: če obstaja večina, naj se pokaže tam, kjer se o vladi tudi odloča.

Zdaj se mora politika pokazati pred ljudmi

Predsednica je poslance pozvala, naj nalogo opravijo sami in zanjo prevzamejo polno odgovornost. Ob tem je poudarila, da ljudje od politike pričakujejo manj razdvajanja, več miru, stabilnosti in povezovanja.
In prav tu bo naslednji politični preizkus najtežji. Ne samo kdo bo zbral 46 glasov, ampak tudi kako. Kajti prihodnja vlada ne bo nastala le iz številk, temveč iz zaupanja. Tega pa je v politiki ta trenutek najmanj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Demokrati napovedujejo podporo spremembam zakona o vladi, ki predvidevajo zmanjšanje števila ministrstev. V stranki poudarjajo, da to ni politična trgovina, ampak uresničevanje njihove programske zaveze o bolj racionalni in učinkoviti državi.

Podpora, ki ni prišla po naključju

Demokrati so jasno napovedali, da bodo podprli predlagane spremembe zakona o vladi, s katerimi bi se število ministrstev zmanjšalo. Gre za potezo, ki se umešča v občutljiv povolilni trenutek, ko se v državnem zboru že preverjajo razmerja moči in obrisi prihodnje oblasti.
V stranki ob tem poudarjajo, da njihova podpora ni naključna. Kot je sporočil Uroš Mencinger, se Demokrati z manjšanjem števila ministrstev strinjajo, saj si želijo prihodnjo vlado, ki bo bolj operativna in bolj racionalna. Znižanje števila ministrstev je bilo, kot dodajajo, tudi ena od njihovih programskih zavez v programu Uspešna Slovenija.

»Država mora služiti državljanom, ne sama sebi«

Sporočilo Demokratov je precej neposredno: manj ministrstev ne sme ostati le simbolna sprememba. Po njihovem mora biti to prvi korak k vitkejši državni upravi, manj birokracije in več odgovornosti pri delu vlade.
Prav ta del je politično najpomembnejši. Demokrati želijo pokazati, da ne gre zgolj za podporo posameznemu zakonskemu predlogu, ampak za širše stališče o tem, kakšna naj bo država. Hitrejša. Preglednejša. Manj obremenjena z aparatom, ki pogosto raste sam zaradi sebe.

Programska zaveza ali signal novi večini?

V politiki imajo takšne podpore vedno več pomenov. Na eni strani Demokrati poudarjajo program: v Uspešni Sloveniji so že pred volitvami zapisali zavezo k učinkovitejši organizaciji države. Po njihovih besedah program ni bil samo dokument za kampanjo, ampak zaveza volivkam in volivcem, ki jo bodo zagovarjali tudi po volitvah.
Na drugi strani pa njihova podpora prihaja v trenutku, ko se v državnem zboru preizkušajo obrisi prihodnje večine. Zato bo marsikdo to potezo bral tudi kot signal. Ne nujno kot dokončno koalicijsko odločitev, zagotovo pa kot sporočilo, da so Demokrati pri vprašanjih racionalizacije države pripravljeni sodelovati.

Prvi test novega političnega razmerja

Če bo predlog dobil zadostno podporo, bo to lahko eden prvih konkretnih korakov pri oblikovanju nove vladne arhitekture. A hkrati se tu odpira tudi večje vprašanje: bo manj ministrstev res pomenilo manj birokracije ali le drugače razporejene pristojnosti?
Demokrati zdaj stavijo na prvo možnost. Njihovo sporočilo je jasno: Slovenija potrebuje vlado, ki bo delovala hitreje, bolj pregledno in predvsem v korist ljudi. In prav pri tem se bo pokazalo, ali bo zmanjšanje števila ministrstev res začetek spremembe ali zgolj nova politična tabla z drugačnim napisom.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Po večinoma suhem mesecu se sušne razmere v Sloveniji znova poglabljajo. Najhuje je na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico, kjer bi za normalno stanje potrebovali kar od 60 do 80 milimetrov dežja.

Najbolj suho je tam, kjer bi vsak dež prišel kot olajšanje

Agencija RS za okolje je znova opozorila, da se sušne razmere v večjem delu države ne umirjajo, ampak se ob napovedanem vremenu lahko še zaostrijo. V zadnjih 30 dneh je namreč prevladovalo suho vreme. Dež je sicer ponekod za kratek čas navlažil površinski sloj tal, a to ni bilo dovolj, da bi se razmere občutno popravile.

Največji primanjkljaj v vodni bilanci ostaja na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico. Zelo sušne razmere ARSO beleži v Zgornjesavski dolini, na preostalem Gorenjskem ter na območju prestolnice. Da bi se tla vrnila v običajno stanje, bi tam potrebovali od 60 do 80 milimetrov padavin.

Tudi drugod se tla počasi sušijo

Zmerno sušne razmere so na Bovškem, Goriškem in Notranjskem, pa tudi v zahodnem delu savinjske regije, na Koroškem in v Podravju. Tam primanjkljaj znaša med 20 in 50 milimetri padavin. Na prvi pogled se morda ne sliši dramatično, a v naravi se takšne številke hitro poznajo: na njivah, travnikih, vrtovih in v gozdovih. Boljše razmere so trenutno še na Obali, v Pomurju, jugovzhodnem delu države in v vzhodnem delu savinjske regije, kjer površinski sloj tal ostaja običajno oziroma dobro namočen. A tudi tam se lahko slika spremeni, če se bo suho vreme nadaljevalo.

Reke upadajo, podzemna voda se znižuje

Opozorilo ni povezano samo s suho zemljo. Vse več rek ima majhne pretoke, nizkovodne razmere pa ARSO beleži na približno 16 odstotkih vodomernih postaj. Posebej izstopa Mura, katere 30-dnevni pretok je kljub zadnjemu povečanju še vedno nižji od najmanjše vrednosti primerjalnega obdobja.

Zaskrbljujoče je tudi dogajanje pod površjem. Gladine podzemne vode se v medzrnskih vodonosnikih počasi, a vztrajno znižujejo. Na severnem delu Ljubljanskega barja in v osrednjem delu Celjske kotline so v zadnjem tednu zaznali izredno nizke gladine za ta letni čas.

Dežja za zdaj ni dovolj na vidiku

Čeprav je sprva kazalo na hladnejše in bolj deževne dni okoli 1. maja, je napoved zdaj precej bolj negotova. Prihodnji teden bo hladnejši, a večinoma še vedno suh. To pomeni, da se lahko suša v površinskem sloju tal še dodatno zaostri, reke bodo upadale, podzemna voda pa se bo zniževala še naprej.

Narava tokrat ne opozarja glasno. Opozarja tiho: s suho zemljo, plitvimi rekami in vodnimi gladinami, ki počasi izginjajo.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO

Prizor s Trga republike je marsikoga pustil brez besed. Tik pred državnim zborom naj bi na tleh ležala oseba, okoli nje pa naj bi bile raztresene injekcijske brizge. Fotografija odpira neprijetno vprašanje: kaj se dogaja z obrazom prestolnice?

Prizor, ki ga Ljubljana težko spregleda

Sredi Ljubljane, na prostoru, ki bi moral simbolizirati državo, red in dostojanstvo, je nastal prizor, ki je pretresel javnost. Na Trgu republike, tik pred državnim zborom, naj bi mimoidoči opazil osebo, ki je ležala na tleh, okoli nje pa več injekcijskih brizg.

Fotografija, ki se je pojavila na Facebooku, je hitro sprožila odzive. Ne le zaradi samega prizora, temveč predvsem zaradi kraja, kjer se je zgodil. Pred parlamentom. Na osrednjem političnem trgu države. Tam, kjer vsak dan hodijo poslanci, uslužbenci, turisti, šolarji in mimoidoči.

Ni več samo vprašanje igel, ampak občutka varnosti

Ljubljančani že dlje časa opozarjajo na dele mesta, kjer se pojavljajo odvržene igle, skupine odvisnikov in kotički, ki v ljudeh zbujajo nelagodje. Parki, podhodi, zapuščeni prehodi, skriti deli središča – vse več je opozoril, da se težava ne dogaja več nekje daleč stran.

Tokratni prizor pa je še posebej simboličen. Ko se sledi uživanja drog pojavijo pred eno najpomembnejših državnih ustanov, to ni več zgolj lokalna neprijetnost. To postane slika stanja. Slika mesta, ki se na nekaterih točkah očitno spopada z vprašanji, na katera ni preprostih odgovorov.

Za šokantno fotografijo je tudi človeška stiska

Ob takšnih prizorih je lahko najlažje obrniti glavo, obsoditi in iti naprej. A za človekom, ki leži na tleh, je najverjetneje zgodba. Morda dolga stiska, odvisnost, brezdomstvo, izguba opore, bolezen ali življenje, ki se je sesulo po delih.

To seveda ne izbriše skrbi prebivalcev. Nihče si ne želi hoditi mimo injekcij. Nihče si ne želi, da otroci na poti skozi mesto gledajo prizore, ki bi morali sprožiti alarm. A ravno zato je treba govoriti o obeh straneh: o varnosti ljudi in o pomoči tistim, ki so zdrsnili na rob.

Prestolnica potrebuje jasen odgovor

Vprašanje zdaj ni več, ali težava obstaja. Vprašanje je, kako dolgo jo bo mogoče potiskati na rob. Ljubljani ne škodijo samo odvržene igle, ampak občutek, da se nihče zares ne loti vzroka.

Mesto potrebuje več nadzora, hitrejše čiščenje nevarnih odpadkov, več prisotnosti pristojnih služb in predvsem učinkovitejšo pomoč ljudem, ki so ujeti v odvisnost. Ker takšni prizori niso samo sramota prostora. So opozorilo, da nekaj poka po šivih.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Tri dni praznovanja, nato pa nepričakovan razplet. Renata Saje je po 40. rojstnem dnevu pristala na urgenci – in njena zgodba je veliko več kot le osebna izkušnja. Je opozorilo, ki odpira oči.

“To ni bilo pretiravanje” – pa vendar je telo reagiralo

Renata Saje je na družbenih omrežjih odkrito opisala, kaj se je zgodilo po njenem praznovanju. “Pretiravanja ni bilo več kot dva, trije, mogoče štirje kozarci penine,” je zapisala, a telo se ni odzvalo, kot bi se nekoč. Če je v mladosti brez težav prenesla še več, je tokrat prišel drugačen odziv, tišji, a veliko bolj resen, kot bi pričakovala.

Od praznovanja do popolne izčrpanosti

Kar se je začelo kot običajno slavje, se je hitro spremenilo v nekaj povsem drugega, saj so njeno telo napadli virusi in bakterije, stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo. “Antibiotiki niso pomagali, cele dneve sem bruhala,” je opisala, ob tem pa dodala, da je postajala vse bolj nemočna in dehidrirana. Na koncu je pristala na urgenci, kjer jo je, kot pravi sama, rešil “koktajl iz čudežne stekleničke”, infuzija, ki ji je povrnila moči in občutek, da se življenje vrača v telo.

Leta prinesejo spremembo, ki jo pogosto podcenjujemo

Njena izkušnja odpira širše vprašanje, ki se dotika mnogih. “Ko si mlad, pokaš od energije, starejši kot smo, več energije moramo vlagati v zdravje,” razmišlja Renata, in prav v tem stavku se skriva bistvo. Telo se obnavlja počasneje, odpornost ni več enaka, posledice pa pridejo hitreje, kot bi si želeli priznati, zato marsikdo šele ob takšnih izkušnjah zares razume, kako pomembno je poslušati svoje telo.

Astrologija kot razlaga – ali le občutek, da je bilo zapisano?

Renata je dogodek povezala tudi z astrologijo in opisala zahtevne tranzite, ki naj bi nakazovali težje obdobje za zdravje. Poudarila je, da je že vnaprej vedela, da čas ni najbolj ugoden, a je kljub temu praznovala, kot bi praznoval vsak. Danes priznava, da bi bilo morda bolj varno ostati doma, stran od objemov in nazdravljanj, saj verjame, da se je okužila prav na rojstni dan.

Ko telo postavi mejo

Njena zgodba ni dramatična zaradi alkohola, temveč zaradi spoznanja, kako hitro se lahko stvari obrnejo, tudi brez očitnega pretiravanja. Kolikokrat mislimo, da smo še vedno enaki kot nekoč, in kolikokrat preslišimo signale, ki nam jih telo pošilja? Renata Saje je svojo izkušnjo delila javno, morda prav zato, da bi jo kdo drug prepoznal pravočasno in se ustavil, še preden telo samo postavi mejo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Nočna tišina v Radečah se je prekinila z alarmom. Nekdo naj bi skočil z mostu v reko Savo – sledila je hitra in obsežna iskalna akcija. A kljub naporom gasilcev in policije pogrešane osebe niso našli.

Noč, ki je prinesla zaskrbljenost

Bilo je nekaj minut pred eno uro zjutraj, ko se je v Radečah začelo dramatično iskanje. Po prvih informacijah naj bi pogrešana oseba skočila z mostu v reko Savo, zato je policija nemudoma sprožila akcijo, ki je v noč potegnila tudi gasilce iz Laškega in Sevnice. V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta, saj tema, hladen tok reke in negotovost močno otežujejo delo reševalcev, ki se kljub temu odzovejo hitro in odločno.

Iskanje na vodi in ob bregovih

Gasilci so se na teren podali s čolni in začeli pregledovati oba bregova reke ter nabrežine, pri tem pa so natančno prečesali območje, kjer naj bi se zgodil domnevni skok. Iskanje je potekalo sistematično, z mislijo, da bi lahko osebo našli v vodi ali ob njej, a kljub naporom in večurnemu delu pogrešane osebe niso našli, kar je vedno najtežji del takšnih intervencij.

Vprašanja, ki ostajajo odprta

Dogodek je med domačini sprožil številna vprašanja, saj za zdaj ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Je šlo res za skok ali morda za napačno informacijo? Policija bo v naslednjih urah in dneh skušala razjasniti okoliščine, saj takšni primeri vedno pustijo sled – ne le pri reševalcih, temveč tudi pri skupnosti, ki se znajde v negotovosti.

Tišina po iskanju

Ko se luči intervencijskih vozil ugasnejo in se čolni vrnejo na breg, ostane tišina, ki ni pomirjujoča, ampak polna neodgovorjenih vprašanj. Iskanje se je za zdaj končalo brez uspeha, a zgodba še ni dobila epiloga, zato ostaja upanje, da bodo pristojni kmalu razjasnili, kaj se je v resnici zgodilo in kam je izginila pogrešana oseba.

Pripravil: I.M.

VIr: SPIN

Izjava dr. Sama Uhana, dekana Fakultete za družbene vede, o mladih iz poklicnih šol, podjetnikih in “radikalnih vrednotah” je sprožila burne odzive. Kritiki mu očitajo, da je ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe zaničeval, saj naj bi jih predstavil kot nekoga, ki niti ne razume, kaj pomeni biti desničar.

Besede, ki so mnoge zabolele

V javnosti odmevajo besede dr. Sama Uhana, dekana FDV, ki je govoril o mladih, poklicnih šolah, podjetništvu in vrednotah, ki naj bi jih nekateri prinašali s seboj. Posebej močno je zarezala ocena o “radikalnih vrednotah”, omemba mizoginije in predvsem del, v katerem je dejal, da bi bilo mlade označiti za desničarje “nepravilna oznaka”, ker naj tega pravzaprav sploh ne bi razumeli.

Prav ta del izjave je sprožil največ očitkov. Kritiki so ga razumeli kot zaničevanje ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, predvsem tistih, ki so končali poklicne šole. Po njihovem mnenju je Uhan s tem namignil, da ti mladi niti ne razumejo lastnih političnih odločitev oziroma vrednot.

“So torej glupi kot tačka?”

Na omrežju X se je zato hitro pojavil oster odziv. Eden od uporabnikov je zapisal: “Dr. Uhan, ampak tile mladi desničarji, ki so končali v poklicnih šolah in so torej glupi kot tačka in ne vedo kaj volijo – vašo FDV plačo in kadrovsko stanovanje v Ljubljani vam pa lahko financirajo s svojim delom?”

V istem zapisu je dodal, da so za to očitno “dovolj dobri”. Odziv je bil oster, a je zelo jasno pokazal, kako je del javnosti razumel Uhanove besede: kot delitev med akademskim svetom in ljudmi, ki delajo, ustvarjajo in pogosto nimajo občutka, da jih elite spoštujejo.

Pa dajmo že enkrat to greznico od FDV ukinit. Falanga opranoglavcev,ki ima akademske nazive in ki ni ustvarila 0, pridne obrtnike,delavce in kmete naziva z neizobraženimi,ki so dobri le za polnjenje korit iz katerih žrejo,za volit ne. Dekan,veliki mojster lobotomije komunizma‼️ https://t.co/j23dI6KEBB

— Aleš Hojs (@aleshojs) April 20, 2026

Hojs brez zavor nad FDV

Na zapis se je nato odzval še Aleš Hojs. Njegove besede so bile neposredne in ostre. “Pa dajmo že enkrat to greznico od FDV ukinit,” je zapisal na omrežju X.

Akademske kroge je označil za “falango opranoglavcev”, ki imajo akademske nazive, po njegovih besedah pa niso ustvarili ničesar. Nato je stopil v bran “pridnim obrtnikom, delavcem in kmetom”, ki naj bi jih takšni krogi označevali za neizobražene, dobre le za “polnjenje korit” in za volitve. Svoj zapis je sklenil z napadom na dekana, ki ga je označil za “velikega mojstra lobotomije komunizma”.

Poklicne šole v središču spora

V ozadju polemike ni le en televizijski nastop ali en zapis na družbenem omrežju. Gre za občutljivo vprašanje spoštovanja. Poklicno izobraževanje za mnoge mlade ni znak neuspeha, ampak pot do dela, obrti, podjetništva in samostojnosti.

Zato ni presenetljivo, da so Uhanove besede pri delu javnosti sprožile občutek ponižanja. Kritiki opozarjajo, da ni težava v razpravi o radikalizaciji mladih, temveč v tonu, ki naj bi ljudi z nižjo izobrazbo prikazoval kot politično nezrele in nerazgledane.

Ko se razprava spremeni v vprašanje dostojanstva

Hojsov odziv je grob in politično nabit, a burna razprava kaže, da se je odprla širša rana. Mladi iz poklicnih šol, obrtniki, delavci in kmetje so znova pristali v središču ideološkega spopada.

Morda je zato ključno vprašanje preprosto: ali znamo o ljudeh z drugačno izobrazbeno potjo govoriti brez posmeha in nalepk? In ali znamo spoštovati tudi tiste, ki družbe ne razlagajo iz predavalnic, ampak jo vsak dan držijo pokonci s svojim delom?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Urška Klakočar Zupančič je izstopila iz Gibanja Svoboda, stranke, v kateri je bila nekoč ena najbolj prepoznavnih obrazov. Njena izstopna izjava je bila presenetljivo kratka, a v političnem ozadju se je ta odločitev pripravljala že dlje časa.

Kratek zapis, dolgo politično ozadje

Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica državnega zbora in ena najbolj vidnih političark Gibanja Svoboda, je zapustila stranko. Po poročanju N1 naj bi bila njena izstopna izjava zelo kratka. Zapisala naj bi le, da izstopa iz stranke in da vsem želi vse dobro. Na prvi pogled skoraj nič dramatičnega. Brez dolgih pojasnil, brez obračunavanja, brez javnega naštevanja zamer. A prav ta kratkost je v politiki pogosto zgovorna. Še posebej, kadar gre za osebo, ki je bila v času vzpona Svobode ena od njenih najbolj izpostavljenih obrazov.

V Svobodi odločitev sprejeli mirno, a sporočilo je jasno

Izstop je potrdil tudi generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah. Ob tem je sporočil, da v stranki njeno odločitev razumejo in spoštujejo ter se ji zahvaljujejo za njen prispevek. A politična zgodba Urške Klakočar Zupančič se ni začela danes. Odnosi med njo in predsednikom stranke Robertom Golobom naj bi bili že dlje časa napeti. Že oktobra 2023 je zapustila položaj prve podpredsednice stranke, po takratnem sporu z Golobom pa se njuni odnosi, kot kaže, niso več zares popravili.

Zadnje dejanje, zastor je padel: UKZ zapustila Svobodo. 🥃 pic.twitter.com/t0JuPQZLvR

— BojanPožar (@BojanPozar) April 24, 2026

Volilni poraz jo je močno prizadel

Na zadnjih volitvah Klakočar Zupančič ni bila znova izvoljena v državni zbor. Kandidirala je v okraju Ljubljana-Center, a ostala precej daleč od poslanskega mandata. Po poročanju N1 naj bi jo to močno potrlo, namigovala pa naj bi tudi, da ji je stranka namenila neizvoljiv okraj. Že po volitvah je napovedovala umik iz politike, a takrat dokončne odločitve še ni bilo. Po navedbah virov naj bi v stranki ostala le v primeru, če bi se iz politike umaknil tudi Robert Golob. Ker pa naj bi premier v odhodu dal jasno vedeti, da namerava v politiki vztrajati tudi v opoziciji, je očitno padla še njena odločitev.

Besede o integriteti danes zvenijo drugače

V svojem zadnjem nastopu v državnem zboru je Klakočar Zupančič govorila o integriteti. Dejala je, da integriteta pomeni narediti tisto, kar je prav, tudi če ni najlažje. Dodala je še misel, ki danes odmeva drugače: da nekateri integriteto izgubijo s prihodom v politiko, drugi pa jo pridobijo z odhodom. V zadnjih dneh se je oglašala predvsem na Facebooku. Najprej z zapisom, da »čas rdečih petk še pride«, nato pa še z mislijo, namenjeno ženskam: »Naš glas je pomemben. Velikokrat to spoznamo šele takrat, ko nam ga vzamejo.« Njena izstopna izjava je bila kratka, toda politično sporočilo je precej daljše.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook, N1

Dolgotrajna oskrba se znova seli v središče političnega spopada. Odhajajoči minister Simon Maljevac trdi, da je sistem finančno stabilen, hkrati pa opozarja, da bi spremembe desnih strank lahko pomenile manj pravic in višje stroške za starejše ter njihove svojce.

Minister brani sistem, ki naj bi ga gradili desetletja

Odhajajoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poslance pozval, naj na petkovi izredni seji državnega zbora podprejo predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. Po njegovih besedah gre za sistem, ki ga je levosredinska vlada vzpostavila po desetletjih obljub, zdaj pa naj bi ga bilo treba predvsem dograjevati, ne rušiti. Maljevac poudarja, da sistem temelji na univerzalnih pravicah ter jasnem, javnem in stabilnem viru financiranja. Trenutno naj bi bilo vanj vključenih več kot 35.000 ljudi, zato minister opozarja, da tako velikega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč. »Gre za res velik sistem, vzpostavljanje katerega bo gotovo trajalo še kar nekaj let,« je dejal.

Kaj bi se spremenilo za stanovalce domov?

Predlog zakona prinaša več sprememb, ki naj bi olajšale prehod v dolgotrajno oskrbo. Ena ključnih novosti je, da bi ljudje ob vstopu v dom za starejše takoj vstopili tudi v sistem dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki so bili v domove sprejeti po 1. decembru lani in so med čakanjem na odločbo plačevali višje položnice, bi bili po Maljevčevih napovedih finančno kompenzirani za nazaj. Prav tako bi avtomatično vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe. V domovih naj bi tako vsi za isto oskrbo plačevali enak znesek. Med ukrepi so še prednostna obravnava najbolj ranljivih, manj birokratskih postopkov, možnost ocenjevanja v instituciji ali bolnišnici ter sofinanciranje dodatnih kadrov.

Politični spopad: popravljanje sistema ali politično maščevanje?

Maljevac pa ob tem opozarja na predloge desnih strank oziroma tako imenovanega tretjega političnega bloka. Po njegovih besedah njihov interventni zakon posega tudi v dolgotrajno oskrbo in deloma ruši sistem, ki so ga postavili v Levici. »Mislim, da desnica to počne zgolj kot politično maščevanje levici,« je ocenil minister. Po njegovem bi bile žrtve takšnih potez predvsem starejši, uporabniki dolgotrajne oskrbe in njihovi svojci.

Največji strah: višje položnice za družine

Maljevac opozarja, da bi ukinitev javnega financiranja lahko pomenila drastične podražitve v domovih za starejše. Če bi vsi prenehali plačevati minimalni prispevek, bi po njegovih besedah strošek oskrbe padel neposredno na tiste, ki pomoč potrebujejo, ali na njihove družine. Zato vztraja, da je blagajna za dolgotrajno oskrbo »povsem stabilna«. Toda vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je precej večje od ene same seje državnega zbora: bo Slovenija sistem dolgotrajne oskrbe popravljala ali ga bo nova politična večina začela pisati na novo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X