Nova slovenska vlada je komaj začela delo, iz Washingtona pa je že prišlo sporočilo z jasnim poudarkom: ZDA želijo s Slovenijo tesno sodelovati. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je Janezu Janši in njegovi ekipi čestital ter izpostavil področja, ki bodo očitno v ospredju odnosov med državama.

Čestitka, ki ni bila le vljudnostna fraza

Po potrditvi nove slovenske vlade je iz Združenih držav Amerike prišlo sporočilo, ki v diplomatskem jeziku pove več, kot se morda zdi na prvi pogled. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je predsedniku vlade Janezu Janši in novo potrjeni vladi poslal čestitko, v kateri je poudaril pripravljenost Washingtona na tesno sodelovanje s Slovenijo. Po poročanju slovenskih medijev je Rubio posebej izpostavil obrambo, energetsko odpornost, regionalno stabilnost in skupno blaginjo. Gre za področja, ki v današnjem svetu niso naključna. Obramba, energija in stabilnost regije so teme, ki v Evropi že dolgo niso več zgolj diplomatski izrazi, ampak zelo konkretna vprašanja varnosti, gospodarstva in političnega vpliva.

Press Statement by U.S. Secretary of State Marco Rubio on the Formation of a new Slovenian Government, June 5, 2026.

🇺🇸 🇸🇮

[Text version here: https://t.co/CWwKRgGINm ] #USinSlovenia pic.twitter.com/CHOP6RR3uT

— US Embassy Ljubljana (@usembljubljana) June 6, 2026

Janša se zahvaljuje, čestitke prihajajo z več strani

Predsednik vlade Janez Janša se je po številnih čestitkah zahvalil na omrežju X in zapisal, da se opravičuje, ker ni mogoče vsakemu posebej odgovoriti. Ob tem je dodal, da bodo gradili “uspešno in spoštovano Slovenijo za vse njene ljudi”. Njegova vlada je bila potrjena v začetku junija, Janša pa se je s tem vrnil na čelo vlade že četrtič. Reuters poroča, da je nova desnosredinska vlada dobila podporo v parlamentu, pri čemer koalicijo sestavlja več strank, dodatno podporo pa ji zagotavlja tudi Resni.ca. Čestitke niso prišle le iz ZDA. Janši so po izvolitvi čestitali tudi vodilni predstavniki evropskih institucij, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Prva pot v tujino in jasen signal regiji

Janša je že v petek opravil prvo pot v tujino, saj se je udeležil vrha EU–Zahodni Balkan v Tivatu. Tam je poudaril, da Slovenija ostaja zagovornica širitve Evropske unije in da mora EU v regiji delovati odločneje. Prav zato Rubiovo sporočilo dobiva dodatno težo: Slovenija se v prvih dneh nove vlade že postavlja v prostor zunanje politike, kjer štejejo zavezništva, hitri signali in jasne prioritete.

Sporočilo, ki odpira novo poglavje

Diplomacija pogosto govori tiho, a njen pomen je lahko zelo glasen. Rubiova čestitka Janši ni le protokolarna gesta, temveč znak, da Washington novo vlado vidi kot sogovornika pri ključnih vprašanjih časa. Zdaj bo pomembno predvsem to, ali se bodo velike besede o partnerstvu prelile tudi v konkretne poteze.

Zmago Jelinčič Plemeniti je z ostrim zapisom znova odprl vprašanje južne meje. Največ prahu je dvignila njegova izjava: »Stoj, streljal bom … Streljam!«

Številke, ki so sprožile burno vprašanje

Zmago Jelinčič Plemeniti je na družbenem omrežju zapisal, da je govoril z visokimi vojaškimi častniki, ki naj bi ga opozorili na dogajanje na južni meji, predvsem na območju Dolenjske. Po njegovih navedbah naj bi tam v povprečju prijeli 85 nezakonitih migrantov na dan, kar bi v desetih dneh pomenilo okoli 850 oseb. Gre za številke, ki jih bo morala javnost še preveriti pri uradnih institucijah, a dejstvo je, da vprašanje migracij v Sloveniji ni izginilo. Policija je v prvih treh mesecih leta 2026 obravnavala 5.921 nedovoljenih vstopov v državo, leto prej v istem obdobju 3.879, najpogosteje pa državljane Afganistana, Egipta in Bangladeša.

Jelinčič: Mediji molčijo, politika pa naj odgovori

Jelinčič v zapisu trdi, da večina oseb prihaja iz Pakistana, Kambodže, Nepala in Afganistana, ob tem pa opozarja tudi na domnevno prostorsko stisko v azilnem sistemu. Po podatkih Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov je bilo februarja 2026 v pregledih nastanitev navedenih 715 oseb, med drugim tudi v azilnem domu, izpostavah in nastanitvenem centru za mladoletnike brez spremstva v Postojni. Njegovo ključno vprašanje pa je politično: ali bo nova vlada vojski dala večja pooblastila ali bo ta, kot je zapisal, ostala »brezzobi tiger«. To je ostra formulacija, a zadene v občutljivo točko: kdo dejansko nadzoruje mejo, kdo prevzema odgovornost in kdo javnosti pove, kaj se dogaja?

Meja med varnostjo in retoriko

Najbolj odmeven del zapisa je njegov poziv k zelo ostremu odzivu ob nezakonitem prehodu državne meje. Takšne izjave vedno dvignejo prah, saj se vprašanje varnosti hitro preplete z vprašanjem človekovih pravic, zakonitosti postopkov in odgovornosti države. A Jelinčič cilja na občutek, ki ga ima del javnosti že dolgo: da država premalo jasno pove, koliko ljudi prihaja, kam jih namešča in kaj se zgodi po vložitvi prošnje za azil. In dokler odgovorov ni dovolj, se prostor zapolni z jezo, sumom in političnimi pozivi.

Zdaj je žogica pri novi vladi

Nova vlada bo morala pokazati, ali bo migracijsko vprašanje odprla z dejanskimi ukrepi ali le z novimi izjavami. Ljudje ne pričakujejo parol. Pričakujejo številke, red, nadzor in pošteno razlago. Južna meja pa ostaja ena tistih tem, kjer se bo zelo hitro pokazalo, koliko oblasti je v besedah in koliko v dejanjih.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Mirni petkov večer pod Šmarno goro naj bi se v trenutku spremenil v prizor, ki je močno vznemiril okolico. Na parkirišču gostinskega lokala naj bi se sprlo več oseb, nato pa so po navedbah prič odjeknili poki.

Večer, ki se je nenadoma prelomil

Pod Šmarno goro, kjer so ljudje vajeni predvsem izletnikov, družin in večernega vrveža ob gostinskih lokalih, je v petek zvečer završalo. V bližini lokala Mio Nonno naj bi prišlo do spora med več osebami, nato pa so se po poročanju medijev zaslišali poki. Policijska uprava Ljubljana je potrdila, da izvaja aktivnosti v povezavi z obvestilom o sporu na parkirišču gostinskega lokala, kjer naj bi bilo slišati tudi poke.

Priče govorile o več strelih

Po navedbah očividcev, na katere se sklicujejo mediji, naj bi odjeknili vsaj trije ali štirje streli. Na območju naj bi bila močna prisotnost policije, po poročanju Dela in drugih medijev pa naj bi posredovali tudi specialci s čeladami in avtomatskim orožjem. Takšni prizori seveda hitro sprožijo nelagodje, še posebej na območju, ki ga mnogi povezujejo z izleti, sprehodi in mirnejšim mestnim obrobjem.

Ko so prišli policisti, vpletenih ni bilo več

Najbolj nenavaden del zgodbe pa ostaja ta, da so vse vpletene osebe kraj zapustile še pred prihodom policije. Za zdaj ni znano, ali je bil v dogodku kdo poškodovan. Prav tako uradno še ni potrjeno, kaj točno je povzročilo spor, kdo je bil vpleten in ali so bili poki res posledica strelnega orožja. Policisti zato nadaljujejo zbiranje obvestil in preverjajo vse okoliščine dogodka.

Pod Šmarno goro ostaja več vprašanj kot odgovorov

Dogodek je v javnosti odmeval predvsem zato, ker se je zgodil na zelo znani in obiskani lokaciji. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kaj se je dogajalo na parkirišču, kdo so bili vpleteni in zakaj so odšli še pred prihodom policije. Dokler preiskava ne pokaže več, ostaja jasno le eno: petkov večer pod Šmarno goro se je za mnoge končal z občutkom nelagodja, ki ga poki v noči hitro pustijo za seboj.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Bled je ena najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih točk, a ob lepoti jezera se vedno pogosteje odpre tudi drugo vprašanje: koliko danes stane običajen izlet? Bralec je pokazal račun iz Blejske Zake, kjer so štiri kave in štiri kremšnite skupaj nanesle 52,40 evra, po odhodu pa ga je čakala še parkirnina.

Ko izlet ni več samo izlet

Bled ima tisto nekaj, česar se ne da kupiti. Pogled na jezero, otok, grad nad vodo, sprehod ob obali in občutek, da si za trenutek stopil v razglednico. Prav zato ni presenetljivo, da številni tja peljejo tudi goste iz tujine. Tako je storil tudi bralec, ki je v Blejsko Zako povabil goste iz Nemčije. Ob tem je že vnaprej zapisal, da je vedel, kam gre. Brez pritoževanja, brez neprimernih komentarjev. A račun vseeno pove zgodbo, ki jo bo razumel marsikdo. Štiri kapučine po 4,20 evra, skupaj 16,80 evra. Štiri blejske kremšnite po 8,90 evra, skupaj 35,60 evra. Končni znesek: 52,40 evra.

Blejska kremšnita ostaja simbol, a tudi cena zbode

Blejska kremšnita ni navadna sladica. Za mnoge je del izkušnje, skoraj obvezen postanek, ko prideš na Bled. A ko ena kremšnita stane skoraj devet evrov, se marsikomu vendarle zatakne. Ne nujno zato, ker bi kdo pričakoval nizke cene na turistični lokaciji, temveč zato, ker se meja med “turistično ceno” in občutkom pretiravanja hitro zabriše. Bled živi od turizma in jasno je, da se cene na najbolj obiskanih točkah ne morejo primerjati z manjšim lokalom nekje v notranjosti države. V ceno so vključeni lokacija, razgled, sezona, stroški dela, najemnine in vse, kar prinese turistični utrip. A za povprečnega obiskovalca račun vseeno ostane zelo konkreten opomnik: lep razgled ima svojo ceno.

In potem pride še parkirnina

Bralec je ob tem dodal še podatek, ki marsikoga najbolj zaboli: po odhodu ga je čakala parkirnina 7,50 evra na uro. In prav tu se pri marsikom pojavi občutek, da izlet na Bled ni več spontan družinski ali prijateljski pobeg, ampak že skoraj majhen finančni projekt. Seveda, nihče nikogar ne sili, da naroči kavo, kremšnito ali parkira na določeni lokaciji. Toda vprašanje ostaja: ali Bled s takšnimi cenami še nagovarja domačega gosta ali postaja predvsem destinacija za tiste, ki so pripravljeni plačati turistično premijo?

Lepota ostaja, občutek pa je drugačen

Bled bo še naprej privabljal množice. Zaradi narave, tradicije in slovesa, ki ga ima doma in v tujini. A vsak tak račun znova odpre razpravo, ki ne govori samo o eni kremšniti ali eni kavi. Govori o tem, kako draga je postala izkušnja, ki je bila nekoč za mnoge nekaj povsem običajnega. In prav zato se ob takšnih številkah ljudje ne vprašajo le, koliko stane Bled, ampak tudi, komu je tak Bled sploh še namenjen.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Premier Janez Janša opozicijskim strankam napoveduje vabilo k Partnerstvu za uspešno Slovenijo. Po njegovih besedah naj bi opozicija prvič dobila možnost sodelovanja že pri delovnih osnutkih ključnih sistemskih zakonov, ne šele takrat, ko so ti že skoraj politično zabetonirani.

Opozicija naj bi vabila prejela že prihodnji teden

Janez Janša je po potrditvi nove vlade napovedal potezo, ki bo v prihodnjih dneh zagotovo sprožila burne politične odzive. Opozicijske stranke bodo, kot je dejal, prihodnji teden prejele vabilo k partnerstvu za razvoj oziroma k Partnerstvu za uspešno Slovenijo. Gre za ponudbo sodelovanja pri pripravi ključnih sistemskih zakonov, še preden ti pridejo na poslanske klopi ali v javno razpravo. O tej napovedi poročajo tudi mediji, ki navajajo, da naj bi opozicija dobila možnost vključitve že v fazi priprave delovnih osnutkov.

»Tega mi v opoziciji nikoli nismo imeli«

Janša je ob tem poudaril, da opozicijske stranke s tem ne bi izgubile svojega statusa. Še vedno bi ostale opozicija, brez formalnih obveznosti in brez odgovornosti za zakone, s katerimi se ne bi strinjale. A razlika bi bila v tem, da bi lahko pri ključnih rešitvah sodelovale že na začetku, ne šele takrat, ko je politični vlak že skoraj odpeljal. »Roka je ponujena,« je bilo njegovo jasno sporočilo, pri čemer je dodal, da sta za sodelovanje vedno potrebna dva. Podobno izjavo navajajo tudi poročila s seje, kjer je Janša poudaril, da bo od opozicije odvisno, koliko bo tega sodelovanja.

Spomin na prejšnje partnerstvo

Janša se je skliceval tudi na izkušnje iz mandata 2004–2008, ko je že obstajalo Partnerstvo za razvoj. Takrat so po njegovih besedah usklajevali številne sistemske zakone, med drugim tudi vprašanja, povezana s pokrajinami. Uradni zapis iz leta 2006 navaja, da je Partnerstvo za razvoj takrat služilo usklajevanju ključnih zakonskih projektov v okviru gospodarskih in socialnih reform.

Politični preizkus za obe strani

Ponudba je na prvi pogled spravljiva, a hkrati politično zelo premišljena. Če opozicija sodelovanje zavrne, bo vlada lahko trdila, da je ponudila roko. Če ga sprejme, bo morala opozicija pokazati, ali zna sodelovati pri vsebini, ne da bi izgubila svojo kritično vlogo. Prav tu se skriva največji preizkus: ali bo slovenska politika sposobna razpravljati prej, mirneje in vsebinsko, ali pa bo tudi ta roka ostala ujeta v stari logiki zamer, sumničenj in političnih zidov.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Zoran Stevanović je ostro posegel v razpravo o srbski manjšini v Sloveniji. Po njegovih besedah je čas, da se pri tej temi končno neha z napihovanjem, potenciranjem in ustvarjanjem političnega hrupa tam, kjer so pravila že dolgo jasna.

Tema, ki je spet razburila javnost

Vprašanje srbske manjšine v Sloveniji se je znova znašlo v središču političnih in medijskih razprav. A Zoran Stevanović, predsednik Državnega zbora in predsednik Resni.ce, je zdaj jasno potegnil črto. Po njegovem mnenju se okoli te teme ustvarja nepotrebna drama, čeprav so dejstva znana, pravni okvir pa jasen. Na družbenih omrežjih je Resni.ca najprej preverila razpoloženje ljudi. Rezultati ankete so pokazali, da 25 odstotkov sodelujočih podpira priznanje srbske manjšine, 64 odstotkov temu nasprotuje, 11 odstotkov pa še ni odločenih. Toda Stevanovićev poudarek ni bil na anketi. Njegovo sporočilo je bilo ostrejše: nehajmo iz tega delati politični cirkus.

Stevanović: pogoji so jasni

V zapisu je Stevanović pojasnil, da za priznanje avtohtone narodne manjšine v Sloveniji ne zadošča zgolj to, da ima neka skupnost svoj jezik, kulturo in običaje. Potreben je še ključni pogoj: avtohtonost. To pomeni dokazljivo, stoletno in strnjeno prisotnost na določenem območju. Prav tu se po njegovem pri srbski skupnosti zgodba ustavi. Srbi v Sloveniji imajo nedvomno svojo kulturo, jezik in identiteto, toda večinsko so se v Slovenijo priselili v drugi polovici 20. stoletja. Poleg tega ne živijo na enem strnjenem narodnostno mešanem območju, temveč razpršeno po državi, predvsem v večjih mestih.

Ne gre za čustva, ampak za ustavo

Stevanović je s tem želel jasno povedati, da razprava ne more temeljiti na glasnosti, pritiskih ali občutkih. Status narodne manjšine ni stvar trenutne politične volje ali medijskega pritiska, ampak ustavnih pogojev. Slovenija kot avtohtoni narodni skupnosti priznava italijansko in madžarsko skupnost, ki sta vezani na jasno določena območja. Zato je sporočilo Resni.ce neposredno: krog uradnih narodnih manjšin je ustavno zaprt. In dokler se ne spremenijo temeljna pravila države, tega ni mogoče obiti z javnim pritiskom ali čustvenimi razpravami.

Dovolj je bilo političnega napihovanja

Najbolj jasen del zapisa je prišel na koncu. Stevanović je pojasnil stališče, nato pa vljudno, a zelo odločno pozval, naj se zgodba neha napihovati in potencirati. Tudi medijem je sporočil, naj se raje premaknejo naprej k vsebini. In prav to je bistvo njegovega nastopa. Ne zanika obstoja srbske skupnosti, ne zanika njene kulture in ne zanika njenega pomena. Pravi pa, da je treba ločiti spoštovanje skupnosti od ustavnega statusa avtohtone narodne manjšine. Po njegovem je bila stvar razložena dovolj jasno. Zdaj pa je vprašanje, ali bodo tisti, ki so iz te teme delali politični ogenj, pripravljeni ogenj tudi ugasniti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Palestinska zastava je le dan po tem, ko jo je nova vlada snela s pročelja vladne palače, pristala na pročelju predsedniške palače. Predsednica Nataša Pirc Musar pravi, da gre za simbol človekovega dostojanstva. A vprašanje ostaja: je to državotvorna poteza ali nevarno politično sporočilo v že tako razdeljeni državi?

Ko ena državna palača zastavo sname, druga jo izobesi

Slovenija je dobila novo vlado, z njo pa očitno tudi prvi simbolni spopad na najvišji ravni države. Potem ko so z vladne palače takoj po potrditvi nove vlade sneli palestinsko zastavo, jo je predsednica republike Nataša Pirc Musar izobesila na pročelje predsedniške palače. Ni šlo za tiho gesto. Nasprotno. Poteza je bila jasna, vidna in politično zelo glasna.

Predsednica je sporočila, da zastava Palestine ni le zastava, ampak simbol grobih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic. Dodala je, da genocid nad Palestinci ni ustavljen, ljudje v Gazi in na Zahodnem bregu pa ne živijo v miru in dostojanstvu. Po njenih besedah bo zastava na pročelju ostala en teden, nato pa kot opomin v notranjih prostorih njenega urada.

Toda ali predsedniška palača sme postati politični odgovor vladi?

Tu se začne bolj neprijetno vprašanje. Predsednica republike je moralna avtoriteta države, a hkrati tudi simbol enotnosti. Zato vsaka takšna poteza nosi dvojno težo. Po eni strani lahko razumemo sporočilo o trpljenju civilistov, vojni, otrocih, ruševinah in dostojanstvu ljudi. To niso teme, pred katerimi bi smeli obračati glavo.

Po drugi strani pa se težko spregleda časovnica. Vlada zastavo sname, predsednica jo naslednji dan izobesi. To ni več samo humanitarna gesta, ampak tudi očiten politični signal. In prav tu se odpira dilema: ali predsednica opozarja na človekove pravice ali se postavlja v neposreden simbolni spopad z novo vlado?

Izjava predsednice države Nataše Pirc Musar:

Državne stavbe niso oglasne deske za politična sporočila

Ne glede na to, kdo ima pri vprašanju Palestine bolj prav, ostaja pomembno načelo. Pročelja najvišjih državnih ustanov niso zasebne oglasne deske. Na njihovi simboliki mora država ravnati premišljeno, enotno in odgovorno. Če vsaka institucija po svoje izobeša in umika zastave glede na politično razumevanje trenutka, potem država ne govori več z enim glasom, ampak začne kazati notranji razkol.

In ravno to je nevarnost te poteze. Namesto da bi Slovenija jasno, diplomatsko in državniško oblikovala stališče, smo dobili prizor, ki deluje kot politično preigravanje pročelij. Vlada eno, predsednica drugo. Državljani pa gledajo, kdo bo z naslednjo gesto povedal več.

Sočutje da, politično merjenje moči ne

Pirc Musarjeva ima prav, ko opozarja, da trpljenje ljudi v Palestini ne sme postati nekaj oddaljenega in nepomembnega. Civilne žrtve, otroci, družine brez doma in kršitve človekovih pravic si zaslužijo jasen glas. Toda vprašanje je, ali je pročelje predsedniške palače pravi prostor za takšno sporočilo, še posebej dan po tem, ko je nova vlada ravnala drugače.

Predsednica bi lahko isto sporočilo povedala z govorom, diplomatsko pobudo, srečanjem ali uradno izjavo. Izobešanje zastave v tem trenutku pa deluje tudi kot neposreden odgovor Janševi vladi. In to je tisti del, ki bo mnoge zmotil. Ne zato, ker bi bilo narobe govoriti o Palestincih, ampak zato, ker predsedniška funkcija zahteva previdnost, širino in občutek za državno ravnotežje.

Simboli niso nedolžni

Palestinska zastava na predsedniški palači bo zato v javnosti razumljena zelo različno. Za ene bo pogumna humanitarna poteza. Za druge nepotrebna provokacija in politično kljubovanje novi vladi. Resnica pa je verjetno nekje vmes: sporočilo je močno, a način je tvegan. In ko simboli začnejo deliti državo namesto povezovati, se moramo vprašati, ali je bil namen res dosežen.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Zmago Jelinčič je v ostrem zapisu brez ovinkarjenja udaril po stanju v Sloveniji, šolstvu, kmetijstvu in odnosu do slovenstva. Njegovo sporočilo novi vladi je jasno: dovolj je bilo popuščanja, zdaj morajo priti konkretni rezi.

“Klima v Sloveniji je izredno slaba”

Zmago Jelinčič je znova pokazal, da ne izbira mehkih besed, ko govori o stanju v državi. Po njegovem mnenju je Slovenija zdrsnila v nevarno apatijo, v kateri ljudi vse manj zanimajo slovenski jezik, slovenska zgodovina in narodna zavest. Prepričan je, da to ni naključje, ampak posledica dolgoletnega političnega in ideološkega razkrajanja, ki je po njegovih besedah Slovenijo oddaljevalo od lastnih korenin. Njegovo sporočilo je ostro, skoraj udarno kot klofuta: skrajni čas je, da se to spremeni. In ne nekoč. Zdaj.

Prva fronta naj bodo šole

Največji poudarek je Jelinčič namenil šolstvu. Po njegovem mnenju se mora resnična sprememba začeti prav tam, kjer država oblikuje prihodnje generacije. V učne programe bi bilo treba po njegovem vnesti več slovenščine, več slovenske zgodovine in več spoštovanja do domače kulture. Šola po njegovem ne sme biti prostor ideoloških modnih muh, ampak prostor znanja, reda in narodne samozavesti. Otroci morajo vedeti, kdo so, od kod prihajajo in zakaj je slovenski jezik več kot le predmet v urniku. Je temelj naroda.

Domača hrana, domač kmet in konec uklanjanja

Jelinčič se je ostro dotaknil tudi prehrane in kmetijstva. Po njegovem mora Slovenija zaščititi domačo hrano, domače kmetije in podeželje, ne pa se uklanjati vsakemu pritisku, ki prihaja od zunaj. Sporočilo je preprosto: v Sloveniji mora imeti prednost slovenska hrana, slovenski kmet in slovenska samooskrba. Posebej kritičen je do politike, ki po eni strani govori o trajnosti, po drugi strani pa otežuje delo domačim rejcem in kmetom. Če država izgubi kmeta, izgubi varnost. Če izgubi podeželje, izgubi del svoje duše.

Nova vlada pred preizkusom brez izgovorov

Jelinčič od nove vlade pričakuje trdo, odločno in brezkompromisno ukrepanje. Ne lepih govorov, ne praznih obljub, ne počasnega prekladanja papirjev. Pričakuje preiskave, odgovornost in kazni za nepravilnosti, ki so se po njegovem mnenju nabrale v prejšnjem mandatu. Njegove besede bodo marsikoga razjezile, druge pa navdušile. A eno je jasno: Jelinčič je ubesedil jezo dela javnosti, ki meni, da je Slovenija predolgo molčala. Zdaj pa pričakuje, da bo nova oblast pokazala, ali ima pogum za resničen rez.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

To ni bila le dobrodelna akcija. To je bila zgodba o Sloveniji, ki zna stopiti skupaj, ko gre za otroke, pomoč in upanje. Radio 1 je sporočil rekordno številko, ki je ganila številne: zbranih je bilo kar 1.379.263,12 evra.

Rekord, ob katerem so tekle solze

Na Radiu 1 so po koncu letošnje akcije Dežela junakov objavili številko, ki zveni skoraj neverjetno: 1.379.263,12 evra. Gre za znesek, ki ni le rekorden, ampak tudi močno simbolen. Za njim niso samo evri, ampak tisoči ljudi, ki so prispevali po svojih močeh. Nekdo pet evrov, drugi več, tretji je ob poti pomahal, ponudil vodo, objem ali spodbudno besedo. In prav zato je ta akcija presegla okvir običajne dobrodelnosti. Postala je dokaz, da se v času, ko se pogosto zdi, da je družba razdeljena, še vedno znamo povezati okoli nečesa lepega. Okoli otrok. Okoli pomoči. Okoli človečnosti.

“Hvala, Dežela junakov”

Radio 1 je ob objavi zapisal, da se “iz samega dna src, s solzami v očeh” priklanjajo prav vsakemu, ki je bil del te zgodbe. Zahvalili so se srčnim ljudem ob poti, otrokom, gasilcem, donatorjem, znanim obrazom in vsem sopotnikom, ki so akciji vdihnili življenje. Posebno mesto v zgodbi ima tudi Cene Prevc z ekipo, ki je prevozil neštete kilometre in, kot so zapisali, “pustil srce na asfaltu”. A ti kilometri niso bili samo športni napor. Bili so opomnik, da se za dober namen včasih premakne tudi tisto, kar se zdi nemogoče.

Ko dobrota postane gibanje

Dežela junakov je znova pokazala, da dobrodelnost ni le velika gesta. Včasih je to majhen prispevek, spodbuden pogled, deljenje objave ali prihod na traso. Vsak delček je na koncu sestavil zgodbo, ki je zrasla v milijonski uspeh. Takšne akcije imajo poseben pomen. Ne pomagajo samo finančno, ampak ljudem vračajo občutek, da niso sami. Otrokom in družinam sporočajo, da nekje zunaj obstaja množica neznancev, ki jim je mar.

Slovenija, ki je ne smemo pozabiti

Ob koncu ostane predvsem občutek ponosa. Ne zaradi številke same, čeprav je ta izjemna. Ponosni smo lahko zato, ker je za njo stala Slovenija, ki zna biti mehka, srčna in velika. In prav takšnih trenutkov se velja držati, ko vsakdan spet postane glasen, naporen in razdeljen.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Novi predsednik vlade Janez Janša je svojo prvo službeno pot začel v Črni gori, kjer se v Tivatu odvija vrh EU–Zahodni Balkan. Ob prihodu ga je sprejel črnogorski predsednik Jakov Milatović, srečanje pa že prvi dan nove vlade nosi jasno politično sporočilo.

Prvi dan mandata in že pot v regijo

Predsednik vlade Janez Janša je komaj začel nov mandat, pa se je že odpravil na prvo službeno pot v tujino. Njegova destinacija je Tivat v Črni gori, kjer poteka vrh EU–Zahodni Balkan, srečanje, na katerem se prepletajo evropska prihodnost regije, varnostna vprašanja in vse bolj občutljivo geopolitično ravnotežje. Vrh poteka 5. junija, gostitelj pa je Črna gora, ki želi svojo evropsko pot pospešiti in jo postaviti v središče razprav.

Sprejem pri Milatoviću in jasna simbolika

Ob prihodu je Janšo sprejel predsednik Črne gore Jakov Milatović. Takšni trenutki v diplomaciji niso le protokolarni prizori za kamere. Nosijo sporočilo. Slovenija s tem ostaja država, ki dobro razume prostor Zahodnega Balkana, njegove napetosti, ambicije in občutek, da regija ne sme ostati v čakalnici Evrope. Prav zato je prva Janševa službena pot pomembna tudi simbolno: novi mandat se začenja zunaj domačih političnih zidov, na terenu, kjer se odloča o širši evropski varnosti.

Zahodni Balkan znova v ospredju Evrope

Voditelji držav bodo razpravljali o nadaljnji krepitvi sodelovanja med Evropsko unijo in regijo. V ospredju so širitev EU, postopno vključevanje držav Zahodnega Balkana v evropske mehanizme, varnost, stabilnost in gospodarsko povezovanje. Predsednik Evropskega sveta António Costa je pred vrhom izpostavljal, da je zaveza EU Zahodnemu Balkanu resnična, srečanje pa poteka pod poudarkom skupne blaginje in stabilnosti.

Regija, kjer se prepletajo interesi velikih igralcev

Zahodni Balkan ni več le vprašanje širitve. Postal je prostor, kjer se srečujejo interesi Evropske unije, Rusije, Kitajske in drugih vplivov. Prav zato evropski voditelji poudarjajo, da mora EU pokazati več odločnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je ob vrhu opozoril, da mora biti Unija pripravljena in sposobna širiti se, saj regija predolgo čaka na konkreten premik.

View this post on Instagram

A post shared by Vlada Republike Slovenije (@gov.si)

Začetek, ki pove več kot tisoč izjav

Janševa pot v Tivat zato ni le prva službena pot novega predsednika vlade. Je tudi politični signal, da bo Slovenija želela igrati aktivno vlogo pri vprašanjih, ki zadevajo njeno neposredno soseščino. Zahodni Balkan je blizu, zgodovinsko, gospodarsko in varnostno. In ko se novi mandat začne prav tam, je sporočilo jasno: Evropa se ne konča na mejah EU, temveč tudi tam, kjer države še čakajo na vrata, ki se odpirajo prepočasi.

Pripravil: I.M.

Vir: Instagram