V Tarči, ki se je tokrat odvila kar pred državnim zborom, je Erika Žnidaršič Asto Vrečko vprašala nekaj povsem preprostega: kaj bo ob predaji poslov povedala prihodnji ministrici? A odgovor ni šel v smeri nove ministrice, temveč v že dobro znano smer – proti Janezu Janši in njegovi vladi.

Voditeljica je vprašala naravnost, odgovora pa ni dobila

Vprašanje Erike Žnidaršič ni bilo zapleteno. Ni šlo za ideološko razpravo, ne za obračunavanje z novo koalicijo, ne za zgodovinski pregled Janševih vlad. Vprašala je, kaj bo Asta Vrečko ob predaji poslov položila na srce prihodnji ministrici za kulturo. To je bilo vprašanje, ki kliče po konkretnem odgovoru. Morda po nasvetu. Morda po opozorilu, kateri projekti naj se nadaljujejo. Morda po dostojanstveni predaji resorja. Toda Vrečko se temu odgovoru ni zares približala. Namesto tega je pogovor hitro zapeljala v svojo stalno politično temo.

Spet Janša, spet ista zgodba

»Žal je to že četrta Janševa vlada,« je dejala in dodala, da so ljudje po njenem že trikrat videli, »kako je bilo«. Nato je šla še korak dlje in napovedala, da pričakuje, da bo ta »edicija še slabša«. Toda kaj ima to neposredno opraviti z vprašanjem, kaj bo povedala novi ministrici? Prav tu se zatakne. Javnost je pričakovala odgovor o kulturi, predaji poslov in odgovornosti do resorja. Dobila pa je še eno ponovitev starega političnega refrena: Janša, nevarnost, mediji, kultura na udaru.

Ko kritika postane avtomatski odziv

Asta Vrečko je nato poudarila, da so ministri iz Levice »delali dobro za ljudi« in da so veliko premaknili na področjih stanovanj, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in kulture. Tudi to je bolj zvenelo kot obramba lastnega mandata kot pa odgovor na vprašanje voditeljice. In prav zato se mnogi sprašujejo: zakaj vedno znova isto? Zakaj tudi v trenutku, ko bi lahko povedala nekaj konkretnega o prihodnosti kulture, raje izbere napad na novo oblast? Zakaj mora skoraj vsako vprašanje postati priložnost za politično svarilo pred Janšo?

Kultura kot izgovor za politično fronto

Vrečko je znova ponovila, da so bili v času Janševih vlad kultura, umetnost in neodvisni mediji na udaru. To je njena znana teza, ki jo je v zadnjih letih večkrat ponovila. A v Tarči je bil problem drugje: vprašanje ni bilo, kaj si misli o Janši. Vprašanje je bilo, kaj bo povedala naslednici. Namesto jasne popotnice novi ministrici smo tako dobili politični nastop. Pred državnim zborom, v oddaji Tarča, je Asta Vrečko še enkrat pokazala, da tudi ob preprostem vprašanju težko zgreši priložnost za napad na Janševo vlado.

Vprašanje, ki je ostalo v zraku

Na koncu je najbolj zgovorno prav to, česar nismo slišali. Kaj bo Asta Vrečko dejansko povedala prihodnji ministrici? Kateri projekt naj nadaljuje? Kaj je največji izziv kulturnega resorja? Kje naj bo previdna? Na ta vprašanja jasnega odgovora ni bilo. Bila pa je še ena kritika Janše. In zato ostaja vtis, da Vrečko ni odgovarjala voditeljici, ampak svoji že vnaprej pripravljeni politični zgodbi.

Pripravil: I.M.

Vir: Bralec, Facebook

V državnem zboru spet ne gori zaradi zakonov, ampak zaradi ene besede. Poslanke Gibanja Svoboda napovedujejo tožbo proti Zoranu Stevanoviću, Žan Mahnič pa jim je z objavo razlage izraza »pocestniško obnašanje« nastavil precej neprijetno ogledalo.

Svoboda skočila v zrak, Stevanović pa ne popušča

Izjava predsednika DZ Zorana Stevanovića, da se določene poslanke Svobode obnašajo »pocestniško«, je na levici povzročila pravi politični požar. Poslanka Janja Sluga je napovedala tožbo, poslanke Svobode pa so že na izredni seji zahtevale njegovo opravičilo. A ga niso dobile. Stevanović vztraja pri svojem. Poudaril je, da nikoli v življenju ni nobene ženske označil za pocestnico, ampak je govoril o vedenju. In prav tu je jedro celotne afere. Je šlo res za žalitev žensk ali za kritiko načina nastopanja v parlamentu? Svoboda trdi eno, nasprotna stran drugo. Vmes pa javnost gleda še eno predstavo užaljenosti, postopkovnih manevrov in političnega teatra.

Če prav razumem, bodo zaradi tega izraza poslanke #GibanjeSvoboda tožile Zorana Stevanovića? 😂 #KrivaOvadba pic.twitter.com/mfuP8sLkQ0

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) June 4, 2026

Mahnič pritisnil tam, kjer najbolj boli

V vse skupaj se je nato vmešal še poslanec SDS Žan Mahnič. Na omrežju X je objavil razlago izraza »pocestniško obnašanje« in se vprašal: »Če prav razumem, bodo zaradi tega izraza poslanke Svobode tožile Zorana Stevanovića?« Dodal je še pomenljivo oznako »KrivaOvadba«. Njegova poanta je bila jasna: izraz »pocestniško« ne pomeni nujno, da nekoga označiš za »pocestnico«. Gre za slabšalen opis vedenja, ki ga slovarno in vsakdanje razumemo kot vulgarno, neotesano, agresivno ali nekulturno. Sem sodijo žaljenje, zmerjanje, preklinjanje, glasno neprimerno obnašanje in nespoštovanje osnovne vljudnosti. In tu postane zadeva za Svobodo neprijetna. Če izraz govori o obnašanju, potem bo treba dokazati precej več kot le užaljenost. Politična jeza še ni nujno pravna podlaga.

Hladen tuš za Mahniča, a vprašanje ostaja

Mahnič pa ni ostal brez odgovora. Politični komentator Igor Pribac mu je zabrusil: »Ne bodite kratkohlačnik, da ne bo tudi vaš mandat tak.« Ostra replika, brez dvoma. A tudi ta kaže, kako hitro se razprava v Sloveniji iz vsebine preseli na osebne bodice. Namesto da bi poslanci razpravljali o državi, gledamo besedno vojno okrog izraza, ki ga zdaj vsak razlaga po svoje. Svoboda v njem vidi napad na poslanke. Stevanović in Mahnič v njem vidita kritiko vedenja. Javnost pa se lahko upravičeno vpraša: če se v parlamentu že zaradi ene besede grozi s tožbami, kaj se bo šele zgodilo, ko bodo na mizi resne reforme?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Janez Janša je pred poslanci nastopil z govorom, ki ni bil le predstavitev ministrske ekipe, temveč tudi jasna napoved političnega obrata. Govoril je o davkih, birokraciji, korupciji in obljubil, da bodo odslej »enaki vatli veljali za vse«.

Vlada, ki jo Janša predstavlja kot prelom

V državnem zboru danes poteka izredna seja, na kateri poslanci odločajo o 15-članski ministrski ekipi četrte vlade Janeza Janše. Največ ministrskih mest pripada SDS, sledijo NSi, Demokrati in Fokus, medtem ko je SLS ostala brez svojega ministrskega kandidata. Janša je v dopolnilni obrazložitvi poudaril, da predlaga ekipo z bogatimi izkušnjami iz izvršilne oblasti. Po njegovih besedah naj bi šlo za vlado »za vso Slovenijo in vse generacije«. To ni bil le miren tehnični nastop pred glasovanjem, temveč govor, v katerem je novi premier jasno nakazal, da želi državo voditi drugače.

Visoki davki, minus v blagajni in razbohotena birokracija

Med največjimi težavami Slovenije je Janša izpostavil visoke davke, proračunski primanjkljaj, slabe gospodarske napovedi in inflacijska tveganja. Opozoril je tudi na, kot je dejal, preko vseh razumnih meja razbohoteno birokracijo, ki po njegovem mnenju duši državo, medtem ko prav tam, kjer bi morala delovati bolje, denimo pri oskrbi starejših, pogosto odpove. Posebej ostro je govoril o centralizaciji. Po njegovem bi morali o številnih zadevah odločati bližje ljudem, lokalno, tam, kjer posledice odločitev najbolj čutijo.

Korupcija in sporočilo opoziciji

Velik del govora je namenil korupciji in različnim merilom pri obravnavi gospodarskega kriminala. Dotaknil se je tudi preiskav pri moravškem županu Milanu Balažicu ter namignil, da pri precej večjih zneskih takšnih prijemov pravne države javnost pogosto ne vidi. Opoziciji je hkrati ponudil roko. Napovedal je partnerstvo za uspešno Slovenijo, pri katerem bi lahko opozicijske stranke sodelovale že pri delovnih osnutkih pomembnih sistemskih zakonov. A dodal je jasno sporočilo: za sodelovanje sta potrebna dva.

»Enaki vatli za vse« kot osrednja obljuba

Najmočnejši del govora je prišel proti koncu. Janša je dejal, da se z nastopom te vlade končuje čas, ko so drugorazredni nastavljali še drugo lice, in napovedal, da bodo »enaki vatli veljali za vse«. Ob tem je poudaril, da si želi sistematičnega in, kot je dejal, celo dolgočasnega mandata, v katerem bi vlada lahko normalno delala, brez stalnega vlečenja v dnevnopolitične spopade. Njegovo sporočilo je bilo jasno: odločalo naj bi se v izvoljenih institucijah, ne na ulici.

Besede, ki so zvenele kot začetek novega poglavja

Govor je Janša sklenil z besedami, da je »jutri nov dan«, a da bodo tudi po tem dnevu »dovoljene sanje«. S tem je parafraziral znamenite besede prvega predsednika republike Milana Kučana ob razglasitvi samostojnosti Slovenije. Politično sporočilo je bilo jasno: Janša želi začeti nov mandat z občutkom preobrata, reda in odločnosti. Zdaj pa prihaja težji del – dokazati, da besede ne bodo ostale le govor v parlamentarni dvorani.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na primorski avtocesti pri Postojni se očitno vendarle obeta premik. Po pozivu Jerneja Vrtovca, naj se dela na najbolj obremenjenem odseku organizirajo tudi ponoči, je Dars napovedal pripravo dodatnih nočnih del.

Zastoji, živci in vprašanje, ki si ga vozniki postavljajo že tedne

Primorska avtocesta je v teh dneh ena najbolj občutljivih prometnih točk v državi. Odsek med Uncem in Postojno, kjer poteka obnova, voznikom že nekaj časa povzroča slabo voljo, dolge kolone in občutek, da se dela premikajo prepočasi. Še posebej zato, ker se bliža poletna sezona, ko se promet proti Primorski in Hrvaški že brez gradbišč hitro spremeni v pločevinasto reko. Zato ni presenetljivo, da je poziv Jerneja Vrtovca, naj se na najbolj problematičnem odseku pri Postojni dela izvajajo tudi ponoči, močno odmeval. Vozniki so takšen ukrep pričakovali že prej, zdaj pa se zdi, da je pritisk vendarle dosegel svoj namen.

Dars po pozivu vendarle napoveduje spremembo

Iz Darsa so sporočili, da so skupaj z nadzornim inženirjem in izvajalcem sproti spremljali napredovanje projekta obnove avtocestnega odseka med Uncem in Postojno ter preverili možnosti za dodatno optimizacijo organizacije gradbišča. In prav tu je ključni preobrat. Sprejeli so odločitev, da pripravijo predlog za izvedbo dodatnih nočnih del v nadaljnjih fazah projekta. Ta bo šel še skozi strokovno presojo in usklajevanje z nadzornim inženirjem, a sporočilo je jasno: možnost nočnega dela je zdaj na mizi. »V prihodnjem tednu izvajalec načrtuje nočno betoniranje prekladne konstrukcije novega mostu prek reke Pivke,« so sporočili iz Darsa. To pomeni, da se bo vsaj del del premaknil v čas, ko je promet bistveno manj obremenjen.

Glede na katastrofalne razmere na avtocestah bi morala skupščina @DARS_SI celotni upravi izreči nezaupnico in sprejeti sklep o nezaupnici in potem dalje… https://t.co/LmqbNeQANQ

— Dr. Robert Rozic (@robert_rozic) June 4, 2026

Zakaj šele zdaj, ko so vozniki že izgubljali potrpljenje?

Ob tem se odpira neprijetno vprašanje: če se da dela organizirati drugače, zakaj se tega ni naredilo že prej? Dela med Uncem in Postojno so znana že dlje časa, prometna obremenitev tega odseka pa prav tako ni nobeno presenečenje. Gre za eno najpomembnejših cestnih povezav v državi, po kateri se vsak dan vozijo domačini, tovornjaki, turisti in vsi tisti, ki se odpravljajo proti Obali ali naprej proti Hrvaški. Za voznike, ki stojijo v kolonah, strokovne razlage hitro izgubijo težo. Njih zanima predvsem eno: ali bo pot končno manj mučna in ali bodo pristojni tokrat res naredili vse, da se poletni prometni pritisk ne spremeni v popoln kaos.

Premik, ki ga bodo ljudje ocenili na cesti

Nočna dela sama po sebi ne bodo čudežno izbrisala vseh zastojev. Lahko pa pomenijo pomemben signal, da se organizacija gradbišč vendarle prilagaja realnosti na cestah. In ta realnost je jasna: primorska avtocesta pred poletjem ne prenese počasnosti, omahovanja in izgovorov. Če bo Dars obljube uresničil, bodo vozniki spremembo občutili tam, kjer največ šteje – ne v sporočilih za javnost, ampak na cesti. Tam se bo tudi najhitreje pokazalo, ali gre za resen premik ali le za popravljanje vtisa po pritisku javnosti in politike.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, DARS

Po treh dneh zastojev, jeze in nemoči so semaforje na Belvederju umaknili, promet pa je znova stekel. Dela pri krožišču so za zdaj ustavljena, a na Obali ostaja neprijetno vprašanje: kdo je dopustil, da se je gradbišče odprlo prav v najbolj občutljivem času?

Tri dni, ki so razjezili Obalo

Belveder je v zadnjih dneh postal sinonim za prometni kaos. Vozniki so obstali v kolonah, potovanja so se iz minut spreminjala v ure, domačini pa so se spraševali, kako je mogoče, da se tako pomembna prometna točka zapre oziroma zoži ravno pred začetkom poletne sezone. Po treh dneh pritiska se je vendarle zgodil preobrat. Semaforje so včeraj pozno popoldne umaknili, promet pa je, kot pravijo domačini, končno zadihal. Z Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili, da je znova vzpostavljen prometni režim, kot je veljal pred postavitvijo semaforjev, dela pa so zaustavljena predvidoma do 15. septembra 2026.

Korenika udaril po mizi, DRSI popustil

Do odločitve ni prišlo kar samo od sebe. Na DRSI so prejeli poziv Primorske gospodarske zbornice, ki je zahtevala ustavitev del do jeseni, močno pa je odmevala tudi uradna urgenca piranskega župana Andreja Korenike. Ta je opozoril, da prometna ureditev ne zagotavlja niti minimalne pretočnosti. Še bolj zaskrbljujoče pa je bilo dejstvo, da so v kolonah stala tudi reševalna vozila. Ko intervencijske službe ne morejo normalno mimo, težava ni več le neprijetnost za voznike, ampak vprašanje varnosti. »Takšnega tveganja ni mogoče sprejeti kot običajno posledico izvajanja gradbenih del,« je bilo sporočilo, ki ga na Direkciji očitno niso mogli več preslišati.

Dve uri od Lucije do Kopra

Razmere so bile za številne prebivalce ponižujoče. Pot iz Lucije do Kopra, ki običajno traja okoli 15 minut, se je za nekatere raztegnila na dve uri. Šofer avtobusa je za isto relacijo potreboval prav toliko časa, ljudje pa so izgubljali živce, čas in potrpljenje. Dodatno zmedo je povzročila še prometna nesreča v strunjanskem drevoredu. Vozila so se začela preusmerjati na lokalne ceste skozi naselja, kjer se zaradi ozkih cest težko srečujejo že v normalnih razmerah. Obala je tako v nekaj urah dobila popoln prometni zamašek.

In kje je bil Bogatič?

Ob vsem tem pa močno bode v oči molk izolskega župana Milana Bogatiča. Gre namreč za območje občine, ki jo vodi, a se v najbolj kritičnih dneh ni javno odzval na razmere, ki so jezile občane, gospodarstvo, dnevne migrante in obiskovalce. Zato vprašanje ostaja: ali se je strinjal, da se dela na tako obremenjeni točki začnejo prav v času, ko je Obala že brez gradbišč prometno napeta? Dela so zdaj ustavljena, promet teče, a grenak priokus ostaja. Ker ljudje ne pozabijo hitro, kdo se je oglasil, ko je bilo najtežje – in kdo je ostal tiho.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Regional

Iz Istre prihajajo tragične novice. Na območju Medulina je strmoglavilo manjše letalo, na terenu pa so policisti, gasilci in reševalci. Po neuradnih informacijah naj bi umrli štirje ljudje, za dvema osebama naj bi še potekalo iskanje.

Strahovit padec v bližini Medulina

Hrvaško Istro je danes dopoldne pretresla huda letalska nesreča. Manjše letalo je po prvih informacijah padlo na območju Campanoža, nedaleč od letališča Medulin, kamor so se takoj po prijavi odpravile vse pristojne službe. Policija, reševalci in gasilci so območje zavarovali, začela pa se je tudi zahtevna intervencija na terenu.

Istrska policija naj bi obvestilo o padcu letala prejela okoli 11.20. Za zdaj uradno še ni znano, kaj je šlo narobe, prve informacije pa kažejo, da je letalo letelo proti Puli, ko je iz še nepojasnjenega razloga strmoglavilo na območju Medulina.

Neuradno: štirje mrtvi, za dvema še iščejo

Po poročanju hrvaških medijev naj bi v nesreči umrli štirje ljudje, za dvema osebama pa naj bi reševalci še vedno iskali sledi. Gre za neuradne informacije, zato pristojni uradne potrditve o številu žrtev za zdaj še niso podali.

Prav ta negotovost daje nesreči še bolj težko težo. Na terenu namreč še vedno poteka pregled območja, reševalne ekipe pa delajo v razmerah, kjer šteje vsaka minuta. Takšne nesreče so vedno posebej pretresljive, ker se v nekaj sekundah običajen let spremeni v tragedijo, za katero ostanejo vprašanja, tišina in čakanje na odgovore.

Naj bi šlo za tuje državljane

Po neuradnih informacijah naj bi bili v letalu tuji državljani. Kam so bili namenjeni, kdo je bil v letalu in zakaj je prišlo do padca, bodo pokazali šele uradna preiskava, identifikacija oseb in tehnični pregled razbitin.

V takšnih primerih preiskovalci običajno preverjajo več možnosti: tehnično napako, vremenske razmere, človeški dejavnik in potek leta tik pred nesrečo. A v tem trenutku bi bilo vsako sklepanje preuranjeno.

Istra čaka na uradne odgovore

Medulin, sicer znan kot priljubljena turistična točka, je danes postal prizorišče tragedije. Namesto poletnega utripa so območje preplavili zvoki siren, intervencijskih vozil in zaskrbljenih vprašanj domačinov.

Zdaj so vse oči uprte v pristojne službe, ki bodo morale potrditi, koliko ljudi je bilo v letalu, koliko jih je umrlo in kaj se je v resnici zgodilo v trenutkih pred padcem. Do takrat ostaja le bridka resnica: nad Istro se je danes zgodila huda letalska nesreča, ki je več družin zavila v neizmerno negotovost.

Pripravil: I.M.

Vir: 24Sata

Nova sezona priljubljenega resničnostnega šova Kmetija naj bi se snemala na Dolenjskem, natančneje v Gabrju pri Novem mestu. Lokacija pod Gorjanci je zdaj očitno znana, a med domačini se že odpirajo vprašanja o miru, dostopu, odpadkih in tem, kaj bo kraj od velike televizijske produkcije sploh imel.

Kmetija se seli pod Gorjance

Zdaj je znano, kje naj bi nastajala nova sezona enega najbolj gledanih slovenskih resničnostnih šovov. Po informacijah iz lokalnega okolja naj bi Pro Plus Kmetijo snemal v naselju Gabrje, v neposredni bližini Lovskega doma Trdinov vrh. Gre za območje pod Gorjanci, kjer domačini živijo v precej drugačnem ritmu, kot ga poznajo televizijske kamere. Snemanje naj bi se začelo avgusta in trajalo približno sedemdeset dni, med krajani pa se govori tudi o možnosti sodelovanja za več sezon. Prav zato zadeva ni več le zanimivost za gledalce, ampak vprašanje, ki neposredno zadeva ljudi, ki tam živijo vsak dan.

Najprej soglasja, šele nato širša javnost

Iz odgovora, ki ga je Pro Plus poslal Krajevni skupnosti Gabrje, je razvidno, da so v začetni fazi sodelovali s podjetjem Atar d.o.o., ki naj bi zastopalo lastnike večjega dela zemljišč na predvideni lokaciji snemanja. Kot pojasnjujejo, so najprej pridobili soglasja lastnikov zemljišč in ključnih deležnikov, med njimi lovske družine ter lastnikov sosednjih parcel. Takšen pristop naj bi izbrali zato, ker so želeli preprečiti prezgodnje širjenje informacij v javnosti oziroma po družbenih omrežjih, preden bi bili zagotovljeni osnovni pogoji za izvedbo. Ob tem pa priznavajo, da je v naslednji fazi nujno formalno vključiti tudi lokalno skupnost.

Poti naj bi ostale dostopne, a krajani čakajo prakso

Največ pomislekov se vrti okoli poti, dostopa do parcel in vsakdanjega miru. Pro Plus zagotavlja, da bodo zaprli izključno makadamske poti znotraj snemalnega območja, in še to le v času snemanja. Lastnikom zemljišč v zaledju naj bi omogočili dostop do parcel, sprehajalna pot mimo lovskega doma pa naj bi ostala odprta za pešce, razen v izjemnih, kratkotrajnih primerih snemanja. Na papirju se sliši pomirjujoče, toda domačini se razumljivo sprašujejo, kako bo vse skupaj videti, ko bodo na terenu snemalne ekipe, vozila, oprema, varovanje in tekmovalci.

Denarja za krajevno skupnost ne bo

Pro Plus v odgovoru priznava, da Krajevna skupnost Gabrje kot institucija od projekta ne bo imela neposredne finančne koristi. Ob tem pa napoveduje, da naj bi lokalno okolje vseeno imelo konkretne koristi. Omenjajo sodelovanje lokalnih izvajalcev, kot so kmetje, tesarji, vodovodarji, električarji in mizarji, najem lokalne mehanizacije, odkup lokalnih surovin, izposojo živali za snemanje ter angažma domačinov kot redarjev, voznikov ali pomoč pri urejanju vrta. Vse naj bi potekalo po poštenih tržnih pogojih. Prav tako želijo v oddaji predstaviti lokalne mite in legende, povezane z Janezom Trdino.

Obljube so jasne, vprašanja pa ostajajo

Med občutljivimi temami so tudi odpadki. Pro Plus zagotavlja uporabo lastnih zabojnikov, redno odvažanje odpadkov prek organiziranega sistema in poudarja, da ne bodo obremenjevali obstoječih eko otokov v lokalnem okolju. Po zaključku snemanja naj bi lokacijo očistili in sanirali. A tudi ob teh zagotovilih med krajani ostajajo vprašanja: kje bo nastanjena ekipa, kako bo zagotovljen nočni mir, katere poti bodo dejansko zaprte in ali bo oddaja kmečko življenje prikazala spoštljivo ali zgolj kot kuliso za televizijsko dramo. Kmetija lahko Gabrju prinese prepoznavnost, morda tudi nekaj dela za domačine. Toda za krajane bo najpomembnejše nekaj drugega: da njihov mir ne postane samo ozadje za šov.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

V Deželi junakov se je zgodba najprej začela na Ljubljanici, končala pa visoko nad Sočo. Gargamel je izgubil izziv proti Mihi Deželaku, nato pa na Solkanskem mostu priznal, da ga je strah. Takrat je vskočil Cene Prevc – a pod enim jasnim pogojem.

Vse se je začelo na Ljubljanici

Včeraj je na Ljubljanici potekal prav poseben dvoboj, ki je že vnaprej dišal po adrenalinu, smehu in dobrodelnosti. Na eni strani Gargamel, na drugi Miha Deželak, v ozadju pa Dežela junakov, kjer se iz vsakega izziva hitro rodi zgodba, ki jo ljudje spremljajo z nasmehom. Dogovor je bil jasen: če bi izgubil Deželak, bi moral bungee skok namesto njega opraviti Cene Prevc. Če bi izgubil Gargamel, pa bi moral s Solkanskega mostu skočiti kar sam. In potem se je zgodilo prav to – Gargamel je izgubil.

Na Solkanskem mostu je šala postala resna

Danes se je ekipa preselila na Solkanski most, kjer je včerajšnja stava nenadoma dobila povsem drugačno težo. Eno je obljubiti skok, ko si še daleč od mostu. Nekaj povsem drugega pa je stati visoko nad Sočo, pogledati v globino in vedeti, da je treba skočiti. Gargamel je tam priznal, da ga je strah. Brez igranja junaka, brez olepševanja, brez velikih besed. In prav ta trenutek je zgodbo naredil še bolj človeško. Ker strah ni sramota, še posebej ne takrat, ko stojiš na mostu in te pod nogami čaka globina.

Cene Prevc vskočil, a postavil dobrodelni pogoj

Takrat je v ospredje stopil Cene Prevc. Ponudil se je, da skoči namesto Gargamela, a ker gre pri Deželi junakov za dobrodelno zgodbo, ni šlo samo za reševanje iz zadrege. Cene je postavil pogoj: Gargamel naj k že obljubljenim 10.000 evrom doda še dodatnih 2000 evrov. Gargamel se je strinjal. Tako je Cene prevzel skok, Gargamel pa je svoj strah spremenil v še večjo pomoč. Namesto da bi zgodba obstala pri zadregi, je dobila lep preobrat: več poguma, več smeha in predvsem več denarja za sklad.

Na koncu je zmagal dober namen

Na koncu ni šlo samo za bungee jumping. Šlo je za trenutek, ko je nekdo priznal, da ga je strah, drugi pa je priskočil na pomoč. In za gesto, ki bo skladu prinesla dodatnih 2000 evrov. Dežela junakov je znova pokazala, da so najboljše zgodbe pogosto tiste, ki niso popolne. Malo tekmovanja, malo treme, en pogumen skok in dogovor, ki je na koncu pomagal dobremu namenu. Gargamel je izgubil izziv, Cene je skočil, sklad pa je zmagal.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Na mejnem prehodu Thayngen med Nemčijo in Švico so cariniki doživeli prizor, ki ga ne vidijo vsak dan. Švicarka se je z dopusta vračala sama, v dostavnem vozilu pa je imela kar 55 kosov prtljage. Kaj je bilo v njih?

Ko dopust izgleda kot selitev

Na nemško-švicarskem mejnem prehodu Thayngen so cariniki in mejni policisti med običajno kontrolo naleteli na prizor, ki je takoj pritegnil njihovo pozornost. V dostavnem vozilu, ki ga je vozila švicarska državljanka, ni bilo le nekaj potovalk ali kovčkov, kot bi jih človek pričakoval po daljšem dopustu. Vozilo je bilo napolnjeno s prtljago. In to ne malo. Ko so začeli kovčke in torbe zlagati iz vozila, je postalo jasno, da gre za nekaj precej nenavadnega. Pred kombijem se je na koncu znašlo kar 55 kosov prtljage. Švicarka je pojasnila, da se vrača domov z dopusta, a količina kovčkov je bila tako velika, da cariniki zadeve niso mogli kar spregledati.

Rentgen, 20 minut pregleda in veliko vprašanje

Ker je tako velika količina prtljage hitro vzbudila sum, so se pristojni odločili za podrobnejši pregled. Želeli so preveriti, ali se med kovčki morda skriva neocarinjeno blago, novi nakupi iz tujine ali celo tihotapski tovor. Vse kose prtljage so zato pregledali z mobilnim rentgenskim sistemom. Pregled vseh 55 kovčkov in torb je trajal približno 20 minut. To ni bil dolg postopek, a dovolj, da je zgodba dobila pravo mero napetosti. Kaj lahko človek prevaža v tolikšni količini prtljage? In zakaj bi se z dopusta vrnil skoraj kot pri selitvi?

V kovčkih niso našli nič spornega

Po koncu pregleda je sledil razplet, ki je carinike morda še bolj presenetil kot sama količina prtljage. V kovčkih niso našli ničesar prepovedanega. Prav tako ni šlo za na novo kupljeno blago iz tujine, ki bi ga bilo treba prijaviti ali ocariniti. Potnica je prevažala izključno osebne predmete, ki so bili po pojasnilih že pred potovanjem v njeni lasti. To pomeni, da carina ni imela razloga za nadaljnje ukrepanje. Švicarka je lahko po pregledu mirno nadaljevala pot v domovino.

Prizor, ki ga niso mogli prezreti

Dogodek so ovekovečili tudi zaposleni na prehodu. Švicarski zvezni urad za carino in varnost meja je na Facebooku objavil fotografijo kovčkov in torb, zloženih pred izpraznjenim kombijem, ter pripisal, da tudi takšne situacije sodijo v njihov vsakdan. In res, meja včasih ne razkrije velikega prekrška, ampak le nenavadno zgodbo. Tokrat je bilo dovolj že 55 kovčkov, da so se za trenutek ustavili cariniki, policisti in nato še radovedna javnost.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Nika Kovač se je v novem posnetku obrnila na ljudi in jih prosila za donacije za nadaljevanje kampanje My Voice, My Choice. A namesto zgolj podpore je posnetek sprožil tudi precej nejevolje – predvsem zato, ker se mnogi sprašujejo, zakaj mora javnost znova odpirati denarnice.

Čustven posnetek, a tudi zelo premišljena predstava

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je v posnetku nastopila v dobro znanem slogu: čustveno, neposredno in z občutkom dramatičnega trenutka. Najprej odrine mikrofon, kot da tega res ne želi storiti, nato pa ga sprejme in začne prošnjo za denar. »Ne maram tega početi, ampak vas res moram prositi za denar,« pove v posnetku. Gre za prizor, ki deluje spontano, a je hkrati videti kot natančno režiran marketinški nastop. Prav to je zmotilo del javnosti. Kajti pri takšnih kampanjah ni pomembno le sporočilo, ampak tudi občutek, ki ga ustvarijo. In tukaj je občutek jasen: javnost naj pomaga, ker naj bi bil naslednji korak nujen.

Denar za kampanjo, ki očitno še ni končana

Kovačeva v posnetku pojasni, da morajo narediti svojo kampanjo, obiskati mesto za mestom in prepričati različne vlade, naj se pridružijo iniciativi My Voice, My Choice. Z drugimi besedami: ne gre več le za zbiranje podpisov ali spletno podporo, temveč za širšo politično in aktivistično akcijo po Evropi. In tu se začnejo vprašanja. Kdo je do zdaj financiral takšne projekte? Koliko denarja kampanja potrebuje? Za kaj natančno bodo sredstva porabljena? Javnost ob takšnih prošnjah upravičeno pričakuje jasne odgovore, ne zgolj čustvenega nagovora.

Repič udaril tam, kjer najbolj boli

Na posnetek se je ostro odzval Aleksandar Repič – Nepridiprav. Ob objavi je zapisal: »Štiri leta si bila prisesana na naš denar. Sedaj pa, ko so te odklopili, pa prosiš narod, da promoviraš svoj bul****!« Njegove besede so ostre, celo grobe, a zadenejo v točko, o kateri se v javnosti pogosto govori potihoma: koliko vpliva imajo nevladne organizacije, kdo jih financira in zakaj se nekatere kampanje predstavljajo kot glas ljudstva, čeprav jih vodi zelo ozka skupina prepoznavnih aktivistov.

Spodaj si lahko ogledate posnetek, ki ga je objavil Aleksandar Repič – Nepridiprav. V njem Nika Kovač prosi javnost za donacije, ob tem pa se je usul val ostrih odzivov.

Ko aktivizem postane profesionalna kampanja

Nika Kovač ima veliko podpornikov, a tudi veliko kritikov. Za ene je obraz poguma in evropskega aktivizma, za druge simbol politično obarvanega nevladništva, ki zna iz vsake teme narediti kampanjo, iz vsake kampanje pa nov poziv za denar. Tokrat se zato ne postavlja le vprašanje, ali bodo ljudje donirali. Veliko večje vprašanje je, ali javnost še verjame, da gre za spontano gibanje od spodaj – ali pa za dobro organiziran politični projekt, ki zdaj išče nov vir financiranja. In prav to vprašanje bo Niko Kovač spremljalo še dolgo po tem posnetku.

Pripravil: I.M.

Vir: Instagram