Šest osnovnih šol na območju Celja je danes prejelo sporočila z grožnjami. Čeprav je policija po doslej zbranih informacijah ocenila, da gre za nizko stopnjo ogroženosti, je novica med starši, učitelji in učenci kljub temu sprožila nelagodje.

Policija se je odzvala nemudoma

Ko v šolski prostor vstopi beseda grožnja, se občutek varnosti v trenutku zamaje. Prav to se je danes zgodilo na območju Celja, kjer je šest osnovnih šol prejelo sporočila z grožnjami. Po podatkih policije sporočilo ni bilo usmerjeno proti nobeni konkretni šoli ali posamezniku, vendar so pristojni takoj sprožili vse nujne postopke.

Policija poudarja, da se na takšne primere odzove brez odlašanja. Takoj so začeli ugotavljati izvor sporočila, preverjati njegovo resnost in zbirati vse okoliščine, ki bi lahko pomagale pri oceni dejanske nevarnosti. Hkrati so o dogajanju obveščali tudi pristojne službe.

Na šole poslali policiste

Na vse šole, ki so prejele sporna sporočila, so takoj napotili policiste. Njihova naloga ni bila le prisotnost na terenu, ampak predvsem spremljanje vseh varnostno pomembnih dogodkov in zagotavljanje miru v širšem šolskem prostoru.

Takšni dogodki se po pojasnilih policije ne obravnavajo posamično in nepovezano. Ravno nasprotno. Sistematično jih beležijo, primerjajo, povezujejo in analizirajo, saj lahko prav ponavljajoči se vzorci pokažejo, ali gre za širši pojav ali za med seboj povezane incidente. To je pomembno tudi zato, ker lahko šele celotna slika pokaže, kako resna je nevarnost v resnici.

Ocena grožnje je nizka, a občutek nelagodja ostaja

V konkretnem primeru so bile grožnje po do zdaj zbranih informacijah ocenjene kot nizke. To pomeni, da pristojni trenutno nimajo podatkov, ki bi kazali na neposredno ali visoko stopnjo ogroženosti. A že sama prisotnost takšnih sporočil je dovolj, da med starši in zaposlenimi vzbudi vprašanja, skrb in nelagodje.

Ko gre za otroke, je prag občutljivosti povsem razumljivo zelo nizek. Zato je pomembno, da institucije ukrepajo hitro, jasno in odločno, tudi kadar se kasneje izkaže, da nevarnost ni bila visoka.

Najpomembnejše je, da šole ostanejo varen prostor

Policija ob tem izpostavlja tudi tesno sodelovanje s šolami. Skupni cilj vseh pristojnih ostaja enak: da se učenci, zaposleni in starši v šolskem prostoru počutijo varno. Prav občutek varnosti je v takšnih trenutkih skoraj enako pomemben kot sama varnostna ocena.

Dogodek iz Celja je zato še en opomin, kako hitro lahko eno sporočilo vznemiri celotno skupnost. In kako pomembno je, da odziv ostane miren, resen in usmerjen v zaščito otrok.

Pripravil: I.M.

Vir: PU Celje, Facebook

Slovenska košarka je dobila novico, ki je ni pričakoval skoraj nihče. Jaxson Hayes, center Los Angeles Lakers, je potrdil, da je pridobil slovenski potni list – in s tem odprl vrata reprezentanci, ki ob Luki Dončiću že dolgo išče pravo moč pod košem.

Novica, ki je odjeknila iz Los Angelesa

Po treningu Los Angeles Lakers je Jaxson Hayes potrdil, da je pridobil slovensko državljanstvo. Novica je najprej odjeknila v tujini, nato pa hitro zaokrožila tudi v slovenskem prostoru. S tem je 25-letni Američan postal kandidat za nastop v slovenskem dresu, kjer bi lahko na reprezentančnem parketu združil moči prav z Luko Dončićem, svojim klubskim soigralcem pri Lakersih.

Luka in Hayes – naveza, ki se seli tudi v reprezentanco?

Posebna teža te zgodbe ni le v potnem listu, ampak v simboliki. Dončić in Hayes si ne delita le garderobe pri eni največjih franšiz na svetu, ampak očitno tudi vse tesnejšo košarkarsko vez. Hayes je celo razkril, da ga Luka kliče “slovenski brat”, kar pove več, kot se zdi na prvi pogled. To ni več zgolj birokratska zgodba o naturalizaciji. To je zgodba o kemiji, zaupanju in ideji, da bi Slovenija dobila igralca, ki lahko zapolni eno svojih najbolj občutljivih vrzeli.

View this post on Instagram

A post shared by LeagueAlerts Inc. (@leaguealerts)

Zakaj je to za Slovenijo tako pomembno

Slovenija je v zadnjih letih večkrat pokazala, da z vrhunskim zunanjim delom lahko ogrozi vsakogar, a pod košem pogosto ni imela dovolj višine, moči in atleticizma. Hayes prinaša prav to. Njegov profil igralca – eksploziven center, ki teče v tranzicijo, skače visoko in zapira raketo – je nekaj, kar bi lahko reprezentanci dalo povsem novo dimenzijo. Še posebej v trenutkih, ko Dončić potrebuje partnerja za igro “pick and roll” in dodatno zaščito obroča. Tu se skriva pravi pomen te poteze. Ne gre le za ime iz NBA, gre za košček sestavljanke, ki ga je Slovenija dolgo iskala.

Poletje bi lahko bilo povsem drugačno

Po poročanju medijev bi se Hayes slovenski izbrani vrsti lahko pridružil že v julijskem kvalifikacijskem oknu za svetovno prvenstvo proti Estoniji in Švedski. To pomeni, da zgodba ni oddaljena prihodnost, ampak nekaj, kar bi lahko dobilo nadaljevanje že zelo kmalu. V času, ko Dončić okreva po poškodbi stegenske mišice in se postopno vrača v ritem, je ta novica za slovenske navijače skoraj idealna: najprej upanje, nato še ambicija. In morda prvi občutek, da bi lahko reprezentanca kmalu delovala še večja, močnejša in nevarnejša.

Pripravil: I.M.

Vir: NBA.com, Facebook

Jutranja vožnja, ki je bila nekoč rutina, danes pri mnogih vzbuja nelagodje. Kontrolorji niso več sami – spremljajo jih varnostniki. Je to znak večjega reda ali pretiran nadzor? Potniki opažajo spremembe, občina pa govori o disciplini. A med vrsticami se skriva vprašanje: ali LPP postaja strožji – ali le bolj viden?

Kontrole, ki jih ni več mogoče spregledati

Če ste se v zadnjih dneh peljali z mestnim avtobusom v Ljubljani, ste spremembo verjetno opazili takoj. Kontrolorji vstopajo pogosteje, njihova prisotnost pa je… drugačna. Ne le bolj odločna, ampak tudi bolj številčna. Pogosto niso sami. Ob njih stojijo varnostniki v uniformah, včasih celo dva kontrolorja hkrati. Vozniki pravijo, da takšne slike še niso videli. »Vedno je zraven varnostnik ali pa vsaj dva kontrolorja skupaj,« je povedal eden od njih. To ni več rutinska kontrola. To je nadzor, ki ga opazi vsak.

Višje kazni, večji pritisk

Eden ključnih razlogov za spremembe so nove globe. Mestna občina Ljubljana je kazen za vožnjo brez veljavne vozovnice zvišala s 40 na kar 100 evrov. Če jo plačate v osmih dneh, vas še vedno čaka 50 evrov. Sporočilo je jasno: toleranca je manjša, pravila so strožja. Kazni ne doletijo le tistih brez vozovnice. Med kršitelji so tudi potniki z neveljavnimi ali ponarejenimi kartami ter tisti, ki se ne želijo identificirati pri uporabi imenskih vozovnic.

Neuniformirani kontrolorji? V teoriji, ne v praksi

Občina je ob spremembah poudarjala tudi novo možnost – kontrolorji brez uniforme. Ideja je bila preprosta: presenetiti kršitelje, ki bi sicer pravočasno zapustili avtobus. A realnost je drugačna. Potniki pravijo, da kontrolorji ostajajo vidni, pogosto v uniformah, njihovo prisotnost pa še dodatno poudarjajo varnostniki. Namesto “nevidnega nadzora” imamo bolj kot ne zelo viden nadzor.

Potniki razdeljeni: red ali pretiravanje?

Reakcije so mešane. Nekateri podpirajo strožji pristop – več reda pomeni manj zlorab. Drugi pa čutijo nelagodje. »Zdi se mi pretirano, kot da smo kriminalci,« pravi eden od potnikov. Tudi v mestnem svetu so zazvenele kritike. Svetnik Jasmin Feratović opozarja, da takšni ukrepi lahko ljudi odvrnejo od javnega prevoza. Aleš Primc pa izpostavlja, da bi občina morala več vlagati v infrastrukturo, ne le v nadzor.

Več možnosti, a tudi več vprašanj

Na drugi strani je LPP razširil možnosti plačila – zdaj lahko vozovnico kupite tudi s kartico ali mobilno aplikacijo. Sistem je torej bolj dostopen kot prej. A vprašanje ostaja: ali strožji nadzor pomeni boljši javni prevoz – ali le bolj napeto vzdušje na avtobusih? Ko naslednjič stopite na avtobus, se morda ne boste več vprašali le, ali imate vozovnico. Ampak tudi, kdo vas opazuje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, LPP

V državnem zboru se danes odpira novo pomembno poglavje. Poslanci bodo na prvi izredni seji na tajnem glasovanju izbirali podpredsednika parlamenta, v igri pa sta za zdaj le Danijel Krivec iz SDS in Franc Križan iz Demokratov, medtem ko levosredinski blok svojega kandidata sploh ni ponudil.

Dva kandidata, ena jasna politična slika

Današnja seja ni le še eno proceduralno glasovanje. Že sam seznam kandidatov pove veliko. Na eni strani Danijel Krivec, ki ga za podpredsedniško mesto predlaga SDS, na drugi Franc Križan, za katerim stojijo Demokrati in Resnica. Na drugi strani pa praznina: Svoboda, SD in Levica za zdaj niso predlagale nikogar. To ni nepomembna podrobnost, temveč zelo jasen signal, da levosredinski blok v tem trenutku še vedno išče skupno smer ali pa se zavestno umika iz prve linije odločanja.

Stevanović odprl prostor za največ dva podpredsednika

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je že v ponedeljek napovedal, da bodo danes volili največ dva podpredsednika. Razlog je precej preprost, a politično zelo pomenljiv: še vedno ni jasno, katera poslanska skupina je največja opozicijska sila, prav tej pa po pravilih pripada eno od podpredsedniških mest. V ozadju tako poteka tiho merjenje moči, kjer vsaka poteza šteje in kjer se razmerja šele zares oblikujejo.

Prva izredna seja bo več kot le kadrovanje

Na dnevnem redu niso le podpredsedniška mesta. Poslanci bodo odločali tudi o ustanovitvi delovnih teles ter imenovanju njihovih vodstev, kar pomeni, da gre za širšo razdelitev vpliva v parlamentu. Prav tu se pogosto pokaže, kdo ima dejansko moč in kdo le navidezno. Današnji dan bo zato več kot le formalnost – bo prvi resen test novega sklica državnega zbora, kjer se bodo začrtale linije prihodnjih političnih spopadov.

Kdo bo potegnil kratko – in kdo bo vodil igro?

Vprašanje, ki visi v zraku, je preprosto: ali bo levosredinski blok svojo zadržanost kmalu obžaloval? V politiki prazni prostori redko ostanejo prazni. Nekdo jih vedno zapolni. In danes se zdi, da sta Krivec in Križan pripravljena narediti prav to. Rezultat glasovanja bo tako pokazal več kot le ime podpredsednika – pokazal bo, kdo je v tem trenutku pripravljen prevzeti pobudo in kdo ostaja v ozadju.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Borut Pahor v novi sezoni šova Slovenija ima talent očitno ne bo ostal brez trenutkov, o katerih bo govorila vsa Slovenija. Ko je izvedel, da bo v žiriji sedel tudi Lado Bizovičar, je sledila reakcija, ki je v hipu sprožila val komentarjev, smeha in tudi nekaj zbadljivk.

Trenutek, ki je sprožil val odzivov

Nova sezona oddaje Slovenija ima talent že pred začetkom dviguje veliko prahu. Najprej je presenetila novica, da bo eden od novih žirantov nekdanji predsednik republike Borut Pahor, kar je POP TV uradno potrdil v začetku aprila. Pahor je takrat povedal, da je povabilo sprejel brez oklevanja in da v novi vlogi vidi prostor za bolj sproščeno, igrivo plat sebe.

Zdaj pa je jasno tudi, kdo bo sedel ob njem. To bo Lado Bizovičar, edini član žirije, ki ostaja iz prejšnje zasedbe. Ob njem bodo v novi sezoni še Alya in Nuška Drašček. Prav razkritje Bizovičarjevega imena pa je sprožilo trenutek, zaradi katerega se danes vrti toliko komentarjev.

Od Lada Leskovarja do Lada Bizovičarja

Po objavljenih posnetkih in poročilih se je Pahor ob razkritju najprej nasmehnil in pomislil na drugo ime. Iz njega ni bilo čutiti resnične groze, prej mešanico presenečenja, igre in tiste njegove dobro znane kameri prijazne mimike. Prav to je razlog, da je posnetek tako hitro zaokrožil. Ljudje niso gledali le novice o novi žiriji, gledali so Pahorjev obraz. In ta je, vsaj za trenutek, postal glavna zvezda prizora.

Toda zgodba je še zanimivejša zato, ker Bizovičar prav nič ne skriva, da bo dinamika med njim in Pahorjem nekaj posebnega. Sam je že vnaprej hudomušno dejal, da bo Pahor v žirijo prinesel “političarsko bluzenje”, zase pa dodal, da bo hitro jasno, “kdo bo uglajen in kdo bom jaz”.

Nova žirija, stara slovenska navada: takojšnja sodba

Prav v tem je bistvo cele zgodbe. Slovenija ima talent še ni niti zares začela nove sezone, pa gledalci že sodijo žirijo. Pahor ostaja figura, ki ljudi deli: eni ga vidijo kot šarmantnega zabavljača, drugi mu še danes ne oprostijo političnih ali javnih nastopov iz preteklosti. Bizovičar pa je na drugi strani preverjen televizijski provokator, ki redko koga pusti ravnodušnega.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V ozadju ene največjih slovenskih športnih zvez vre. Ovadba, očitki o lažni izobrazbi in sporna poraba denarja odpirajo vprašanja, ki segajo vse do vrha države. Kaj se je v resnici dogajalo?

Kazenska ovadba, ki je pretresla zvezo

Slabi dve leti po izvolitvi Mihaela Ciglerja za predsednika Karate zveze Slovenije se zgodba obrača v povsem drugo smer. Namesto uspehov – kazenska ovadba. Na tožilstvu v Celju naj bi ga sumili zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, kar je med člani zveze sprožilo val nejevere. V internem dopisu, ki je pricurljal v javnost, nekdanji generalni sekretar Brane Cimperman opisuje dogajanje z besedami, ki jih ni mogoče preslišati: “Tako škodljivega, nesposobnega in lažnivega predsednika zveza še nikoli ni imela.” To ni le kritika – to je alarm.

Lažna izobrazba in “Prof. Dr.” podpisi

Eden bolj nenavadnih očitkov? Cigler naj bi ob kandidaturi navajal, da je diplomirani pravnik, a dokazil za to ni nikoli predložil. Še več – v uradni komunikaciji naj bi se podpisoval celo z nazivi “prof. dr.”. Gre za detajl, ki odpira širše vprašanje: kdo je sploh vodil eno ključnih športnih organizacij v državi? In kako je bilo mogoče, da teh stvari nihče ni preveril prej?

➡️➡️ Mihael Cigler ob kandidaturi za predsednika KZS navedel lažno izobrazbo (diplomirani pravnik?!), za kar pa kljub pozivom nikdar ni dostavil potrebne dokumentacije oz. dokazila, vmes pa se je – med uradno korespondenco s člani zveze – podpisoval tudi z nazivi "Prof. Dr.". Iz… https://t.co/O5QgtKAEPS pic.twitter.com/J1baoT32EK

— BojanPožar (@BojanPozar) April 21, 2026

Denar zveze za zasebne račune

Najbolj resni očitki pa se nanašajo na finance. Iz dokumentov naj bi izhajalo, da je Cigler uporabljal bančno kartico zveze za zasebne stroške – od plačevanja telefonov v tujini do izdatkov na hrvaškem otoku Susak. Ob tem naj bi šli stroški še dlje: pogostitve za poslovne partnerje, nakupi za njegova podjetja, celo gorivo za osebni avtomobil. Medtem pa naj bi morali reprezentanti sami plačevati opremo, ki bi jim morala pripadati. Posebno pozornost vzbujajo tudi plačila odvetniški pisarni Pirc Musar & Partnerji, povezani s predsednico republike. Čeprav neposredne nepravilnosti niso dokazane, takšne povezave dodatno burijo javnost.

Razpad zaupanja znotraj zveze

Znotraj Karate zveze naj bi se razmere močno zaostrile. Nekateri člani priznavajo, da so bili zavedeni. “Nasedli smo mu,” naj bi dejal eden od vodilnih. Hkrati naj bi Cigler oddal letna poročila brez odobritve organov zveze in se izogibal sklicu skupščine. To pa ni več le moralno vprašanje – temveč tudi vprašanje zakonitosti.

Zgodba, ki se šele začenja

Primer Cigler odpira več kot le vprašanje odgovornosti enega človeka. Gre za zgodbo o nadzoru, zaupanju in sistemu, ki očitno ni deloval. In zdaj? Preiskava bo pokazala svoje. A občutek ostaja – kako je lahko šlo tako daleč, ne da bi kdo pravočasno pritisnil na zavoro?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na prvi seji novega sklica državnega zbora ni manjkalo napetosti, očitkov in ostrih besed. Ko je Luka Mesec predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću očital “zelo slab začetek mandata”, mu je Jelka Godec odgovorila naravnost: mesto je bilo ponujeno Svobodi, a ga ni hotela.

Spor, ki je razgalil odnose že na startu

Včerajšnja seja državnega zbora je zelo hitro pokazala, da bo novi parlament vse prej kot miren. Ko je prišlo do razprave o razdelitvi predsedniških mest v začasnih odborih, je Luka Mesec ostro udaril po Zoranu Stevanoviću in mu očital, da razrez ne sledi volilnemu rezultatu. Po njegovih besedah naj bi dve mesti dobila SDS, eno pa NSi, kar je označil za “resnično sporno postopanje”. Toda prav v tem trenutku je prišel odgovor, ki je razpravo obrnil v povsem drugo smer. Jelka Godec je Mesecu jasno povedala, da je bil razrez na mizi in da je bilo Gibanju Svoboda ponujeno predsedniško mesto odbora za zadeve Evropske unije, a ga niso želeli prevzeti. In tu je bistvo spora: če stranka mesta, ki ji po razrezu pripada, noče, ga mora prevzeti nekdo drug.

Levičarji v Državnem zboru že mlatijo prazno slamo, @jelka_godec jih hitro postavi na mesto. pic.twitter.com/H88X3PIBkB

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) April 20, 2026

Mesec napadel princip, Godec pa udarila z dejstvi

Prav zato je bil njen odgovor politično tako močan. Mesec je želel ustvariti vtis, da gre za nepravično delitev moči, Godec pa je skušala pokazati, da težava ni v razdelitvi, ampak v odločitvi Svobode, da ponujenega mesta ni sprejela. To pomeni, da se je del opozicije v dvorani jezil tudi zaradi posledic lastne odločitve. Dogajanje ni padlo z neba. Že prvi dnevi novega sklica kažejo, da bodo razmerja v DZ napeta, saj je bil Zoran Stevanović za predsednika parlamenta izvoljen 10. aprila z 48 glasovi podpore, kar je takoj odprlo vprašanja, kdo v ozadju dejansko sestavlja novo večino.

Desnica izkoristila priložnost, levica pa ostala brez odgovora

Na kolegiju predsednika DZ je nato dozorela odločitev, da bodo tri začasne odbore vodile stranke z desne strani političnega prostora. Prav tu je postalo jasno, da v parlamentu ne štejejo le govori, ampak predvsem pripravljenost prevzeti odgovornost, ko se ponudi konkretno mesto. Očitki o “spornem postopanju” so zato zveneli manj prepričljivo, ko je v javnost prišla informacija, da je Svoboda eno od teh mest preprosto zavrnila.

Prvi vtis je bil brutalen

Prva seja novega parlamenta tako ni minila v znamenju sodelovanja, ampak v znamenju zamer, živčnosti in hitrega razkrivanja političnih kart. In morda je prav to največje sporočilo včerajšnjega dne: v državnem zboru se boj za vpliv ni šele začel. Začel se je že “z udarcem po mizi.”

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Alarm je prižgan, številke pa ne puščajo veliko prostora za tolažbo. Fiskalni svet opozarja, da Slovenija vse hitreje izgublja varnostno rezervo, javne finance pa se nevarno približujejo točki, ko bo vsak nov izdatek pomenil dodatno tveganje za državo in davkoplačevalce.

Opozorilo, ki ga ni več mogoče preslišati

Fiskalni svet je znova udaril z jasnim sporočilom: javne finance brez ukrepov niso več vzdržne. Njihova najnovejša ocena kaže, da se Slovenija vse bolj oddaljuje od cilja fiskalne stabilnosti, prostor za popravke pa se iz meseca v mesec manjša. To ni več tehnična opomba v poročilu, ampak resno svarilo, da država porablja hitreje, kot si lahko dolgoročno privošči.

Že letos naj bi kumulativno odstopanje neto javnofinančnih izdatkov preseglo dovoljeno raven po evropskih fiskalnih pravilih. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da bi se ob nespremenjeni politiki do leta 2028 to odstopanje lahko celo podvojilo. V prevodu: če se smer ne spremeni, bo pritisk na državni proračun iz leta v leto večji.

Primanjkljaj raste, stroški pa še hitreje

Lanska številka je povedna že sama po sebi. Primanjkljaj sektorja država je zrasel na 2,5 odstotka BDP, potem ko je leto prej znašal 0,9 odstotka. To pomeni skoraj trikratni skok v enem samem letu. Tudi napovedi za letos niso spodbudne, saj nekateri izračuni omenjajo primanjkljaj pri 3,5 odstotka BDP.

Zakaj se to dogaja? Fiskalni svet izpostavlja hitro rast državnih izdatkov. Velik del bremena prihaja zaradi začetka izvajanja novega plačnega sistema v javnem sektorju, zimskega regresa, rasti zaposlenosti v sektorju država ter višjih socialnih nadomestil. Samo sredstva za zaposlene so se lani povečala za skoraj 15 odstotkov. Ob tem rastejo še transferi gospodinjstvom, pokojnine in izdatki za zdravstvo.

Prvi meseci leta že kažejo neprijetno sliko

Tudi začetek letošnjega leta ni prinesel olajšanja. Državni proračun je v prvem četrtletju ustvaril že 700 milijonov evrov primanjkljaja, odhodki pa so ponovno rasli hitreje od prihodkov. Med razlogi so višji stroški dela, okrepljene investicije, zlasti na področju obrambe, ter več transferov posameznikom in zdravstveni blagajni.

Prav tu se skriva bistvo opozorila. Slovenija bi morala v negotovih časih graditi rezervo za prihodnje šoke, ne pa si zmanjševati manevrskega prostora. Fiskalni svet zato ne poziva zgolj k varčevanju, temveč k bolj premišljeni, ciljni in disciplinirani porabi javnega denarja. Vprašanje ni več, ali bo treba ukrepati. Vprašanje je, koliko bo stalo, če tega ne storimo pravočasno.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Forbes

Kar se je še pred tedni zdelo kot zgolj črni scenarij, o katerem smo na naših straneh že poročali, je danes postalo kruta realnost. Nemški lastniki so zdaj tudi uradno potrdili svojo dokončno odločitev: Hervis po več kot dveh desetletjih zapušča Slovenijo.

Hladna preračunljivost nemškega kapitala brez kančka empatije

Le tri mesece. Toliko je trajalo, da so novi nemški lastniki, Quantum Investment Holding, povsem dvignili roke nad slovenskim trgom. Ko so januarja letos s polnimi usti obljub o “prevetritvi poslovnega modela” in “novi viziji” prevzeli verigo od skupine Spar Avstrija, si verjetno nihče ni mislil, da bo njihova vizija v resnici pomenila le hitro likvidacijo. Danes je jasno, da so bili vsi načrti o ohranitvi blagovne znamke le pesek v oči zaposlenim in kupcem. Namesto obljubljenega razvoja smo dobili hladno strateško odločitev: Slovenija, Hrvaška in Nemčija gredo “na odpis”, ostane le Avstrija. Ta poteza kaže na popolno odsotnost dolgoročne vizije in spoštovanja do lokalnega trga, ki je znamko Hervis gradil leta, zdaj pa jo tuji lastniki zavržejo kot neuporaben kos stare opreme.

Naše napovedi so se uresničile: Odločitev o umiku je zdaj dokončna

O tem, da se nad Hervisom v Sloveniji zgrinjajo temni oblaki, smo v našem mediju poročali že pred dnevi. Takrat so informacije še neuradno krožile med zaposlenimi, danes pa so iz vodstva podjetja končno prišle uradne in neizprosne potrditve. Novi lastniki so po “podrobnem pregledu poslovanja” ocenili, da se jim v Sloveniji preprosto ne splača več ostati. To, kar smo napovedovali kot verjeten scenarij, je zdaj zapečateno z uradnim sporočilom za javnost. Umik je nepreklicen, postopno zapiranje 21 trgovin pa se bo začelo že v prihodnjih mesecih. Za sabo puščajo prazne prodajne hale in vprašanja o tem, kako hitro lahko tuji vlagatelji pozabijo na svoje obljube.

Milijoni izgube kot priročen izgovor za hiter pobeg čez mejo

Vodstvo se zdaj vztrajno skriva za številkami, kot bi bile te edino merilo vrednosti človeškega dela. Res je, slovenski Hervis je leta 2024 zabeležil 4,1 milijona evrov izgube, a vprašati se moramo – je bila usoda teh trgovin sploh kdaj v njihovih resnih načrtih? Direktor Markus Hupach zdaj nonšalantno razlaga, da jim ta “prenos” hčerinskih družb omogoča popolno osredotočanje na domači avstrijski trg. Za temi suhoparnimi korporativnimi floskulami pa se skriva bridka resnica za približno 250 slovenskih delavcev, ki bodo julija letos ostali brez služb. Medtem ko se lastniki varno umikajo v zavetje sosednje Avstrije, slovenski delavci in zvesti kupci ostajajo pred zaklenjenimi vrati, prepuščeni negotovi prihodnosti.

Kaj sledi na slovenskem športnem trgu po tem bolečem odhodu?

Slovo Hervisa bo v naših nakupovalnih središčih pustilo ogromno praznino, ki je ne bo lahko zapolniti. Ne gre le za tisoče kvadratnih metrov prodajnih površin, temveč za konec obdobja, ko smo natanko vedeli, kam po prve smuči za otroka, nove tekaške copate ali kolo za vso družino. Medtem ko se lastniki že osredotočajo na svojo “osnovno dejavnost” čez mejo, se bomo Slovenci morali vprašati, kateri tuji trgovec bo naslednji, ki bo naše kupce in delavce uporabil le kot prehodne številke v svoji strateški igri. Hervisova zgodba v Sloveniji se končuje neslavno, s hitrim umikom skozi zadnja vrata, ne da bi se sploh ozrli na opustošenje, ki ga puščajo za sabo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Hervis

Napetosti v državnem zboru ne pojenjajo. Po spornih glasovnicah in bojkotih glasovanja je predsednik DZ Zoran Stevanović jasno povedal: takšna ravnanja se ne smejo ponoviti. A ali je res tako preprosto?

Glasovnice, ki so sprožile vihar

Na prvi seji pod vodstvom Zorana Stevanovića je završalo. Razlog? Označevanje glasovnic pri tajnem glasovanju. Kar bi moralo ostati skrito, je dobilo nepričakovano razsežnost – politično, simbolno in predvsem zelo glasno. Stevanović je bil jasen: takšna praksa je nesprejemljiva. »Gre za nedopusten poseg v pravice poslancev,« je poudaril in napovedal, da bo že pred naslednjim glasovanjem vse poslance izrecno opozoril, naj tega ne počnejo. A hkrati priznava omejitve. Glasovanja ne more razveljaviti, tudi če so glasovnice označene. Če je volja poslanca razvidna, rezultat velja. To odpira vprašanje – ali je sploh mogoče zaščititi tajnost?

Tihi boj za nadzor nad glasovanjem

Zadeva pa ni tako enostranska, kot se zdi na prvi pogled. Del poslancev meni, da problem sploh ni v »pikicah in križcih«, temveč drugje – v javnih napovedih, kako bodo glasovali. Stevanović gre še dlje. Po njegovem mnenju so tajnost podrli tudi tisti, ki glasovnic sploh niso prevzeli. S tem so, kot pravi, vsem jasno sporočili svojo odločitev. In prav to naj bi bil pritisk – neviden, a zelo resničen. Na drugi strani pa SD in nekateri drugi temu ostro nasprotujejo. Meira Hot je poudarila, da je šlo za politični protest, izražen javno in zavestno. »To ni pritisk, to je stališče,« sporočajo.

Se obeta sprememba pravil igre?

V ozadju se že kujejo spremembe poslovnika. Cilj je jasen: preprečiti kakršnekoli manipulacije ali dvome glede tajnosti glasovanja. Toda pot do tja ne bo lahka. Nekateri celo odpirajo vprašanje – ali je tajno glasovanje sploh še smiselno? Bi bila popolna transparentnost bolj poštena? Stevanović opozarja, da to ni preprosto, saj je tajnost v določenih primerih zapisana celo v ustavi. Medtem pa politični prostor ostaja razdeljen. SDS opozarja na dvojna merila, ko poslanci javno napovedujejo glasovanje, medtem ko se pozornost usmerja v označene lističe.

Vprašanje, ki ostaja odprto

Na videz tehnična težava je razgalila globlji problem – zaupanje. Ne le v sistem, ampak tudi med poslanci samimi. Ali gre res zgolj za nezrelo ravnanje, kot pravi Stevanović? Ali pa za simptom širšega političnega razkola, kjer niti pravila igre niso več samoumevna? Odgovor bo morda prineslo že naslednje glasovanje. Ali pa prav to znova odpre stare rane.

Pripravil: I.M.

Vir: Forbes, Omrežje X, Facebook