V občini Kidričevo in med ljubitelji narodno-zabavne glasbe odmeva žalostna vest. Poslovil se je Damjan Plohl, izdelovalec diatoničnih harmonik iz Lovrenca na Dravskem polju, človek, ki je z rokami ustvarjal glasbila, z njimi pa tudi spomine.

Odšel je človek, ki je harmoniki dal svoj pečat

V Lovrencu na Dravskem polju in širše po občini Kidričevo te dni vlada tišina, kakršna nastane takrat, ko odide nekdo, ki je bil del lokalnega utripa. Poslovil se je Damjan Plohl, znan kot izdelovalec diatoničnih harmonik in velik ljubitelj narodno-zabavne glasbe.
Njegovo ime so številni povezovali z znamko Harmonike Plohl. To niso bile le harmonike kot predmet, ampak glasbila, ki so spremljala vaje, nastope, družinska praznovanja, vaške veselice in trenutke, ko je melodija povezala ljudi.

Mojster iz Lovrenca na Dravskem polju

Damjan Plohl je deloval v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je bil poznan kot rokodelski mojster. Njegovo ime je povezano z znamko Harmonike Plohl, ki jo poznajo predvsem ljubitelji narodno-zabavne glasbe in harmonikarji iz domačega okolja.
Pri takšnem delu ne gre le za tehniko. Harmonika mora dihati, mora imeti glas, mora se odzvati pod prsti glasbenika. In prav zato imajo izdelovalci takšnih glasbil posebno mesto – stojijo nekje med obrtnikom, glasbenikom in pripovedovalcem zgodb.

Za njim ostaja zvok, ki ne utihne

Novica o njegovi smrti je še posebej pretresla tiste, ki so ga poznali osebno ali skozi njegovo delo. V domačem kraju se ga bodo mnogi spominjali kot človeka, ki je bil tesno povezan z glasbo, delom in harmoniko, ki ima v slovenskem prostoru posebno mesto.
V takšnih trenutkih besede pogosto obstanejo. A ostanejo sledovi. Ostanejo ljudje, ki so ga srečali. Ostanejo harmonike, ki jih je popravil, uglasil ali izdelal. Ostanejo melodije, ki bodo še dolgo odmevale na odrih, v domovih in med ljudmi, ki narodno-zabavno glasbo nosijo blizu srca.

Ko mojster odide, ostane njegovo delo

Smrt Damjana Plohla je izguba za domači kraj in za vse, ki razumejo, koliko potrpežljivosti, znanja in občutka zahteva izdelava harmonike. Vsako glasbilo nosi del rok, ki so ga ustvarile. In kadar odide tak mojster, ne utihne le delavnica. Utihne tudi del sveta, ki ga je znal s svojim delom napolniti z zvokom.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook

Zastoji na slovenskih avtocestah znova dvigajo temperaturo. Ekonomist Matej Lahovnik je ob objavi Darsa o vožnji v zamiku opozoril, da vozniki ne potrebujejo novih lekcij, ampak boljšo organizacijo del na cestah.

Ko v koloni stojiš, nasveti hitro zvenijo drugače

Slovenske avtoceste so v zadnjih tednih znova pod pritiskom. Dela, zapore, zožitve in dolge kolone so za številne voznike postali skoraj vsakdanji prizor. In ko ljudje ure in ure stojijo v prometu, jih razlage o pravilni vožnji pogosto ne pomirijo, ampak razjezijo. Prav zato je odmeval zapis ekonomista Mateja Lahovnika, ki je na omrežju X komentiral Darsovo obvestilo o vožnji v zamiku. Njegova misel je bila kratka, a precej ostra: »Namesto, da bi Dars uredil izvajanje del na AC v več izmenah, nas uči voziti v zamiku.«

Kaj sploh je vožnja v zamiku?

Vožnja v zamiku pomeni, da vozila na zoženih delih ceste ne vozijo povsem poravnano, ampak rahlo zamaknjeno. Tako naj bi se povečala varnostna razdalja in zmanjšalo tveganje za nalete, predvsem tam, kjer je prostora manj, promet pa je gost. A pod objavo, ki jo je delil Lahovnik, je bilo mogoče prebrati tudi dvom. Janko Sedej je opozoril, da vožnja v zamiku ne doprinese veliko, če se promet premika počasi in če že sam drži varnostno razdaljo. Po njegovem mnenju znak ne prikazuje povsem realnih razmer na cesti.

Namesto, da bi Dars uredil izvajanje del na AC v več izmenah, nas uči vozit v zamiku. Sledi še obvestilo Dars katero glasbo in podcaste nam priporočajo, ko stojimo v kolonah? 🙄 https://t.co/1Yba6DaV2o

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) April 21, 2026

Bistvo očitka: ni težava samo v voznikih

Lahovnikov zapis je zadel občutljivo točko. Vozniki namreč pogosto ne problematizirajo le pravil, ampak občutek, da se cestna dela vlečejo predolgo. Vprašanje, ki se vedno znova pojavlja, je preprosto: zakaj se na najbolj obremenjenih odsekih ne dela hitreje, dlje in v več izmenah? Ko ljudje vsak dan izgubljajo čas v kolonah, jim priporočila o pravilni vožnji hitro delujejo kot prelaganje odgovornosti. Seveda je varnost pomembna. Toda ob tem ostaja grenak občutek, da bi se del zastojev dalo preprečiti z boljšo organizacijo.

Varnost da, a vozniki pričakujejo tudi učinkovitost

Dars z opozorili voznikom želi zmanjšati tveganje nesreč na zoženih odsekih. To je razumljivo. A javnost očitno pričakuje več kot samo prometne nasvete. Pričakuje odgovore, zakaj se dela izvajajo tako, kot se, in ali bi se lahko izvajala drugače. Na koncu gre za zaupanje. Vozniki bodo lažje sprejeli opozorila, če bodo imeli občutek, da tudi upravljavec cest naredi vse, da kolone trajajo čim manj časa. Do takrat pa bo vsako novo obvestilo v prometni gneči hitro zvenelo kot sol na rano.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Rok za cepljenje goveda, ovc in koz proti bolezni modrikastega jezika se je prvotno iztekel danes, a ga je veterinarska uprava zaradi preobremenjenosti veterinarjev podaljšala do konca aprila. Večina rejcev je živali že cepila, manjši del pa še vedno vztraja pri nasprotovanju – tudi zaradi informacij, ki krožijo po družbenih omrežjih.

Bolezen, ki je lani pustila hude posledice

Bolezen modrikastega jezika je lani močno udarila po slovenskih rejcih. Najhuje so jo odnesle predvsem ovce, ponekod so rejci izgubili več kot tretjino živali. Tudi govedo je zbolevalo, čeprav je bolezen pri kravah redkeje smrtonosna. A škoda ni majhna: bolne živali slabše jedo, slabše priraščajo, krave pa v času bolezni dajejo manj mleka.
Zato je država odredila obvezno cepljenje goveda, ovc in koz. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bilo do 20. aprila cepljenih 87 odstotkov goveda, 81 odstotkov ovc in 86 odstotkov koz. Govedo in koze morajo prejeti dva odmerka, ovce pa enega.

Veterinarji preobremenjeni, rok podaljšan

Čeprav se je prvotni rok iztekel danes, je UVHVVR tik pred zdajci odločila, da ga podaljša do 30. aprila. Razlog? Preobremenjenost veterinarjev, ki v tako kratkem času niso mogli opraviti vseh cepljenj.
Kljub temu na upravi opozarjajo, da manjši delež necepljenih živali še vedno predstavlja tveganje. Bolezen namreč prenašajo krvosesne mušice, ki se začnejo pojavljati spomladi, zato zamude pri cepljenju niso nedolžne.

»Anticepilski lobi« tudi med rejci

Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek pravi, da je cepljenje pri veliki večini rejcev potekalo brez večjih težav. Živali po njegovih besedah praviloma niso imele vidnih stranskih učinkov.
A hkrati opaža, da se predvsem na družbenih omrežjih pojavlja manjši, a glasen krog nasprotnikov cepljenja. Savšek ga je označil kar za »anticepilski lobi«. Ob tem opozarja, da se proti cepljenju oglašajo tudi ljudje, ki sploh niso rejci in nimajo živine. Po njegovem mnenju druge realne poti ni: bolezen ne bo izginila sama od sebe.

Meso in mleko ostajata varna

UVHVVR zagotavlja, da cepivo nima vpliva na meso in mleko živali. Živali, ki so bile predvidene za zakol, sicer niti niso cepili. Kljub temu Savšek opozarja na širjenje lažnih navedb o domnevni škodljivosti mesa in mleka cepljenih živali. Takšne trditve lahko prestrašijo potrošnike in na koncu škodijo prav rejcem.

Globe niso več le grožnja

Za rejce, ki živali ne bodo cepili v predpisanih rokih, lahko inšpektorji izrečejo globe od 500 do 5.000 evrov. Sporočilo pristojnih je jasno: cepljenje ni le priporočilo, temveč obveznost. In čeprav se del rejcev upira, ostaja ključno vprašanje preprosto – koliko tveganja si slovenska živinoreja po lanskih poginih sploh še lahko privošči?

Pripravil: I.M.

Vir: www, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Na Kriškem polju pri Tržiču se je pomlad za kmeta Petra Jarca spremenila v prizor obupa. Jate vran so mu po poročanju 24UR v enem tednu uničile pridelek na približno dveh hektarjih, škodo pa ocenjujejo na okoli 50.000 evrov.

Ko se trud čez noč spremeni v prazno njivo

To ni bila toča. Ni bila pozeba. Ni bil neurje, ki pride, udari in odide. Na Kriškem polju pri Tržiču so pridelek uničile vrane – vztrajno, dan za dnem, sadiko za sadiko. Kmet Peter Jarc s kmetije Pr’ Markcu je pred kamerami pokazal njivo, na kateri bi moralo rasti zelje, namesto tega pa so po zemlji ležale izruvane in ovenele sadike. Gre za enega večjih lokalnih pridelovalcev zelenjave, zato takšna škoda ni le neprijetnost. Je udarec za družino, delo, načrte in sezono, ki se je komaj začela. Po ocenah naj bi nastalo za okoli 50.000 evrov škode, uničene pa naj bi bile sadike na dveh hektarjih površin.

»Naj začnem spati na njivi?«

Najbolj pretresljiv trenutek zgodbe ni številka. Niso niti posnetki praznih vrst. Najbolj zaboli nemoč. Jarc je povedal, da z ženo izruvane sadike poskušata znova posaditi, a se zgodba ponovi že po nekaj urah. Vrane se vrnejo in njiva je spet razrita. Njegovo vprašanje, ali naj začne kar spati na njivi, pove več kot dolga razlaga. To je vprašanje človeka, ki ne ve več, kako naj zaščiti tisto, od česar živi.

Pametne ptice, nemočni kmetje

Vrane veljajo za izjemno inteligentne ptice. Navadna strašila, trakovi in drugi načini odganjanja jih pogosto zadržijo le kratek čas, nato se nanje navadijo. Prav zato se kmetje ob takšnih napadih hitro znajdejo v položaju, ko poskušajo vse, a nič ne pomaga dovolj dolgo. Ministrstvo za kmetijstvo je po poročanju 24UR že odobrilo izredni odstrel, vendar naj še ne bi bilo jasno, kdaj se bo ta dejansko začel. Medtem pridelek ne čaka. Vsak dan pomeni novo izgubo.

Ko škoda ni samo denar

Zgodba s Kriškega polja odpira težko vprašanje: kje je meja med varovanjem narave in zaščito kmeta, ki mora od zemlje preživeti? Vrane so del okolja, a tudi kmet je del te iste pokrajine. In ko mu v nekaj dneh izgine pridelek, ne izgubi le zelja. Izgubi mesece dela, del prihodka in miren spanec. Na koncu ostane prizor, ki ga ni lahko pozabiti: človek na njivi, med izruvanimi sadikami, ki se sprašuje, kaj sploh še lahko naredi.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube, www

Janez Janša napoveduje, da SDS z oblikovanjem nove koalicije ne bo hitela na slepo. Najprej želijo spremembo zakona o vladi, nato koalicijska izhodišča, šele na koncu pa pogovore o ministrskih imenih.

Najprej zakon, šele nato koalicijska pogodba

Predsednik SDS Janez Janša je danes jasno nakazal, da se morebitna nova vlada ne bo sestavljala čez noč. Prvi resen politični preizkus bo predlog spremembe zakona o vladi, ki ga je vložila SDS in s katerim želijo zmanjšati število ministrstev. Kot je dejal Janša, bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili šele po obravnavi tega zakonskega predloga v državnem zboru, predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam, ki bi lahko podprle novo večino, poslali izhodišča koalicijske pogodbe. Šele nato se bo pokazalo, kdo je pripravljen stopiti v resnejši dogovor.

»Država brez vlade trpi«

Janša je ob robu seje državnega zbora poudaril, da Slovenija vlado potrebuje čim prej, a ne za vsako ceno. Po njegovih besedah je pomembneje, da je dogovor trden in da stranke vedo, »v kakšne vode se spuščajo«. To je tudi politično sporočilo morebitnim partnerjem: SDS ne želi zgolj seštevka glasov, ampak dogovor o vsebini. Če bodo izhodišča koalicijske pogodbe usklajena, naj bi sledilo še usklajevanje področnih programov za prihodnja štiri leta. Šele po tem bi na vrsto prišla sestava nove vlade in razdelitev resorjev.

SDS bi zmanjšala število ministrstev

Predlog SDS predvideva zmanjšanje števila ministrstev. Poslanci SDS so s predlogom spremembe zakona o vladi predlagali zmanjšanje resorjev, pri tem pa naj bi, kot je dejal Janša, pogledali tudi programe drugih parlamentarnih strank. Računajo, da večjih težav ne bi smelo biti, saj je po njegovih besedah večina parlamentarnih strank v svojih programih šla v podobno smer. Državni zbor naj bi predlog obravnaval na izredni seji v sredo, pred tem pa mora o izredni seji in obravnavi po skrajšanem postopku odločiti še kolegij predsednika DZ.

Politična igra živcev se nadaljuje

V ozadju je še vedno jasno vprašanje: kdo ima dovolj glasov za stabilno večino? Janševa izjava, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno, zato ni le previdnost. Je tudi pritisk na potencialne partnerje. Sporočilo je precej jasno: najprej program, nato podpisi, šele potem funkcije. In če dogovora ne bo? Potem bo Slovenija še nekaj časa ostala v političnem čakanju.

Pripravil: I.M.

VIr: STA, Omrežje X, Facebook

V Odrancih je v četrtek zvečer zagorelo tako močno, da sta ogenj in dim zajela ostrešji dveh objektov. Gasilci so požar uspeli pogasiti, a posledice so hude: ostrešji stanovanjskega in gospodarskega objekta sta v celoti uničeni.

Večer, ki se je spremenil v boj z ognjem

V Odrancih je bil četrtkov večer vse prej kot miren. Malo pred 22. uro so pristojne službe prejele obvestilo o požaru, ki je zajel območje stanovanjskega in gospodarskega objekta. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje sta goreli ostrešji obeh objektov, kar pomeni, da se je ogenj razširil na zelo občutljiv del stavb.
Takšni požari so za domačine vedno posebej pretresljivi. Streha ni le del objekta, ampak simbol varnosti, zavetja, doma. Ko jo zajame ogenj, je škoda pogosto velika, posledice pa ostanejo še dolgo po tem, ko zadnji plameni ugasnejo.

Na pomoč gasilci iz Odrancev in Beltincev

Na kraju so posredovali gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Odranci in Beltinci. Požar so uspeli pogasiti, a ognjeni zublji so pred tem že naredili svoje. Obe ostrešji sta po navedbah pristojnih v celoti uničeni.
Gasilci so se morali boriti z ognjem, ki se je razširil na dva objekta, kar takšno intervencijo še dodatno oteži. Pri požarih ostrešij je nevarnost še posebej velika, saj se ogenj lahko hitro širi po leseni konstrukciji, dim pa otežuje delo na terenu.

Policija preiskuje vzrok požara

O požaru so bili okoli 21.45 obveščeni tudi na Policijski upravi Murska Sobota. Policisti so sporočili, da vzrok požara še preiskujejo. Po prvih ugotovitvah je nastala večja materialna škoda.
Za zdaj še ni znano, kaj je sprožilo ogenj. Prav zato bodo pristojni v nadaljevanju preverjali okoliščine požara, pregledali kraj dogodka in skušali ugotoviti, ali je šlo za nesrečo, tehnično napako ali kaj drugega.

Za domačine ostaja grenak prizor

Čeprav so gasilci požar pogasili, za seboj ostaja prizor, ki ga nihče ne pozabi zlahka. Uničeni ostrešji, poškodovana objekta in vprašanja, na katera bodo odgovore dali šele preiskovalci.
V takšnih trenutkih se pokaže, kako hitro se lahko običajen večer spremeni v dramatično intervencijo. In tudi, kako pomembno je, da so prostovoljni gasilci pripravljeni priskočiti na pomoč takrat, ko šteje vsaka minuta.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook/PGD Odranci

OECD je Sloveniji nastavil neprijetno ogledalo: obremenitev povprečne plače je lani znova zrasla in je bila skoraj deset odstotnih točk nad povprečjem držav OECD. Ob tem se je javnofinančni primanjkljaj v letu 2025 povzpel na 2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej.

Ko plača zraste, delavec pa tega skoraj ne občuti

Slovenija se znova uvršča med države, kjer je delo močno obremenjeno. Po podatkih OECD je davčni primež za samskega delavca brez otrok, ki prejema povprečno plačo, leta 2024 znašal 44,6 odstotka. Povprečje OECD je bilo 34,9 odstotka. To pomeni, da je slovenska obremenitev skoraj deset odstotnih točk višja od povprečja, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto med 38 državami OECD. Za zaposlenega se to sliši zelo preprosto: podjetje zanj plača veliko, na račun pa pride precej manj, kot bi si človek ob višjih stroških dela predstavljal. In prav tu se začne težava, na katero že dolgo opozarjajo delodajalci.

Podjetniki opozarjajo: dobrih kadrov s takimi davki ni več lahko zadržati

V razpravi se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali Slovenija z obremenitvami dela sama odganja ljudi, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti. Podjetniki opozarjajo, da je pri iskanju dobrega kadra razlika med bruto stroškom delodajalca in neto plačo zaposlenega postala prevelika. Ko visoko izobražen ali zelo produktiven kader pogleda ponudbe iz tujine, številke hitro povedo svoje. Če doma večji del povišice poberejo davki in prispevki, motivacija pade. In ko pade motivacija, začnejo ljudje iskati okolje, kjer se delo bolj pozna tudi na plačilni listi.

Primanjkljaj je zrasel, zdaj pa prihajajo pozivi k varčevanju

Ob tem je Statistični urad objavil, da je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,786 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP. Leta 2024 je znašal 0,9 odstotka BDP, zato je skok zelo očiten. Zato so pozivi k varčevanju, ki jih po volitvah izrekajo tudi predstavniki odhajajoče vlade, politično še posebej občutljivi. Kritiki jim očitajo, da bi bilo treba javne finance stabilizirati prej, ne šele takrat, ko je primanjkljaj že močno narasel.

Vprašanje, ki bo čakalo novo oblast

Slovenija je zdaj pred zelo konkretnim vprašanjem: kako razbremeniti delo, ne da bi pri tem porušila javne finance? To ne bo preprosta naloga. A če se ne zgodi nič, bo račun še dražji. Ne samo v proračunu, ampak tudi v glavah ljudi, ki se bodo vprašali, ali se jim v Sloveniji sploh še splača delati več, ustvarjati več in prevzemati več odgovornosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Forbes

V mariborskem mestnem svetu je znova počilo. Marko Slavič, svetnik Gibanja Svoboda in dolgoletni direktor Doma Danice Vogrinec, je kar med sejo sporočil, da odhaja – nato pa zapustil dvorano.

Besede, ki so v dvorani obvisele v zraku

Marko Slavič je svoj odhod pojasnil mirno, a ostro. Kot je dejal, iz osebnih razlogov ne želi več biti v napoto listi, na kateri je bil izvoljen v mestni svet. A njegove besede so dale slutiti, da se je nezadovoljstvo nabiralo dlje časa.

»Zagotovo ni ostalo neopaženo, da moja mnenja nikoli niso bila predmet glasovalnega stroja, ne leve, ne desne opcije, ker vem, da to mesto potrebuje mir, ne vojne,« je povedal Slavič. Nato je dodal še stavek, ki je zvenel kot dokončen rez: »Tukaj zame resnično ni več prostora.« O odstopu sredi seje je poročal tudi Večer, ki navaja, da je Slavič po izjavi sejo zapustil, pri čemer so mu nekateri svetniki zaploskali.

Ne le en odhod, ampak že vzorec

Vse skupaj bi bilo morda mogoče razumeti kot osebno odločitev enega svetnika. A v Mariboru zgodba dobiva precej širši politični pomen. Gre namreč že za nov odhod iz vrst Gibanja Svoboda v tem mandatu, kar odpira vprašanje, kaj se dogaja z nekoč močno mestno ekipo stranke.

Pred Slavičem so se zvrstili že drugi odhodi. Andreja Rajha je v svetniških klopeh zamenjala Sonja Porekar Petelin, Milan Lukić je odstopil z znano oceno, da mu je bila »ta oblika svobode zelo tuja«, Eda Pavla Belaka je nasledila Nataša Vidnar, ta pa je pozneje zapustila Svobodo in zdaj zastopa Demokrate Anžeta Logarja. Nedavno je odstopila tudi Karin Jurše, ki je pričakovala ostrejši odziv stranke na kriminalistične preiskave župana Saše Arsenoviča. Mariborinfo ob tem navaja, da je Slavič drugi svetnik Gibanja Svoboda v tem mesecu, ki je zapustil mestni svet.

Tako je sredi seje MOM odšel mestni svetnik Svobode Marko Slavič in zapustil svetniško skupino Gibanje Svoboda! pic.twitter.com/Mv6cbozWjz

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) April 23, 2026

Mariborska Svoboda pod pritiskom

Slavič je med drugim ocenil, da trenutna administracija na občini razvojno ne bo pripeljala mesta daleč. To ni nepomembna izjava. Ko takšne besede izreče mestni svetnik koalicijske oziroma pomembne politične liste, ne zvenijo več kot osebna nejevolja, temveč kot politično opozorilo.

Še posebej zato, ker se je odhod zgodil javno, sredi seje. Brez dolgih pojasnil za zaprtimi vrati. Brez olepševanja. Vstal je, povedal svoje in odšel. Takšne poteze v politiki pogosto povedo več kot dolgi govori.

Vprašanje, ki ostaja v Mariboru

Gibanje Svoboda je v Mariboru očitno pred neprijetnim vprašanjem: gre za posamezne osebne odločitve ali za znak globljih razpok? Pet odhodov v enem mandatu ni več naključje, ki bi ga bilo mogoče preprosto pomesti pod preprogo.

Mariborski mestni svet bo deloval naprej, Svoboda bo dobila nove obraze v klopeh, toda politični vtis ostaja. Ko ljudje odhajajo drug za drugim, volivci ne slišijo več le imen. Slišijo pokanje v ozadju.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Po spletu je zaokrožila informacija, da naj bi kamnitega obraza Ajdovske deklice v steni Prisanka ne bilo več. A upravnik Erjavčeve koče na Vršiču nam je pojasnil drugače: nekaj skal se je res odkrušilo, vendar Ajdovska deklica ostaja tam, kjer jo poznajo generacije obiskovalcev.

Novica, ki je prestrašila ljubitelje Vršiča

Informacija, da naj bi podoba Ajdovske deklice izginila iz severne stene Prisanka oziroma Prisojnika, je med številnimi ljubitelji gora hitro vzbudila žalost in začudenje. Nič čudnega. Gre za eno najbolj prepoznavnih naravnih podob v slovenskih gorah, za tisti kamniti obraz, ki ga obiskovalci Vršiča iščejo s pogledom, še preden stopijo iz avtomobila.

Poklicali smo na Vršič: »Ajdovska deklica je še tam«

Da bi preverili, kaj se je v resnici zgodilo, smo poklicali upravnika Erjavčeve koče na Vršiču. Gospod nam je prijazno pojasnil, da se je v steni res nekaj odkrušilo, vendar po njegovih besedah to ne pomeni, da je Ajdovska deklica izginila. »Res je, da se je nekaj odkrušilo, vendar Ajdovska deklica je še tam,« nam je pojasnil.

Skale se krušijo, zato se je hitro razširil strah

Gore so žive. Čeprav se nam zdijo večne in nespremenljive, se v resnici ves čas premikajo, krušijo in preoblikujejo. Odkrušene skale v visokogorju zato niso nekaj nenavadnega, lahko pa hitro sprožijo napačne razlage, posebej kadar gre za tako znano naravno znamenitost. Pri Ajdovski deklici je občutljivost še večja. Njena podoba ni samo del razgleda, ampak del zgodbe, ki jo poznajo planinci, domačini in obiskovalci Vršiča.

Legenda, ki jo poznajo generacije

Po ljudskem izročilu je bila Ajdovska deklica dobrega srca. Živela naj bi pod previsnimi stenami Prisanka in pomagala popotnikom čez zasneženi Vršič v Trento. Imela naj bi tudi poseben dar, saj je lahko novorojenčkom napovedala prihodnost. Ko je nekoč napovedala, da bo deček postal lovec in ustrelil Zlatoroga, so jo njene sestre preklele. Žalostna naj bi se vrnila pod Prisank in tam za vedno okamnela.

Obraz nad Vršičem ostaja

Za zdaj torej velja: Ajdovska deklica ni izginila. Nekaj skal se je odkrušilo, a znamenita podoba po pojasnilu upravnika Erjavčeve koče ostaja v steni Prisanka. Morda jo bo kdo ob naslednjem obisku Vršiča videl nekoliko drugače, a njena zgodba ostaja tam, kjer je bila vedno: med skalami, razgledom in spomini ljudi, ki se ob pogledu nanjo za trenutek ustavijo.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, upravnik Erjavčeva koča na Vršiču

Bolniška odsotnost bo po novem pod precej strožjim nadzorom. ZZZS uvaja obvezni osebni pregled pri zdravniku najpozneje četrti dan od začetka bolniške, ob kršitvah pa lahko zavarovanec ostane tudi brez nadomestila.

Bolniška ne bo več le telefonski dogovor

Za marsikoga je bila bolniška doslej nekaj, kar se je v prvih dneh pogosto urejalo na daljavo: klic, sporočilo, dogovor z ambulanto. A pri ZZZS zdaj napovedujejo precej jasnejši red. Po novih pravilih bo moral zavarovanec osebni pregled pri izbranem zdravniku opraviti najpozneje četrti dan od začetka bolniške odsotnosti, pa tudi pred njenim podaljšanjem. To pomeni, da bolniškega staleža brez pregleda praviloma ne bo več mogoče urejati tako kot doslej. Podobno poročajo tudi drugi mediji, ki izpostavljajo, da bo pregled obvezen najpozneje četrti dan, pri pogostih kratkotrajnih bolniških pa še pogosteje.

Kdor pravil ne bo upošteval, lahko ostane brez denarja

Najbolj občutljiv del sprememb je nadomestilo. Če zavarovanec med bolniško opravlja pridobitno delo, ne upošteva navodil zdravnika ali se brez opravičljivega razloga ne odzove na pregled, lahko ZZZS zadrži izplačilo nadomestila. Ob prvi kršitvi naj bi sledilo opozorilo, ob ponovitvi v petih letih pa lahko zavarovanec izgubi nadomestilo za do 30 dni. ZZZS želi s tem poostriti nadzor nad primeri, ko bolniška ni namenjena okrevanju, ampak se jo izkorišča. A hkrati se odpira vprašanje: bodo pravila res ujela kršitelje ali bodo dodatno obremenila tudi tiste, ki so dejansko bolni?

ZZZS išče skoraj 85 milijonov evrov prihrankov

Zaostritev bolniških ni osamljen ukrep. Skupščina ZZZS je potrdila širši paket za leti 2026 in 2027, s katerim naj bi letno prihranili približno 84,9 milijona evrov. Med predlogi so tudi spremembe pri financiranju zdravil, možnost e-lekarne, večja vloga kliničnih farmacevtov in strožji standardi pri zdravstvenih storitvah. V ozadju je napeta finančna slika zdravstvene blagajne: v prvih treh mesecih leta 2026 je obvezno zdravstveno zavarovanje zabeležilo skoraj 56 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je bila dolgotrajna oskrba v presežku.

Pravice naj bi ostale, nadzor pa bo ostrejši

Pri ZZZS poudarjajo, da ukrepi ne smejo posegati v pravice zavarovancev. Toda za ljudi bo sprememba zelo konkretna: bolniška bo zahtevala hitrejši stik z zdravnikom, več dokazovanja in več discipline. Za poštene bolnike to morda ne bo velika ovira. Za tiste, ki so se na sistem naslanjali preveč sproščeno, pa se časi očitno spreminjajo.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Omrežje X, Facebook