Se je v državnem zboru res zgodil preobrat? Po prvi seji pod novim vodstvom so odzivi že zelo jasni – in tudi zelo ostri. Aleš Hojs brez zadržkov: razlika je očitna.

Prva seja, prvi vtisi – in že primerjave

V državnem zboru se je na drugi seji kolegija prvič v novi vlogi predstavil Zoran Stevanović. Dogodek, ki bi lahko minil skoraj neopazno, je sprožil precej glasne odzive – predvsem zaradi primerjav s prejšnjim vodenjem. Nekateri poslanci so že po prvem srečanju poudarili, da je ton drugačen, mirnejši in bolj strukturiran. A ne vsi. Za nekatere je bila to tudi priložnost, da se ozrejo nazaj – in povedo, kaj si v resnici mislijo o obdobju, ki je za nami.

Hojs brez ovinkarjenja: »Nivo je bil na dnu«

Med najbolj neposrednimi je bil poslanec SDS Aleš Hojs, ki ni varčeval z besedami. Na družbenem omrežju X je zapisal, da je vodenje kolegija pod Stevanovićem »vse kaj drugega«, kot je bilo v času Urške Klakočar Zupančič. Še več – prejšnje obdobje je označil za najnižjo točko. »Nivo (dno), ki ga je postavila pri vodenju državnega zbora, je bil resnično tako nizek, da ga najverjetneje nikoli več ne bo moč doseči,« je zapisal, ob tem pa dodal še zahvalo volivcem, da ji niso podelili novega mandata. Besede, ki ne puščajo veliko prostora za interpretacijo in jasno kažejo, kako globoke so politične delitve.

Vodenje kolegija DZ pod vodstvom Stevanovića pa je vse kaj drugega, kot je to bilo s strani UKZ. Nivo (dno),ki ga je postavila pri vodenje @Drzavnizbor je resnično bil tako nizek (nizkoten),da ga najverjetneje nikoli več ne bo moč doseči.Hvala volilcem,da je v DZ niste izvolili.

— Aleš Hojs (@aleshojs) April 20, 2026

Kaj se je pravzaprav spremenilo?

Vprašanje, ki visi v zraku, je preprosto: ali gre za resnično spremembo v načinu vodenja ali zgolj za politično percepcijo? Prejšnje vodenje DZ je pogosto vzbujalo pozornost – tudi zaradi nenavadnih trenutkov, ki so odmevali v javnosti in sprožali burne razprave. Novi predsednik zdaj očitno stavi na drugačen pristop, bolj zadržan in formalen, brez odvečnih ekscesov. A ali bo to dovolj za umiritev političnega prostora ali pa gre zgolj za začasni vtis prvih dni?

Besede, ki odmevajo dlje kot ena seja

Hojsova izjava je več kot le kritika – je odraz širšega razpoloženja dela politike, ki se po volitvah ni umirilo. Delitve ostajajo, morda so celo globlje kot prej, in vsaka nova seja jih lahko le še poudari. Vprašanje pa ostaja: bo novo vodenje res prineslo drugačen ton v državni zbor ali pa se bodo stare napetosti kmalu vrnile v ospredje? Morda bomo odgovor dobili hitreje, kot si mislimo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

V državnem zboru se je pat položaj prelomil na način, ki bo za Gibanje Svoboda boleč. Ne le, da niso dobili vsega, kar so želeli – zavrnili so celo tisto, kar jim je bilo ponujeno, in s tem odprli vrata, da je vodenje pomembnih začasnih odborov prevzela desnica.

Ponudba je bila na mizi, Svoboda pa jo je zavrnila

Na kolegiju predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je padel dogovor, ki bo pomembno zaznamoval prve tedne nove parlamentarne sestave. Tri začasne odbore državnega zbora bo vodila desnica, s tem pa je tudi formalno konec pat pozicije, ki je doslej hromila razdelitev vpliva v parlamentu.

Največ pozornosti pa ni pritegnilo le to, kdo je na koncu dobil vodenje odborov, temveč predvsem ravnanje Gibanja Svoboda. Stranka Roberta Goloba je namreč zavrnila celo odbor za zadeve Evropske unije, ki jim je bil ponujen. To pomeni, da niso ostali brez vpliva zato, ker jim ne bi bilo nič ponujeno, ampak tudi zato, ker sami niso želeli sprejeti rešitve, ki je bila na mizi.

Kako je Svoboda odprla prostor opoziciji

Dogovor med poslanskimi skupinami je prinesel razrez, po katerem bo dva odbora – skupni odbor in odbor za zunanje zadeve – vodila SDS. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni se s takim razrezom niso strinjali. A prav na tej točki je sledil politično pomemben zasuk.

Ko je Gibanje Svoboda zavrnilo vodenje odbora za zadeve EU, SD prav tako ni želela prevzeti te funkcije. Nastali prazen prostor je nato na predlog vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec zapolnila NSi, ki je s podporo SDS, Demokratov, Resnice in poslancev narodnih skupnosti prevzela še tretji začasni odbor. Sporočilo tega razpleta je jasno: kar je koalicijski blok odklonil, je opozicija brez oklevanja pobrala.

Haček: Golob je s togostjo zapravil absolutno zmago

Politični komentator in profesor FDV dr. Miro Haček je dogajanje ocenil ostro. Po njegovih besedah je bila prav togost Svobode, še dodatno okrepljena z nerodno reakcijo po izvolitvi Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora, eden ključnih razlogov, da Robert Golob iz volilnega izida ni potegnil več.

To ni več zgolj tehnično vprašanje delitve funkcij. Gre za prvi resen znak, da bi lahko Svoboda v novem sklicu izgubljala vpliv tudi tam, kjer bi ga lahko obdržala. V politiki pa praznega prostora ni – če ga ena stran noče zapolniti, ga druga z veseljem bo.

Prvi signal, kako trd bo ta mandat

Kolegij predsednika DZ se je ob tem dogovoril še za dve izredni seji državnega zbora, ki bosta v torek in petek. Na torkovi bodo poslanci obravnavali ustanovitev delovnih teles, na petkovi pa spremembe zakona o vladi in zakon o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi.

A politični vtis dneva ostaja drugje: Gibanje Svoboda ni izgubilo samo v pogajanjih. Izgubilo je tudi zato, ker je zavrnilo celo tisto, kar jim je bilo že ponujeno. In prav takšne odločitve pogosto povedo več kot vse velike besede pred kamerami.

Pripravil: I.M.

Vir: Info360, Omrežje X

Napetost raste, odgovori pa še vedno manjkajo. Po prvih pogovorih je jasno: nihče nima dovolj glasov za vlado. Kaj to pomeni za Slovenijo – in kdo še ima sploh realne možnosti?

Prvi krog razkril praznino: nihče nima 46 glasov

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po prvem krogu posvetovanj povedala naravnost: trenutno ni kandidata, ki bi imel zagotovljenih 46 glasov za izvolitev za mandatarja. To je ključna številka, brez katere vlade preprosto ni. Čeprav so mnogi po ustanovni seji državnega zbora pričakovali hitrejši razplet, se je zgodilo nasprotno. Slika je razdrobljena, politični prostor pa poln dvomov. Predsednica zato ne zapira vrat – nasprotno, napovedala je nadaljevanje posvetovanj.

Janša stopil korak nazaj, Golob že v opozicijo

Posebno pozornost je vzbudila izjava Janeza Janše. Čeprav je ustanovna seja nakazovala možnost, da bi prav on sestavil vlado, je danes to zanikal. “SDS trenutno ne sestavlja vlade,” je jasno sporočil. Na drugi strani Robert Golob ne skriva razočaranja. Njegovo Gibanje Svoboda se, kot pravi sam, seli v opozicijo, podobno razmišljajo tudi v SD in Levici. To pomeni, da se razmerja moči hitro premikajo – in da dosedanja koalicija dejansko razpada pred očmi javnosti.

Tretji blok čaka: kdo bo pokazal moč?

V tej politični praznini postaja vse pomembnejši tako imenovani tretji blok – NSi, SLS in Fokus. Njihovo sporočilo je jasno: podpise bodo dali tistemu, ki bo dokazal, da lahko sestavi desnosredinsko vlado. To odpira vrata novim kombinacijam, saj v stranki Resnica priznavajo, da so se programsko najbolj približali SDS, medtem ko Demokrati puščajo odprte vse možnosti in nadaljujejo pogovore z vsemi.

Zakulisje, kjer se odloča prihodnost

Kar se dogaja zdaj, ni le politična matematika. Gre za preizkus moči, zaupanja in taktike. Vsaka izjava, vsak sestanek lahko prevesi tehtnico. Predsednica republike ima v tem trenutku zahtevno nalogo – najti ime, ki bo združilo vsaj minimalno večino. A vprašanje ostaja: ali tak kandidat sploh obstaja?

Država na razpotju – kdo bo naredil naslednji korak?

Slovenija je v trenutku, ko ni več jasnih zmagovalcev. So le odprte karte in nešteto scenarijev. Bo nekdo presenetil in zbral podporo? Ali pa nas čaka dolgotrajno politično preigravanje? Odgovor bo prišel kmalu, a eno je že jasno – ta zgodba še zdaleč ni končana.

Pripravil: I.M.

Vir: www, STA, Forbes

Za mnoge zavarovance je to sprememba, ki je dolgo niso pričakovali. Denar iz Prvega pokojninskega sklada je po novem mogoče dobiti prej, ob tem pa država pravi jasno: pri teh izplačilih ni dohodnine.

Nova možnost za tiste, ki so doslej čakali

Marsikdo je bil prepričan, da bo do prihrankov iz Prvega pokojninskega sklada lahko prišel šele po dopolnjenem 60. letu. Zdaj to ne drži več. Po februarski noveli zakona so se pravila občutno spremenila, in to v korist zavarovancev. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da lahko zavarovanci po novem že pred 60. letom zahtevajo izplačilo odkupne vrednosti police. To pomeni, da se je odprla pot do denarja, ki je bil doslej za mnoge praktično “zaklenjen”. Za ljudi, ki se znajdejo v finančni stiski ali preprosto želijo razpolagati s svojim prihrankom, je to velika novost.

Padla je še ena pomembna omejitev

Sprememba pa se tu ne konča. Novela je odpravila tudi staro omejitev pri enkratnem izplačilu odkupne vrednosti rente. Prej je ta možnost veljala le za tiste, katerih premoženje ni presegalo določenega praga. Zdaj tega pogoja ni več. To v praksi pomeni, da lahko vsi prejemniki pokojninske rente zahtevajo enkratno izplačilo, ne glede na višino sredstev. Pravilo je poenoteno. In prav to je tisto, kar daje novosti dodatno težo: država ni odprla vrat le peščici, ampak vsem upravičencem v tem sistemu.

Brez davka, a le pod enim pomembnim pogojem

Po sprejetju novele so se hitro pojavila vprašanja: ali bo treba ob izplačilu plačati davek? Odgovor ministrstva je nedvoumen – ne. Izplačila iz Prvega pokojninskega sklada, ki so izvedena po določbah novele, so oproščena davčnih obveznosti. To velja za pokojninske rente, odkupne vrednosti polic in tudi za enkratna izplačila rent. Pravna podlaga za to je 3. točka 32. člena zakona o dohodnini. Za zavarovance je to pomembno sporočilo: ob takšnem izplačilu ni dodatnega davčnega bremena. A tu je tudi pomembno opozorilo. Ta ugodnost velja izključno za izplačila iz PPS. Kdor ima sredstva v drugih pokojninskih skladih, se na to pravilo ne more avtomatično sklicevati.

Sklad, ki je ostal zaprt, a zdaj znova buri zanimanje

Prvi pokojninski sklad obstaja že od leta 1999, od leta 2003 pa deluje kot zaprti vzajemni pokojninski sklad, kar pomeni, da nova vplačila vanj niso več mogoča. Razdeljen je na varčevalni del za tiste, ki še niso dopolnili 60 let, in kritni del za tiste, ki že prejemajo pokojninsko rento. Prav zato je ta sprememba toliko bolj odmevna. Ne gre za nov sklad, ampak za star sistem, v katerem je bil denar dolgo ujet v strogih pravilih. Zdaj pa se vrata odpirajo. In za marsikoga bo to pomenilo predvsem eno: končno lahko do svojega denarja pride hitreje – in brez odbitka države.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na družbenih omrežjih se je kot požar razširila objava o domnevnem poskusu ugrabitve otrok v Ljubljani. Strah, dvomi in vprašanja – kaj je res in kaj ne?

Objava, ki je sprožila val strahu

V eni izmed Facebook skupin za starše se je pojavila objava, ki je v nekaj urah dosegla veliko število ljudi. V njej avtorica opozarja na domnevni poskus ugrabitve dveh osnovnošolcev v Ljubljani, v bližini Aleje, kasneje pa naj bi bili isti posamezniki opaženi še v Šiški. Po zapisu naj bi štiri dekleta v star turkizen Opel Meriva z ljubljanskimi registrskimi tablicami vabila otroke v vozilo, ko pa ta nista želela vstopiti, naj bi dve osebi izstopili iz avtomobila in jima sledili peš. Situacijo naj bi po navedbah objave opazila ena izmed mamic in s tem preprečila hujši scenarij.

Med opozorilom in paniko

Takšne objave hitro sprožijo močne odzive. Starši postanejo previdnejši, otroci bolj zaskrbljeni, občutek nevarnosti pa se razširi precej hitreje kot preverjena informacija. V zapisu je sicer navedeno, da je dogodek prijavljen policiji, vendar uradnih potrditev ali dodatnih informacij ni, kar odpira prostor za dvome in tudi za širjenje nepreverjenih zgodb, ki lahko povzročijo nepotrebno paniko.

Kaj pravijo izkušnje iz preteklosti

Podobne zgodbe so se v Sloveniji že večkrat pojavile. V nekaterih primerih se je kasneje izkazalo, da so bile informacije pretirane ali napačno interpretirane, v drugih pa so opozorila dejansko pripomogla k večji previdnosti in večji pozornosti staršev. Prav zato je pomembno ravnovesje – opozorila jemati resno, a hkrati ohraniti zdravo mero dvoma in preverjanja.

Kako ravnati v takšnih primerih

Čeprav zgodba ni uradno potrjena, strokovnjaki svetujejo osnovno previdnost. Otroke je smiselno opozoriti, naj ne vstopajo v vozila neznancev, naj se izogibajo sumljivim situacijam in naj vedno obvestijo odrasle, če se počutijo ogrožene. Hkrati pa je pomembno, da starši informacije preverjajo pri uradnih virih, saj lahko le policija potrdi ali ovrže tovrstne dogodke in poda konkretna navodila.

Med strahom in odgovornostjo

Zgodba iz Ljubljane odpira širše vprašanje: kako hitro danes verjamemo in širimo informacije. Ena sama objava lahko v nekaj urah prestraši celo mesto, zato je ključno, da ob takih zapisih za trenutek obstanemo, preverimo dejstva in razmislimo, preden informacijo delimo naprej. Ali gre za resnično nevarnost ali pa za zgodbo, ki je ušla nadzoru?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Objava o “4-letnih borcih” je dvignila prah – ne le zaradi starosti upravičencev, ampak tudi zaradi milijard, ki naj bi jih država namenila za te pokojnine. Je to res sistemska krivica ali zapletena dediščina preteklosti?

Šokantna zgodba, ki je razjezila javnost

Ko ljudje preberejo, da je bil nekdo med vojno star komaj štiri do osem let, danes pa prejema borčevsko pokojnino, se pojavi občutek nelogičnosti. Kako je mogoče, da otrok sploh postane “borec”? Takšne zgodbe hitro dobijo oznako privilegija, skupaj z njo pa pride tudi jeza, ki se širi po družbenih omrežjih in pogovorih.

Milijarde v ozadju: številke, ki burijo duhove

Razburjenje še poveča denar. Po dostopnih podatkih naj bi Slovenija med letoma 1992 in 2010 za borčevske pokojnine namenila okoli 900 milijonov evrov, ocene pa kažejo, da bi skupni znesek do leta 2012 lahko dosegel tudi okoli 1,2 milijarde evrov, čeprav enotnega uradnega seštevka za to obdobje ni. A pomemben detajl pogosto ostane spregledan: ta denar ne prihaja neposredno iz prispevkov drugih upokojencev, temveč iz državnega proračuna, medtem ko ZPIZ ta sredstva zgolj administrativno izplačuje. Danes so številke bistveno nižje – leta 2023 približno 6,6 milijona evrov in okoli 3.900 upravičencev.

Kako zakon omogoča tudi “otroške borce”

Ključna razlaga je v zakonodaji, ki upravičence ne opredeljuje zgolj kot oborožene borce, temveč širše kot udeležence narodnoosvobodilnega boja. Zakon omogoča, da se čas, preživet v vojnih razmerah, prizna tudi mladoletnim osebam kot posebna pokojninska doba, kar pomeni, da status ni vezan izključno na boj, ampak tudi na sodelovanje, pomoč ali življenje v okoliščinah, ki jih je država kasneje priznala kot del odpora.

Otroci v vojni: realnost, ki jo danes težko razumemo

Druga svetovna vojna na slovenskih tleh je zajela celotno družbo, tudi otroke, ki so prenašali sporočila, pomagali družinam v ilegali ali preprosto živeli v nevarnih razmerah. Niso izbirali svoje vloge, a zakon jo je kasneje priznal, kar danes odpira vprašanja, ali so vsi primeri enako upravičeni ali pa gre v nekaterih primerih za širšo razlago, ki presega današnje razumevanje pravičnosti.

Med zakonitostjo in občutkom krivice

Pravni okvir je jasen: borčevske pokojnine obstajajo, financira jih država in so rezultat zgodovinskih odločitev iz povsem drugega časa. A občutek v javnosti je pogosto drugačen, saj ob zgodbah o “4-letnih borcih” in milijardah evrov mnogi vidijo predvsem nepravičnost in sistem, ki naj bi šel predaleč. In prav tu se razprava zares začne – ne pri zakonih, ampak pri vprašanju, ali so pravila iz preteklosti še vedno sprejemljiva danes.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na političnem parketu se je zgodil nepričakovan obrat. Robert Golob priznava, da nima potrebnih 46 glasov, medtem ko Janez Janša sporoča: SDS vlade ne sestavlja. Kaj to pomeni za državo – in kdo bo potegnil naslednjo potezo?

Golob brez večine: “Gremo v opozicijo”

Ko je Robert Golob stopil pred novinarje po srečanju s predsednico republike, je bilo v zraku čutiti preobrat. Še pred dnevi so mnogi pričakovali, da bo prav on znova poskusil sestaviti vlado, zdaj pa jasna izjava: 46 glasov nima. To ni le številka, to je politična realnost, saj brez absolutne večine v državnem zboru preprosto ne gre, in Golob je tokrat prvič odkrito priznal, da poti do nje trenutno ne vidi. Njegove besede, da se “veseli dela v opoziciji”, so zato zazvenele skoraj kot priznanje poraza.

Janša mirno: SDS ne prevzema pobude

Na drugi strani političnega spektra Janez Janša ni pokazal želje po takojšnjem prevzemu vajeti. Sporočilo je bilo kratko, a pomenljivo: SDS trenutno ne sestavlja vlade. Je to taktična poteza ali znak, da tudi na desnici ni dovolj glasov za stabilno koalicijo? V političnih krogih se vse glasneje šepeta, da nihče ne želi tvegati vlade, ki bi lahko razpadla že v prvih mesecih.

Predsednica v središču igre

V tem trenutku je ključna figura predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj njena posvetovanja z vsemi parlamentarnimi strankami niso le formalnost, ampak iskanje izhoda iz političnega vozla. Vprašanje je preprosto, a hkrati zapleteno: kdo sploh lahko zbere 46 glasov in kdo jih lahko tudi obdrži? Vsak krog pogovorov odpira nove kombinacije, nova razmerja moči in tudi nova tveganja.

Politični vakuum ali nova priložnost?

Slovenija se je znašla v trenutku negotovosti, brez jasnega mandatarja, brez trdne večine in z razdeljenim parlamentom. Takšni trenutki so lahko nevarni, a hkrati tudi prelomni, saj pogosto rodijo nepričakovane povezave ali celo odprejo pot do novih volitev. Prav zato mnogi že razmišljajo, ali smo priča začetku daljše politične blokade ali pa le kratkemu zatišju pred novim preobratom.

Kdo bo naredil naslednji korak?

Ko se prah poleže, ostane eno ključno vprašanje: kdo si bo upal tvegati in poskusiti sestaviti vlado v takšnih razmerah? Bo nekdo vendarle stopil korak naprej ali pa se Slovenija res pomika proti novemu volilnemu krogu? Odgovor še ni znan, a jasno je eno – politična igra se je šele zares začela.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, STA

Kar se je začelo kot sociološka razlaga, se je v nekaj urah spremenilo v politični vihar. Dekan FDV dr. Samo Uhan je z izjavo o mladih volivcih sprožil odzive, ki segajo od ostrih kritik do pozivov k odstopu.

Izjava, ki je sprožila plaz

V podkastu N1 je dr. Samo Uhan komentiral vse pogostejše trditve, da se mladi množično obračajo v desno. A po njegovem to ni tako preprosto. Opozoril je, da del mladih pravzaprav ne razume jasno, kaj pomeni “desno”, ter se skliceval na raziskavo sociologinje Hajdeje Iglič. Po njegovih besedah naj bi nekateri mladi državo dojemali kot “monstrum”, brez jasne povezave med davki in javnimi sistemi, pri čemer naj bi jih nove desne politične sile spodbujale k uporništvu in jih na nek način tudi “instrumentalizirale”. Ob tem je izpostavil tudi profil dela mladih – predvsem moških z nižjo stopnjo izobrazbe – ki naj bi že dalj časa izražali bolj radikalne vrednote.

SDM: “To je žalitev volivcev”

Besede niso ostale brez odziva. Slovenska demokratska mladina (SDM) je Uhanov nastop razumela kot neposredno žalitev mladih volivcev desnih strank. V sporočilu za javnost so zapisali, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava akademsko nepristranskost in spoštovanje, ter poudarili, da takšen nastop ne pritiče dekanu osrednje družboslovne fakultete. Šli so še dlje – dekana so pozvali k odstopu in odprli vprašanje, ali bodo študenti z desnimi političnimi pogledi na FDV sploh obravnavani enakopravno.

Diplomant FDV udari še ostreje

A poleg političnega odziva je odjeknilo tudi osebno pismo diplomanta FDV, ki je hitro zaokrožilo v javnosti. Njegov ton je še bolj neposreden in čustven. “To ni sociološka analiza. To je prezir,” zapiše in opozori na razkorak med akademsko elito in “navadnimi” ljudmi. Po njegovem mnenju takšne izjave delijo družbo na “razsvetljene” in “manjvredne”, obenem pa poudari ironijo sistema – prav tisti, ki naj bi jih nekateri intelektualci zaničevali, s svojim delom in davki financirajo javne institucije, tudi univerze.

Verčič: univerza mora ostati svobodna

Na drugi strani pa prihajajo tudi drugačni glasovi. Komunikolog dr. Dejan Verčič opozarja, da univerza ni prostor enoumja, temveč prostor soočenja idej. “Napadi na FDV kot ‘levo fakulteto’ postajajo že dolgočasni,” je zapisal in poudaril, da imajo profesorji pravico do mnenja – tudi političnega. Ob tem je spomnil na zgodovinske primere političnih pritiskov na univerzo in njihove posledice ter opozoril, da mora univerza ostati prostor svobode, ne pa tarča političnega discipliniranja.

Več kot le spor o eni izjavi

Zgodba o Uhanovih besedah tako presega en sam nastop in razkriva globlji razkol v družbi – med različnimi pogledi na politiko, med akademijo in javnostjo ter med interpretacijo in občutkom prizadetosti. Kje je meja med analizo in žaljenjem, kdo jo določa in ali lahko ena izjava sproži tako širok odziv? Odgovori za zdaj ostajajo odprti, jasno pa je eno: razprava se šele začenja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Slovenski zvezdnik Luka Dončić je sezono odigral na ravni, ki jemlje dih. A ko so razkrili finaliste za MVP, je sledil hladen tuš. Navijači so besni – in vprašanja kar dežujejo.

Neverjetna odločitev, ki je dvignila prah

Ko je liga NBA v noči na ponedeljek razkrila tri finaliste za najkoristnejšega igralca sezone, so mnogi obstali brez besed. Na seznamu so se znašli Shai Gilgeous-Alexander, Nikola Jokić in Victor Wembanyama. Ime Luke Dončića? Nikjer. In prav tu se začne zgodba, ki je razburila košarkarski svet. Dončić je bil letos najboljši strelec lige, s povprečjem kar 33,5 točke na tekmo. Številke, ki običajno samodejno pomenijo vsaj mesto med finalisti. Tokrat pa ne.

Številke, ki govorijo same zase

Ni šlo le za točke. Dončić je sezono odigral izjemno celostno – tretji po asistencah, šesti po ukradenih žogah. Kritike o obrambi? Te številke jih postavljajo pod vprašaj. Ob tem ne gre spregledati še enega dejstva: njegova ekipa je redni del končala na visokem četrtem mestu. In to z njim kot daleč najpomembnejšim igralcem. Če to ni definicija MVP-ja, kaj potem sploh je?

The 2025-26 Finalists for Kia NBA Most Valuable Player.

Shai Gilgeous-Alexander
Nikola Jokić
Victor Wembanyama pic.twitter.com/Gy5UcInp6h

— NBA (@NBA) April 19, 2026

Navijači v šoku: “To nima nobenega smisla”

Reakcije so bile takojšnje in glasne. Navijači Lakersov, pa tudi širše košarkarske javnosti, so eksplodirali na družbenih omrežjih. “Kako lahko najboljši strelec lige ni med tremi?” se sprašujejo. Mnogi opozarjajo na pretekle sezone. V zadnjem desetletju je bil najboljši strelec praktično vedno tudi med finalisti za MVP. Dončić je zdaj postal izjema – in to zelo boleča.

Primerjava, ki dodatno boli

Še več soli na rano pa prinaša primerjava z lanskim letom. Takrat je MVP postal Shai Gilgeous-Alexander, kljub slabšim statističnim številkam, kot jih ima Dončić letos. Zato se vse glasneje postavlja vprašanje: ali gre res zgolj za športno odločitev – ali pa v ozadju obstajajo druga merila, ki jih javnost ne vidi?

Luka Doncic is…

1st in PPG (33.5)
2nd in 3PM (4.0)
3rd in AGP (8.3)
6th in STL (1.6)

and not a MVP finalist https://t.co/x3uK4LuDAx pic.twitter.com/uvpSGx4eBH

— Underdog (@Underdog) April 19, 2026

Kaj to pomeni za Dončića?

Takšna odločitev zagotovo pušča grenak priokus. A hkrati lahko pomeni tudi dodatno gorivo za Dončića, ki je že večkrat dokazal, da ga dvomi le še bolj motivirajo. Morda je prav ta trenutek tisti, ki bo sprožil še večjo eksplozijo v končnici. In če bo tam zasijal, kot zna – potem MVP nagrada morda sploh ne bo več najpomembnejša. Na koncu pa ostaja vprašanje, ki visi v zraku: je Luka Dončić res lahko izven najboljše trojice – ali pa smo pravkar priča eni največjih krivic zadnjih let?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, NBA.com, Omrežje X

Ena fotografija, eno srečanje – in nato ime, ki vse postavi v drugačno luč. Tina Gaber ni bila tam, a prav njena vloga naj bi po navedbah povezovala ljudi, ki v Sloveniji že dolgo krojijo pomembne zgodbe. Kaj se pravzaprav skriva v ozadju?

Ko fotografija odpre več vprašanj, kot da odgovorov

Na prvi pogled povsem običajen prizor. Kava v novomeškem Mercatorju, pogovor med Nado Drobne Popović, danes prvo damo GEN energije, in Edom Škufco iz gradbenega podjetja CGP. Fotografija, ki kroži, sama po sebi ne dokazuje ničesar. Ne razkriva vsebine pogovora, ne namena srečanja. Toda zgodba se ne ustavi pri tem prizoru. Pravzaprav se tam šele začne. Ko se ob tej fotografiji začne omenjati Tina Gaber, dobi vse skupaj drugačen ton. Ne zaradi tega, kar vidimo, ampak zaradi tega, kar naj bi stalo v ozadju.

Družinske vezi, ki vodijo v središče zgodbe

Po javno dostopnih navedbah je Tina Gaber nečakinja Nade Drobne Popović. To je pomembna izhodiščna točka. Drobne Popovićeva je ena ključnih figur v energetiki, Gabrova pa ime, ki v zadnjih letih pogosto sproža zanimanje javnosti. A tu se mreža šele začne širiti. Po navedbah, ki jih je izpostavil tudi Bojan Požar, naj bi bila Gabrova preko širših družinskih vezi povezana tudi z družino Osolnik iz Novega mesta. Gre za družino z dolgo gospodarsko tradicijo, ki je v preteklosti delovala tudi na območju nekdanje Jugoslavije, danes pa njeni člani zasedajo vplivne položaje v gospodarstvu in javnih institucijah.

‼️ Družinske vezi
Je pa Tina Gaber, nečakinja Nade Drobne Popovič, v sorodu tudi z nekoč eno od najbogatejših drużin v Novem mestu, to je družino Osolnik. Po celi Jugoslaviji so opremljali ladje, Mojca Osolnik pa je danes članica uprave Gorenjske banke, sedi pa tudi v nadzornem… https://t.co/LOfQD9OW99 pic.twitter.com/1qaWDUKII6

— BojanPožar (@BojanPozar) April 19, 2026

Preplet imen, ki se pojavljajo znova in znova

Mojca Osolnik Videmšek je članica uprave Gorenjske banke in sedi v nadzornem svetu Krke. Njen mož Janez Videmšek je bil nekoč vodja varovanja predsednika Janeza Drnovška, kasneje pa tudi direktor Tuša. Milan Osolnik, brat Mojce, je povezan z zgodbo podjetja DEKOP, ki je končalo v stečaju, njegova žena Jasna Dokl Osolnik pa danes vodi Dolenjski muzej in je bila pred tem aktivna v kulturnem prostoru. Njena sestra Maja Berločnik je poročena s Tomažem Berločnikom, nekdanjim predsednikom uprave Petrola in Istrabenza. V tej mreži se tako pojavljajo posamezniki, ki so krojili ali še vedno krojijo ključne gospodarske in institucionalne zgodbe v Sloveniji.

Kje je v tej zgodbi Tina Gaber

In prav tu se zgodba znova vrne k Tini Gaber. Ne zato, ker bi bila neposredno udeležena v srečanju, ampak zato, ker naj bi prav prek nje – po teh navedbah – dobila mreža dodatno dimenzijo. Ko se ime, povezano z javnostjo in vplivom, znajde v takšnem kontekstu, začnejo vprašanja prihajati sama od sebe. Ali gre zgolj za naključje? Za preplet družinskih zgodb? Ali pa za nekaj, kar ima širši pomen? V takšnih zgodbah je pogosto pomembnejše, kako se imena povezujejo, kot pa posamezni dogodki sami.

Vprašanja, ki ostajajo odprta

Za zdaj ni dokazov, da bi srečanje v Novem mestu pomenilo karkoli več kot pogovor ob kavi. A zgodbe, kot je ta, redko živijo zaradi dokazov. Živijo zaradi konteksta. Zaradi imen. Zaradi povezav. Zaradi občutka, da se v ozadju nekaj premika. In morda je prav to bistvo te zgodbe. Ne to, kar vemo, ampak to, kar šele slutimo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X