Zvočni posnetki razkrivajo srhljivo dogajanje na trasi kanala C0. Medtem ko so varnostniki pritiskali na lastnika zemljišča, je njegov brat v ozadju kričal od bolečin. Zgodba pa ima še precej temnejši začetek.

Jutro, ki se je hitro spremenilo v kaos

Vse se je začelo v petek, 27. marca, zgodaj zjutraj. Uroš Jernejc je prišel na svoje zemljišče, kjer so že potekala dela na kanalu C0, in mirno fotografiral dogajanje. Ni oviral gradnje, ni izzival – bil je na svoji parceli. A kmalu so do njega pristopili varnostniki, ki naj bi jim delovodja naročil, naj ga odstranijo. V nekaj trenutkih se je situacija zaostrila: zgrabili so ga, ga zadržali in začeli prepričevati, da naj odide.

Posnetek, ki odpira srhljiva vprašanja

V uredništvo smo prejeli zvočni posnetek, ki razkriva del tega napetega dogajanja. Na njem varnostniki Urošu “svetujejo”, naj se za svoje pravice ne bori na zemljišču, temveč na občini. »Greš lepo na občino … pa vržeš bombo,« naj bi se slišalo. Besede, ki šokirajo in odpirajo vprašanje, kako daleč so šli pritiski na terenu. V ozadju se sliši tudi posmehovanje in omalovaževanje, kot da gre za nekaj nepomembnega.

Novo v posnetku❗️varnostniki ob kanalu C0 Urošu Jernejcu: »Pejd k Jankoviću, pizda, pa ga napadi./…/Greš lepo na občino, pa vržeš bombo.« ❗️ Stalno prepričevanje poškodovanega Uroša, da je on napadel varnostnike ❗️ kričanje Simona Jernejca in vzkliki Urošu na pomoč …… pic.twitter.com/Q6IrBL22Bq

— Domovina (@Domovina_je) April 18, 2026

Medtem v ozadju: kriki in nasilje

Ko so varnostniki držali Uroša, je na prizorišče prišel njegov brat Simon, ki ga je Uroš prosil, naj dogajanje posname. Nekaj trenutkov je snemal, nato pa so ga obkolili varnostniki. Po pričevanjih so ga podrli na tla, ga odvlekli proti robu Save, ga davili in klečali na njegovem vratu, medtem ko so mu skušali odvzeti telefon. Iz posnetka se sliši njegovo obupano kričanje: »Uroš! Uroš!« – kriki, ki razkrivajo, da se je situacija povsem izmuznila nadzoru.

Izbrisani posnetki in poškodbe

Ko so Simona obvladali, so mu odvzeli telefon in izbrisali vse posnetke – tako iz galerije kot iz koša. Enako naj bi storili tudi z Uroševim telefonom. Takšno ravnanje odpira resna vprašanja: zakaj bi nekdo brisal dokaze, če je bilo vse zakonito? Oba brata sta kasneje poiskala zdravniško pomoč. Simon je utrpel več udarcev in modric, Uroš pa poškodbo roženice in gležnja, zaradi česar je moral hoditi z berglami.

Projekt, ki že dolgo razdvaja

Kanal C0 že dolgo deli javnost. Gradnja kanalizacije nad pomembnim virom pitne vode za Ljubljano skrbi tako naravovarstvenike kot zdravstveno stroko, a projekt se kljub opozorilom nadaljuje. Na terenu ostaja le še peščica posameznikov, ki vztrajajo pri nasprotovanju – in kot kaže, za to plačujejo visoko ceno.

Kaj še prihaja?

To naj bi bil šele prvi del razkritij. V prihodnjih dneh naj bi sledili novi posnetki, ki bi lahko še dodatno osvetlili, kaj se je tistega jutra v resnici dogajalo. Ostaja pa vprašanje, ki visi v zraku: koliko takšnih zgodb še ni prišlo v javnost?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Včasih je dovolj en sam listek, da se dan obrne na glavo. Prav to se je zgodilo nekomu, ki je na igri Ekstra Joker 6 zadel glavni dobitek v višini 300.000 evrov in si z enim žrebom odprl povsem novo poglavje.

Sreča je tokrat izbrala svojega

Na spletni strani Loterije Slovenije se je pojavilo sporočilo, ki takoj pritegne pogled: glavni dobitek Ekstra Joker 6 v višini 300.000 evrov je bil vplačan. To pomeni le eno – nekdo je zadel kombinacijo, o kateri večina le sanja, in doživel tisti redki trenutek, ko številke niso več le številke, ampak postanejo resničnost.

Takšne novice vedno v hipu vzbudijo radovednost. Kdo je srečnež? Je listek izpolnil načrtno ali čisto mimogrede? Ga je preveril takoj ali šele po naključju? Odgovorov javnost seveda ne pozna, a prav v tem je nekaj posebnega. Za suho številko se skriva čisto prava zgodba.

Dobitek, ki lahko marsikaj spremeni

Tristo tisoč evrov morda ni največji mogoči jackpot, je pa znesek, ki lahko človeku občutno spremeni življenje. Za nekoga to pomeni odplačilo kredita. Za drugega varnost, ki je prej ni bilo. Za tretjega morda mirnejši spanec, pomoč družini ali pa priložnost za nov začetek.

Zato takšni dobitki vedno odmevajo širše, kot se zdi na prvi pogled. Ne gre le za igro na srečo, temveč za trenutek, v katerem se nekomu svet zares premakne. In ravno to je razlog, da takšna objava tako močno odmeva med ljudmi.

Ekstra Joker 6 je tokrat res pokazal zobe

Ob vsakem žrebanju številni upajo, da se bo sreča ustavila prav pri njih. Tokrat se je. Nekdo je imel pravo kombinacijo, pravo odločitev in očitno tudi precej mirne živce, da je dobitek preveril in ga nato tudi prevzel.

Ob tem takšna novica znova prebudi staro vprašanje, ki si ga ob loteriji postavlja skoraj vsak: kaj bi naredil jaz, če bi zadel? Bi molčal? Bi novico delil z najbližjimi? Bi najprej odšel na banko ali bi si v tišini le še enkrat ogledal listek?

Ena kombinacija, ki je spremenila dan

V ozadju vseh velikih številk je pravzaprav zelo preprost trenutek. Nekdo je izpolnil listek. Nekdo je čakal razplet. In nekdo je zdaj bogatejši za 300.000 evrov. Ravno zato so takšne zgodbe tako privlačne – ker nas spomnijo, da se lahko velik preobrat včasih skriva v povsem običajnem dnevu.

Pripravil: I.M.

Vir: Loterija Slovenije

Regres ni stvar dobre volje delodajalca, ampak zakonska obveznost. Letos mora znašati najmanj 1.481,88 evra bruto, rok za izplačilo pa se hitro približuje.

Najnižji znesek je letos višji

Za leto 2026 mora regres za letni dopust znašati najmanj toliko kot minimalna plača. Ta po uradni objavi znaša 1.481,88 evra bruto, kar pomeni, da je to tudi zakonski minimum, pod katerega delodajalec ne sme iti. V praksi to pomeni, da lahko zaposleni prejme tudi višji regres, če tako določa kolektivna pogodba, interni akt ali pogodba o zaposlitvi.

Do regresa ni upravičen le tisti, ki je že šel na dopust

Tu se pogosto pojavi zmeda. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne na to, ali je delavec dopust že dejansko koristil. Če je nekdo zaposlen celo leto, mu pripada celoten regres. Če je zaposlen le del leta, mu praviloma pripada sorazmerni del. Enako velja za številne zaposlene s krajšim delovnim časom, pri čemer zakon določa tudi posebne izjeme, ko pripada celoten regres.

Rok je jasen: 1. julij

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti regres izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta. To je osnovno pravilo, ki velja za večino zaposlenih v zasebnem sektorju. Izjema je mogoča le, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti zaradi nelikvidnosti delodajalca določa poznejši rok. Toda tudi v tem primeru obstaja meja: regres mora biti izplačan najpozneje do 1. novembra.

V javnem sektorju letos še več

Za javne uslužbence je letos predviden še višji regres. Portal GOV.SI navaja, da regres za letni dopust za leto 2026 znaša 1.630,07 evra in da se izplača najpozneje ob plači za april 2026. To pomeni, da so v javnem sektorju letos pri tem prejemku celo nad zakonskim minimumom.

Zakaj je to pomembno prav zdaj

Regres je za mnoge zaposlene ena ključnih poletnih finančnih injekcij. Ravno zato ni nepomembno vprašanje, koliko znaša in kdaj mora prispeti na račun. Letos je odgovor precej jasen: najmanj 1.481,88 evra bruto, praviloma najpozneje do 1. julija. Za marsikatero gospodinjstvo to ne bo le dodatek, ampak konkreten denar, ki bo odločal, kako mirno bo vstopilo v poletje.

Pripravil: I.M.

Vir: FURS, Omrežje X, Facebook

Primerjava ni bila naključna in tudi ne nedolžna. Janez Janša je z enim stavkom namignil, da bi se lahko Robertu Golobu zgodilo to, kar se je leta 2011 zgodilo Zoranu Jankoviću: volilna zmaga brez oblasti.

V enem stavku je povedal zelo veliko

Ko je Janez Janša po umiku Demokratov iz pogajanj zapisal, da se je »skakač« sestavljanja koalicije lotil enako kot nekoč njegova »kraljica«, ni šlo le za običajno politično zbadljivko. S tem je Roberta Goloba neposredno povezal z Zoranom Jankovićem, nekdanjim ljubljanskim županom in zmagovalcem parlamentarnih volitev leta 2011, ki pa mu kljub zmagi ni uspelo sestaviti vlade. Koalicijo je nato oblikoval prav Janša.

Kaj je hotel Janša v resnici povedati?

Sporočilo je precej jasno: relativna zmaga na volitvah še ne pomeni, da imaš v rokah tudi oblast. V slovenski politiki šteje predvsem to, kdo zna priti do 46 glasov. Janša zato z omembo Jankovića sporoča, da je Golob morda zmagovalec na papirju, ne pa nujno tudi prihodnji mandatar. To je hkrati opozorilo javnosti in političnim akterjem, da se lahko razmerja moči po volitvah zelo hitro obrnejo.

Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica. #golobjanković https://t.co/G2KlfYJY7n

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 17, 2026

Logarjev umik je bil prelomna točka

Janšev zapis je prišel prav v trenutku, ko je Anže Logar sporočil, da Demokrati dokončno prekinjajo pogajanja s Svobodo. V stranki so Golobovemu taboru očitali, da želi mimo vodstva vplivati neposredno na njihove člane in poslance, kar so označili za nesprejemljivo. Prav ta razplet je Janši odprl prostor za napad: želel je pokazati, da Golob pri sestavljanju večine ne utrjuje zaupanja, ampak izgublja partnerje.

Zakaj je primerjava politično tako močna

Primerjava z Jankovićem nosi tudi simbolni naboj. Na desnici je leto 2011 še vedno dokaz, da lahko nekdo zmaga na volitvah, pa vendar ostane brez vlade. Janša s tem ustvarja vtis, da se zgodovina ponavlja in da Golob stopa po poti političnega zmagovalca, ki mu zmanjka odločilnih glasov. V trenutku, ko se v ozadju že omenja možna desnosredinska večina, takšna primerjava ni le komentar, ampak del širšega političnega pritiska.

V politiki ne šteje le zmaga, ampak matematična resnica

Zato je odgovor na vprašanje, zakaj je Janša primerjal Goloba z Jankovićem, pravzaprav preprost: ker želi pokazati, da lahko tudi volilni zmagovalec obstane pred vrati oblasti. In prav to je zdaj osrednje vprašanje slovenske politike – ali bo Golob našel večino ali pa bo znova odločilo hladno štetje glasov.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

V Petrolu so državi in SDH sporočili jasno: tako široko zastavljenih posebnih revizij ne bodo spustili skozi brez resnih pravnih temeljev. Spor med enim najpomembnejših slovenskih podjetij in državo se tako očitno šele zares zaostruje.

Ko se državni lastnik zaleti v zid

V četrtek je nadzorni svet Petrola preučil zahtevo Slovenskega državnega holdinga in države za sklic skupščine, na kateri bi delničarji odločali o vrsti posebnih revizij poslovanja družbe. Toda odgovor je bil odločen: ne. V Petrolu so vse predlagane točke zavrnili in s tem državi poslali sporočilo, da nadzora ne bo mogla širiti po lastni volji.

Jedro spora je precej občutljivo. SDH želi pod drobnogled postaviti več segmentov poslovanja, med drugim oskrbo bencinskih servisov in tudi posle s skupino Perspektiva FT, povezano z zakoncema Južna. Toda Petrol opozarja, da je zahteva zastavljena preširoko, premalo konkretno in po njihovi oceni celo v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah.

Petrol: to ni posebna revizija, ampak poseg v vodenje družbe

V družbi poudarjajo, da posebna revizija po zakonu ni namenjena splošnemu preverjanju vsega poslovanja, temveč zgolj natančno določenim, posameznim poslom. Prav tu naj bi bil največji problem državnega predloga. Po oceni uprave in nadzornega sveta so nekatere točke celo nedopustne, ker posegajo v presojo vpliva na vodenje poslov, kar pa ne more biti predmet takšne revizije.

Petrol obenem opozarja še na drugo pomembno vprašanje: predlagatelji po njihovih navedbah niso podali ustreznih obrazložitev. To je za družbo ključno, saj bi tako obsežna revizija pomenila visoke stroške, poseg v tekoče poslovanje in tudi tveganje za ugled podjetja. V takem primeru, pravijo, morajo biti razlogi jasni in pravočasno predstavljeni vsem delničarjem.

SDH vztraja: zakon je na naši strani

Na drugi strani SDH odgovarja, da zakon pri zahtevi za sklic skupščine zahteva predvsem dnevni red in predloge sklepov, ne pa nujno tudi vnaprejšnje obrazložitve, če se o točkah glasuje. Povedano drugače: v SDH menijo, da Petrol od njih zahteva nekaj, česar zakon ne določa kot obveznost.

Zato v upravljavcu državnih naložb pričakujejo, da bo Petrol skupščino vendarle sklical, in to čim prej, najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Redna skupščina je po finančnem koledarju predvidena za 21. maj, a je družba še ni sklicala, čeprav bi to po prvotnih načrtih že morala storiti.

Spor, ki odpira večje vprašanje

V ozadju tega konflikta ni le pravna razprava o formulacijah in členih zakona. Gre tudi za vprašanje, kdo v resnici postavlja meje v delno državni družbi: država kot pomemben lastnik ali vodstvo podjetja, ki se sklicuje na zakon in avtonomijo upravljanja. Ravno zato ta zgodba presega Petrol. Kaže namreč, kako hitro se lahko v Sloveniji nadzor nad velikimi družbami spremeni v odprt spopad za vpliv.

Medtem pa bodo delničarji maja odločali še o dividendi. Uprava s soglasjem nadzornikov predlaga bruto dividendo v višini 2,5 evra na delnico, kar je več kot lani. Toda ob takšnem sporu je jasno: v središču pozornosti ne bo le izplačilo dobička, ampak vprašanje, kdo ima v Petrolu zadnjo besedo.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Omrežje X, Facebook

V samem središču Ljubljane lahko turisti spijo kar v šotorih na strešni terasi. Ne nekje na obrobju, ne v naravi, ampak sedem nadstropij nad mestom – in to za ceno, ki nikakor ni nizka.

Nenavadna ponudba, ki je hitro dvignila prah

Ljubljana je očitno dobila še eno turistično posebnost. Na Miklošičevi cesti 9 hostel gostom ponuja prenočevanje v šotorih, postavljenih na terasi v sedmem nadstropju poslovne stavbe. Prav ta nenavadna ideja je v zadnjih dneh sprožila val odzivov, zdaj pa ni ostalo le pri začudenih komentarjih na spletu – zadevo so že vzeli pod drobnogled tudi inšpektorji.

Inšpekcija je že dobila prijavo

Glavna tržna inšpektorica Andreja But je za Žurnal potrdila, da je primer že znan inšpekciji. V nadzoru so ugotovili, da ponudnica med nastanitvami dejansko oglašuje tudi “šotore” za prenočevanje gostov, nameščene na terasi v 7. nadstropju. Toda tu se zgodba šele zares zaplete. Tržni inšpektorat opozarja, da ni dovolj, da je dejavnost formalno registrirana po zakonu o gostinstvu – ponudnik mora izpolnjevati tudi pogoje iz gradbene in prostorske zakonodaje. Prav zato so primer odstopili Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor.

@ksenia_in_slovenia I wouldn’t. What about you? #slovenia #travelslovenia ♬ original sound – MOTORSPORT FILES

Ključno vprašanje: je streha sploh namenjena nočitvam?

Največji dvom ni v tem, ali so šotori zanimiva turistična ideja, ampak ali je terasa sploh varna in pravno ustrezna za takšno uporabo. Odprta ostajajo vprašanja pohodnosti strehe, varnosti za goste in celo električnih vtičnic v šotorih. Na pristojnem inšpektoratu so potrdili, da so prijavo že prejeli, a opozorili, da prijava sama po sebi še ne pomeni avtomatične uvedbe postopka. Najprej bodo presodili, ali so za ukrepanje sploh izpolnjeni pogoji.

Nenavadno, a očitno donosno

Morda najbolj presenetljiv del zgodbe je cena. Po poročanju Žurnala nočitev v takšnem šotoru junija stane že več kot 70 evrov na noč. Torej ne govorimo o poceni avanturi za popotnike z nahrbtnikom, ampak o precej dragi izkušnji, ki očitno računa prav na faktor posebnosti. Nova gostinska zakonodaja takšne oblike nastanitev načeloma dopušča, če so del registriranega obrata. A prav ta primer zdaj odpira širše vprašanje: kje je meja med izvirno turistično ponudbo in rešitvami, ki lahko postanejo varnostno ali pravno sporne?

Ko atraktivna ideja trči ob predpise

V času, ko ponudniki iščejo vse bolj nenavadne načine, kako pritegniti goste, se zdi, da je Ljubljana dobila simbol nove turistične dobe – bolj drzne, bolj “instagramabilne”, a tudi bolj tvegane. In prav zato ta zgodba ni le anekdota o turistih, ki spijo v šotorih nad mestom. Je test, kako daleč lahko gre turistična domišljija, preden nanjo potrka inšpekcija.

Pripravil: I.M.

Vir: TikTok

Namigi o zakulisnih potezah, tišina na eni strani in samozavest na drugi. Se v ozadju političnih pogajanj že riše nova realnost?

Politično dogajanje po volitvah dobiva vse ostrejše robove. Kar je še pred dnevi delovalo kot običajno tipanje terena, danes vse bolj spominja na preizkušanje moči – in tudi potrpežljivosti.

Ko se komunikacija zatakne

V Gibanju Svoboda so jasno povedali: želijo nadaljevati pogajanja z Demokrati. A obenem trdijo, da odgovora na konkretna povabila preprosto ni. Generalni sekretar Matej Grah je po seji izvršnega odbora dejal, da so poslali vabilo na vsebinska pogajanja, a odziva še vedno niso prejeli. To samo po sebi še ne bi bilo nič nenavadnega, a nato pride stavek, ki odpira več vprašanj kot odgovorov – v Svobodi namreč ocenjujejo, da Anže Logar o pogovorih ne obvešča dovolj svoje stranke, zato razmišljajo, da bi pogajanja razširili in se začeli srečevati s širšo skupino predstavnikov Demokratov.

Logarjeva zgodba: enotnost brez razpok

Na drugi strani Logar slika povsem drugačno sliko. Javno zatrjuje, da so poslanci Demokratov enotni, da ima jasno podporo stranke in tudi mandat za nadaljevanje pogajanj. Organi stranke naj bi vodstvo pri tem soglasno podprli, kar daje vtis stabilnosti in notranje discipline. A prav ta kontrast – med tem, kar trdi Logar, in tem, kar namiguje Svoboda – odpira dvom: ali gre za dejanski razkol ali le za politični pritisk?

Robert Golob ne spoštuje več niti vodstva @DemokratiSLO. Kako bo @AnzeLog reagiral, potem ko je namero Svobode, da zaobidejo njega kot predsednika in vodstvo stranke, kar javno potrdil tudi sekretar Grah ? https://t.co/3zw0WhJRuh

— Luka Svetina (@LukaSvetina) April 16, 2026

Je to test zvestobe znotraj Demokratov?

Prav tukaj postane zgodba zanimiva. Če Svoboda res želi pogovore razširiti na širši krog, to ni več le tehnična odločitev, temveč potencialno premišljena politična poteza. Lahko gre za test – kdo znotraj Demokratov dejansko stoji za Logarjem in kdo bi bil pripravljen poslušati tudi drugo stran. Takšna strategija bi lahko razkrila morebitne razpoke ali pa jih, če jih ni, dokončno zacementirala.

48 glasov, ki spreminjajo pravila igre

V ozadju vsega pa stoji še en pomemben podatek. Pri glasovanju za predsednika državnega zbora je bilo doseženih 48 glasov – več, kot je potrebnih za absolutno večino. To pomeni, da se je v parlamentu že oblikovala operativna večina, ki presega zgolj teoretične kombinacije. In prav to dejstvo spreminja dinamiko pogajanj – ne gre več le za pogovore, ampak za realno razmerje moči, ki ga nekdo očitno že preverja.

Kaj se v resnici dogaja za zaprtimi vrati?

Zunaj slišimo eno zgodbo, znotraj političnih krogov pa očitno nastaja druga. Svoboda namiguje, da komunikacija z vrhom Demokratov ne deluje, Demokrati pa odgovarjajo, da so enotni in pripravljeni nadaljevati pogajanja. Resnica je verjetno nekje vmes – v prostoru, kjer politika pogosto deluje skozi tihe signale in preizkušanje meja. In prav zato ostaja ključno vprašanje: ali gre za običajna pogajanja ali pa smo priča začetku tihega političnega spopada za vpliv?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

To ni več le politično ohlajanje, ampak odkrito razmerje moči. Anže Logar je z ostrimi besedami sporočil, da Demokrati z Robertom Golobom dokončno prekinjajo pogajanja – in s tem na politični mizi pustil sporočilo, ki ga bo težko preslišati.

Ko je počilo med Golobom in Logarjem

»Z Robertom Golobom demokrati dokončno zaključujemo pogajanja,« je sporočil Anže Logar in s tem prekinil še zadnje dvome o tem, da so se odnosi med DemokratI in Gibanjem Svoboda v hipu prevesili iz napetega tipanja v odprt politični spopad. Po njegovih besedah je bil povod predvsem način, kako naj bi Svoboda v zadnjih dneh pritiskala na člane stranke Demokrati in na njene poslance.

Logarjev očitek je izjemno resen. Ne govori le o vsebinskih razlikah ali o neusklajenih programih. Govori o nečem bistveno težjem – o občutku, da je potencialni partner prestopil mejo politične korektnosti in spoštovanja. In prav to je v slovenski politiki pogosto trenutek, ko mostovi ne začnejo pokati, ampak se sesujejo.

Svoboda je še včeraj govorila o nadaljevanju

Prav zato je ta obrat še toliko bolj odmeven. Generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah je po seji izvršilnega odbora dejal, da želijo v stranki nadaljevati vsebinska pogajanja o sestavi koalicije, Demokratom pa so poslali vabilo na konkretna pogajanja. Ob tem so v Svobodi trdili tudi, da se vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila ne odziva več.

Z drugimi besedami: ena stran je še govorila o odprtih vratih, druga pa je vrata medtem že zaloputnila. In to glasno.

Ni šlo več za pogajanja, ampak za pritisk

Logarjeva formulacija, da naj bi Svoboda poskušala člane in poslance Demokratov »z neposrednim vplivanjem prisiliti v koalicijski sporazum«, ni nedolžna politična fraza. To je namig, da se je boj za večino premaknil mimo uradnih kanalov in mimo vodstev strank. Če to drži, potem ne govorimo več o običajnem postvolilnem prepričevanju, ampak o surovi demonstraciji politične moči.

Še pred nekaj dnevi so organi Demokratov sicer podprli vodstvo stranke pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih in poudarili, da ne smejo odstopati od temeljnih programskih zahtev. Zdaj je jasno: meja je bila po Logarjevem mnenju prestopljena.

Politični signal, ki bo še odmeval

Ta poteza ni pomembna le zaradi odnosa med Golobom in Logarjem. Pomembna je zato, ker razkriva, kako krhka so postala pogajanja za novo oblast. Ko se v javnost prebijejo besede o pritiskih, prisili in nespoštovanju, zaupanja skoraj ni več mogoče obnoviti. In ravno zaupanje je valuta, brez katere koalicije ne nastajajo.

Vprašanje zato ni več samo, ali je sodelovanje med Svobodo in Demokrati končano. Vprašanje je, kdo bo po tem političnem udarcu sploh še pripravljen sesti za isto mizo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Če bo predlog o nižjem DDV na osnovna živila res sprejet, trgovci zatrjujejo, da bodo potrošniki razliko začutili tudi na blagajnah. A prav tu se odpira staro vprašanje: bodo cene res padle ali bo del prihranka ostal nekje v verigi?

Trgovci mirijo: razbremenitev naj bi šla do kupca

Ob napovedi, da bi t. i. tretji politični blok DDV na osnovna živila znižal z 9,5 na 5 odstotkov, so se hitro oglasili tudi v Trgovinski zbornici Slovenije. Njihovo sporočilo je jasno: če bo zakon sprejet, se nižji DDV ne bo prelil v višje marže trgovcev, ampak v nižje cene na policah. To ni nepomembna obljuba. Hrana je ena najbolj občutljivih tem za gospodinjstva, saj prav pri osnovnih živilih ljudje vsak teden znova občutijo, kako drag je postal vsakdan. Zato ni presenetljivo, da je razprava o DDV takoj postala tudi razprava o zaupanju.

Levica in sindikati opozarjajo na drugo plat

Sindikati in Levica so med prvimi opozorili, da ni nujno, da bi nižji DDV avtomatično pomenil tudi nižje maloprodajne cene. Njihov pomislek je preprost: davčna razbremenitev se lahko v praksi hitro izgubi v višjih maržah, medtem ko kupec na koncu ne opazi skoraj ničesar. Prav zato je odziv trgovcev toliko bolj pomemben. V zbornici vztrajajo, da je slovenski živilski trg izrazito konkurenčen in da si v takšni tekmi nihče ne more privoščiti, da bi znižanje davka zadržal zase. Po njihovi logiki bi prvi trgovec, ki bi cene res opazno znižal, hitro pridobil prednost pred konkurenco.

Konkurenca kot glavni pritisk

Iz Trgovinske zbornice poudarjajo, da je prav konkurenca najmočnejši mehanizem, ki trgovce sili v prenos davčnih sprememb do kupca. Ob tem navajajo še dodatne varovalke: popis zalog ob spremembi davčne stopnje in sistem davčnih blagajn, ki naj bi omogočal učinkovit nadzor nad tem, ali se sprememba DDV res pozna tudi pri končnih cenah. To pomeni, da se razprava ne vrti le okoli politične obljube, ampak tudi okoli vprašanja nadzora. Brez tega bi lahko vsakršna davčna ugodnost ostala predvsem lepa napoved na papirju.

Kar bodo ljudje gledali, ne bo zakon, ampak račun

Za politike bo to morda še ena razprava o ukrepih za razvoj Slovenije. Za ljudi pa bo stvar precej bolj preprosta. Ne bodo gledali členov zakona, temveč ceno kruha, mleka, olja in drugih osnovnih živil. Če bodo ti izdelki dejansko cenejši, bo ukrep dobil težo. Če ne, bodo ostale le besede. In prav zato bo pri tej zgodbi odločilen trenutek šele potem, ko bodo nove številke prišle na police.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Medtem ko Bruselj od Ukrajine zahteva pravno državo, neodvisne institucije in odločen boj proti korupciji, se je v središču resnih očitkov znašel prav Drago Kos, brat evropske komisarke Marte Kos. Zgodba, ki je najprej tlela na obrobju, je v zadnjih tednih eksplodirala v ukrajinskih, moldavskih in romunskih medijih ter odprla neprijetna vprašanja o dvojnih merilih in molku doma.

Očitek, ki je prerasel ukrajinske meje

V središču afere je nekdanji tožilec ukrajinskega Specializiranega protikorupcijskega tožilstva Stanislav Bronevickij, ki Draga Kosa neposredno obtožuje, da je kot član mednarodne izbirne komisije leta 2023 sodeloval pri zakulisnih dogovorih za imenovanje Semena Krivonosa na čelo ukrajinskega Nacionalnega protikorupcijskega biroja, NABU. To ni zanemarljiv detajl. Kos je bil v komisiji kot mednarodni “strokovnjak” za boj proti korupciji, človek z ugledom, ki ga je gradil leta. Prav zato so očitki tako eksplozivni.

Kaj naj bi se dogajalo v ozadju

Po trditvah Bronevickega naj bi Kos med tremi finalisti aktivno lobiral za Krivonosa. V zameno naj bi prek namestnice direktorja NABU Poline Lisenko posredoval pri poslovnih interesih evropskega podjetja, ki v Ukrajini proizvaja oklepno folijo. Omenjena je bila celo domnevna fraza iz zakulisnih pogovorov: “Vi nam date posel in dobiček, mi vam damo kandidata, ki ga vsi sprejmemo.” Javnost za zdaj ni videla neizpodbitnih dokazov, kot bi bili posnetki ali uradni dokumenti, a že sama teža teh obtožb močno bremeni verodostojnost vseh vpletenih.

Pod pritiskom ni le Kos, temveč tudi Krivonos

Afera se ne ustavi pri Dragu Kosu. Bronevickij k odstopu poziva tudi Semena Krivonosa, ki mu očita prikrivanje vrste spornih epizod iz preteklosti. Omenjajo se domnevno fiktivno očetovstvo iz leta 2009, neuspehi na poligrafu leta 2016, zemljiška afera iz leta 2014 in zatrjevanje, da nima madežev na ugledu, čeprav naj bi bile te stvari že znane. Če se takšne obtožbe lepijo na človeka, ki vodi eno osrednjih protikorupcijskih institucij v Ukrajini, to seveda ni več le osebna zgodba, ampak udarec za celoten sistem.

Ko Bruselj pridiga, doma pa se molči

Najbolj neprijetna plast zgodbe je politična simbolika. Marta Kos kot evropska komisarka od Ukrajine zahteva reforme, integriteto in neodvisnost institucij. Njen brat pa se je znašel v zgodbi, ki močno diši po konfliktu interesov, zakulisnih vplivih in starem vzorcu: za druge stroga merila, za svoje tišina. Prav to je verjetno razlog, da zadeva v tujini odmeva precej glasneje kot v Sloveniji. In morda prav ta tišina pove več kot marsikatera uradna izjava.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, STA, Forbes