Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Parmezan oživi med festivalom okusov v Parmi

Parmezan oživi med festivalom Caseifici Aperti v Parmi. Parmske mlekarne so odprte za oglede, delavnice in degustacije med festivalom Caseifici Aperti, ki poteka dvakrat letno. Strokovnjaki za sir so specializirani za proces zorenja in staranja mladih sirov, da razvijejo svoj polni okus, teksturo in aromo.

Morda se sliši kot šala, toda v Parmi je predanost parmezanu Reggiano Reggiano globoko prisotna. In ta strast se nikoli ne čuti bolj živo kot med Caseifici Aperti, ko mlekarne po vsej Emiliji-Romagni odprejo svoja vrata, da lahko obiskovalci odkrijejo, zakaj je ta najbolj znani italijanski sir tako priljubljen.

Redko povabilo

Caseifici Aperti ali “Odprte mlekarne” je vikend, ki je odprt za vsa območja v Parmigiano Reggianu. Prireja se dvakrat letno, spomladi in jeseni, in vabi javnost, da si ogleda, kako se sir izdeluje in zakaj so stroga pravila, ki stojijo za njim, še vedno pomembna.

Na stotine mlekarn, ki se nahajajo v regiji Emilia-Romagna med Parmo, Bologno, Reggio Emilio, Modeno in Mantovo, se zgrinja na tisoče obiskovalcev.

Azienda Agricola Bertinelli

Ena najvidnejših je Azienda Agricola Bertinelli. Kmetijska dinastija Bertinelli jo vodi od leta 1895 in v svoji mlekarni na obrobju Parme prireja oglede, delavnice in degustacije.

“Caseifici Aperti omogoča vsem, od radovednih do pravih gurmanov, da sodelujejo pri rojstvu kolesa, se sprehodijo po skladiščih zorenja in kupijo sir neposredno od obrtnika, ki ga je izdelal,” pravi Nicola Bertinelli, lastnik 6. generacije podjetja Azienda Agricola Bertinelli.

“To je pravo potovanje skozi čas, da odkrijemo obrtniško metodo, ki je ostala nespremenjena že več kot devet stoletij.”

Za obiskovalce, ki tehtajo datume, je njegov nasvet jasen: »To je trenutek, ko celotno ozemlje odpre svoja vrata in začutite povezavo med ljudmi, živalmi in naravo. To je najbolj popoln način, da razumete, zakaj je parmska kulinarična kultura prepoznana po vsem svetu.«

View this post on Instagram

A post shared by Natalie Deane (@nataliedeane)

Tri sestavine, tisoč let

Če želite doživeti pridelavo parmezana, morate priti zgodaj. Ob sedmih ali osmih zjutraj se obiskovalci že vrstijo mimo molznic proti prostorom za pripravo mleka, kjer pod močnimi lučmi stojijo bakreni zvonasti sodi, vodniki pa razlagajo, zakaj mlekarne toliko postopka izvajajo na svojem zemljišču.

Stoletja star recept se je od leta 1254, ko so benediktinski in cistercijanski menihi prvič zasnovali velika, dolgo obstojna kolesa za shranjevanje presežnega mleka, zelo malo spremenil. Družine, kot sta Gennari in Valserena, so to obrt ohranile že generacije. Še vedno uporabljajo lokalne pasme krav, kot je italijanska Frisona, in metlice spino iz vej gloga.

Vir: YouTube – Kako nastaja Parmezan

Danes v podjetju Azienda Agricola Bertinelli ostaja postopek vertikalno integriran, kar pomeni, da so lastniki črede, proizvajajo mleko in pridelujejo seno. To zagotavlja, kot zahteva evropska zaščitena označba porekla (ZOP), da ima vsak kruh okusni profil, edinstven za njegovo mlekarno.

Bertinelli priporoča

“Bodite pozorni na sirnino, ko jo zdrobimo na majhne granule. Je zelo nežna in vse je odvisno od časa,” pravi.

“Nato sledi dvigovanje, ko kolo dobi obliko znotraj obroča, kar kaže na pravo obrtniško spretnost. In ne zamudite zorilnic, dolgih hodnikov, kjer se razvijajo okus, tekstura in aroma.”

Te zorilnice, pogosto imenovane »sirne katedrale«, so hodniki s policami, ki se raztezajo od tal do stropa. Po slanici in identifikacijski označbi se sirarska kolesa tukaj ustavijo, medtem ko se fermentacija nadaljuje.

Po 12 mesecih pride inšpektor konzorcija z majhnim kladivom, da preveri vsako kolo; čiste, enakomerne note kažejo na skladnost s standardom ZOP in na skorji prinesejo ognjeni pečat Parmigiano Reggiano.

Prav v velikosti te sobe je najbolj vidna tudi ekonomija parmezana Reggiano. Sirni koluti so že dolgo služili kot zavarovanje, saj se njihova vrednost sčasoma povečuje, pri čemer več italijanskih bank še danes upravlja namenske trezorje za sir.

3 sestavine: Kar obiskovalce najbolj preseneti, pa je preprostost sestavin. “Mleko, sirilo in sol. Brez dodatkov, brez konzervansov. Kompleksnost izhaja iz časa in človeške iznajdljivosti.”

Inšpektor konzorcija z majhnim kladivom preveri vsako kolo; čiste, enakomerne note kažejo na skladnost s standardom ZOP in na skorji prinesejo ognjeni pečat Parmigiano Reggiano. — Vir: wikimedia – *vsako kolo parmezana je preverjeno. Šele nato dobi pečat.*

Vikend hrane in kulture

Med Caseifici Aperti je v Parmi živahno in najboljše restavracije se hitro zapolnijo, zato je smiselno rezervirati vnaprej. Obiske mlekarn načrtujte za dopoldne, ko je proizvodnja v polnem teku, popoldne pa si pustite čas za uživanje v zgodovinskem središču severnoitalijanskega mesta.

“Če imate cel dan, si privoščite kosilo v lokalni trattorii ali obiščite bližnjega proizvajalca parmskega pršuta ali vina Lambrusco,” pravi Bertinelli.

Med obroki se na trgu Piazza Duomo nahajata katedrala Santa Maria Assunta in krstilnica San Giovanni Battista, ki predstavljata prijeten kulturni postanek.

Palazzo della Pilotta je večji kompleks, v katerem so muzeji, galerije in prostori za uprizoritve, in lahko udobno zapolni uro ali dve. Številni mestni muzeji ponujajo tudi brezplačen vstop ob določenih dneh, zato je vredno preveriti lokalne sezname, preden se odpravite na pot.

Vir: YouTube – Parmigiano Reggiano – edini pravi Parmesan

Ohranjanje legende

V svetu dvojnikov Caseifici Aperti slavi italijansko kulinarično ikono. ZOP, ki se je v tujini soočal z večkratnimi izzivi zaradi imitacij sirov, se po 25 letih še vedno trdno drži. To je le eden od razlogov, zakaj so lokalni ljubitelji in sirarji tako predani temu, da ta postopek predstavijo javnosti.

“Glavni cilj je ustvariti povezave in znanje,” pravi Bertinelli. “Izdaje leta 2024 se je udeležilo več kot 22.000 obiskovalcev, približno 85 odstotkov pa jih je kupilo sir pri mlekarnah, s čimer so neposredno podprli lokalne proizvajalce.”

Ta vpliv je tako kulturni kot ekonomski. “Vsak obiskovalec postane ambasador zaščitene označbe porekla in vrednot, ki jih ta predstavlja.”

Vikend v Parmi med zabavo Caseifici Aperti vam pusti jasen občutek, zakaj je Parmigiano Reggiano v središču kulinarične kulture Emilije-Romanje, in močno željo, da si ga na vsak način prinesete domov.

Pripravila AK
Viri:
euronews.com
unsplash.com
Instagram.com
YouTube.com

Po smrti: Pepel v vesolje, diamant ali …

Po smrti lahko postanete diamant, kompost ali pa vas izstrelijo v vesolje. Še pred dvema desetletjema je veljalo, da je klasični pogreb s krsto edina sprejemljiva oblika pogreba, nato se je počasi začelo večati število žarnih pogrebov. V zadnjem času pa v ospredje prihajajo tudi druge alternativne oblike pogreba: po smrti vaše ostanke denimo lahko izstrelijo v vesolje, nad vami posadijo drevo ali pa postanete diamant. Kakšne možnosti še obstajajo? Za katere se lahko odločimo v Sloveniji? In kako visoke so cene?

Nekateri ljudje v obiskovanju pokopališč, prižiganju sveč in polaganju rož na grobove ne vidijo več veliko smisla. Tudi zaradi tega je v Sloveniji vse manj klasičnih pogrebov s krsto in več alternativnih oblik pogreba. Ponekod se so pogrebi s krsto ne izvajajo več.

Alternativne oblike pogrebov

Zanje se odločajo predvsem versko neopredeljeni pokojniki in družine, ki iščejo drugačen način slovesa, je v pogovoru za N1 povedala Jasmina Babajić, direktorica velenjskega družinskega pogrebnega podjetja in zavoda Pogreb ni tabu.

“Na način pokopa ima še vedno največji vpliv veroizpoved. Muslimani se načeloma odločajo za klasičen pokop s krsto, tudi pravoslavci navadno izberejo klasične pogrebe, le izjemoma upepelitev. Katoliki se že odločajo za žare,” je dodala Babajić.

Pogreb

V Sloveniji poleg klasičnega pogreba s krsto in upepelitve poznamo še dve drugi obliki pogreba.

To sta pogreb z raztrosom in pogreb z izdelavo spominskega diamanta. Za ti dve obliki slovesa se po ocenah pogrebnice odloči le okoli odstotek pokojnikov oziroma njihovih družin.

Raztros

Raztros pepela lahko poteka na pokopališčih, kjer se pepel raztrosi na za to predvidenih območjih, ali pa izven njih. V vsakem primeru gre za birokratski zalogaj, saj je za vsak raztros treba pridobiti soglasje občine.

“Ob vložitvi vloge je treba predložiti cel kup dokumentacije. Med drugim seveda tudi dovoljenje lastnika parcele, kjer se bo pogreb izvedel,” je opisala Babajić.

Pogreba z raztrosom ne omogočajo vse občine. Zgodilo se je že, da občina, ki tak pogreb omogoča, ni izdala soglasja zanj, je povedala pogrebnica. “Navadno občine priglasijo željam svojcem. Enkrat pa smo imeli željo pokopa z raztrosom pepela na Blejskem jezeru, a občina tega ni dovolila.”

Pogosta lokacija raztrosa je morje, pokojniki se odločajo tudi za raztros v gorah ali na njim ljubem travniku, kjer so preživljali prosti čas. Pogrebi z raztrosom so pogosto tudi bolj intimni – predvsem pogreb na morju, saj je na barki prostora za največ 35 oseb.

Pokojnik lahko postane diamant

Če pokojnik po smrti želi ostati blizu družini, lahko izbere tudi pokop z izdelavo spominskega diamanta. V tem primeru pogrebniki pepel pokojnika pošljejo v švicarsko podjetje Algordanza.

Vir: YouTube – izdelava spominskega diamanta

“V Sloveniji svojci žare s posmrtnimi ostanki pokojnika ne smejo imeti doma. Diamant, ki zraste iz pepela pokojnika, pa ne velja več posmrtni ostanek. Svojci ga imajo lahko pri sebi, ga vgravirajo v uro, nakit, ali pa ga samo obdržijo v šatulji,” je pojasnila Babajić.

Njihovo pogrebno podjetje takšne načine “pokopa” omogoča od leta 2009. “V primerjavi s tradicionalnimi pogrebi spominski diamant predstavlja zelo osebno obliko žalovanja, spomina in veselja.

Zlasti v času vse večje mobilnosti v naši družbi in posledične oddaljenosti od družine je vzdrževanje groba lahko težavno. Diamantni pogreb je lepa in praktična alternativa, ki simbolizira mir in občutek neskončne povezanosti s pokojnikom.”

Spominski diamant je še ena od možnosti, ki postaja vedno bolj priljubljen način "pogreba" — *Vir: unsplash.com – Če pokojnik po smrti želi ostati blizu družini, lahko izbere tudi pokop z izdelavo spominskega diamanta.*

Kakšne so cene?

Pogreb z raztrosom pepela na morju skupaj s pridobitvijo dovoljenj, najemom barke, upepelitvijo, prevozom in pogrebnikom navadno stane okoli 1.800 evrov. Cena je seveda odvisna od želj svojcev, izbire cvetja, programa pogreba, števila pevcev … “Če primerjamo s ceno klasičnega pogreba, je na dolgi rok cenejši, saj nimamo stroškov z vzdrževanjem groba. To je zagotovo prednost,” je povedala Babajić.

Izdelava diamanta iz pokojnikovega pepela je nekoliko dražja. Na spletni strani podjetja Algordanza je navedeno, da je začetna cena izdelave 2.704 evrov brez DDV.

Stroški klasičnih pogrebov s krsto se gibljejo od 1.600 do 2.400 evrov, žarni pogrebi pa navadno stanejo od 1.600 do 2.000 evrov, kažejo ceniki pogrebnih služb po državi.

Po smrti - pogreb z raztrosom v vesolju. — Vir: unsplash.com – Raztros v vesolje je še ena od možnosti ki je na voljo

Tujina ponuja več možnosti: tudi raztros v vesolju

V tujini imajo še več možnosti alternativnih pogrebov. Ena izmed najbolj posebnih je pogreb v vesolju. Ameriško podjetje iz Teksasa Celestis takšne pogrebe izvaja že od leta 1997. Vendar so v zadnjih letih vedno bolj priljubljeni.

Raketa simboličen delček pokojnika, ki je shranjen v posebni kapsuli, pošlje v Zemljino orbito, na Luno ali globoko v vesolje. Podjetje omogoča tudi polete v vesolje, ki ostanke od upepelitve vrnejo na Zemljo.

Če bi si Slovenec zaželel pogreba v vesolju, bi bilo načeloma to mogoče, pravi Babajić. Najprej bi osebo kremirali, nato pa uredili prevoz žare v državo, ki dovoljuje takšen pogreb. “Možno je vse, če se uredi prevoz v tujino, kjer je mogoče izvesti želeni tip pogreba,” je povedala.

Kompostiranje – V nekaterih zveznih državah ZDA je kot možnost človeškega pokopa dovoljeno tudi kompostiranje. Telo pokojnika se v posebnem centru namesti v posebno posodo, bogato z mikroorganizmi. Po šestih do osmih tednih iz trupla nastane nekaj manj kot kubičen meter zemlje, izredno bogat s hranili. Zemlja se razdeli v 36 vrečk in se uporabi kot gnojilo, je pred dvema letoma poročal Guardian.

Ognjemet – Še ena oblika slovesa je ognjemet. Del pokojnika se doda v ognjemet, rakete so navadno individualno izdelane po naročilu, zato lahko svojci izbirajo med oblikami in trajanjem ognjemeta.

Umetnina – Pepel umrlega lahko postane tudi umetniško delo, slika ali kipec.

Nov trend: organiziraj svoj pogreb

Iz tujine v zadnjih letih v Slovenijo prihaja tudi nov trend. Ljudje že pred svojo smrtjo organizirajo in plačajo svoj pogreb.

Za vnaprejšnjo organizacijo slovesa se navadno odločajo osebe, ki svojcev ne želijo obremenjevati z organizacijo in finančnim zalogajem, ki ga prinese pogreb. Na ta način svojcem tudi olajša sprejemanje odločitev glede pogreba.

Pogovor o smrti

“Ljudje se premalo pogovarjamo o smrti in pogrebih. A se je treba, saj je lažje, če svojci vedo, česa si je pokojnik želel,” je dodala pogrebnica.

Še posebej težko je, če oseba nepričakovano umre v tujini.

Svojci se v tujini ne znajdejo. Ne poznajo jezika niti običajev. kaj storiti v takem primeru? najbolje je, da se povežejo s slovenskim konzulatom. Tam bodo dobili dovolj informacij in navodila za nadaljne postopke.

“Pomembno pa je tudi, da si pred potovanjem oseba vedno uredi turistično zavarovanje. zavarovalnica bo vodila celoten postopek prevoza v Slovenijo. Nastale stroške v tem primeru poravna zavarovalnica. Za družino je to sicer zajeten finančni zalogaj.

Pripravila AK
Viri:
N1
unsplash.com
YouTube.com

Plavajoče hiške na Ljubljanici: € izgube!

Plavajoče hiške na Ljubljanici je zelo obetaven projekt. Ponuja edinstvene turistične nastanitve in verjetno nakazuje na veliko zanimanje turistov. Projekt je naletel na težave in kaže na popolni neuspeh. Interes je velik vendar so se pojavile težave ki spremljajo projekt že od samega začetka. Od omejitev glede uporabe hišk, težav z lokacijami, do logističnih zapletov pri premikanju in popravilih. Rezultat? € izgube. Kaj točno je šlo narobe, kako so se stvari razvijale in kaj so za projekt plačali davkoplačevalci, si preberite v nadaljevanju.

Plavajoče hiške

Neuspeh pri prodaji plavajočih hišk

Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) se sooča z neuspehom pri prodaji plavajočih hišk, ki so jih postavili pred tremi leti.

Namen teh hišk je bil ustvariti edinstvene turistične nastanitve na Ljubljanici, vendar se je izkazalo, da projekt ni uspel. Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice je pri nakupu in vzdrževanju hišk porabilo že 330 tisoč evrov. Odločili so se, da si z znižanjem prodajne cene vsaj delno povrnejo stroške. Cena je pristala na 80 tisoč evrov za vsako. To je kar 40 odstotkov manj od začetne cene. Kupcev pa ni.

Razlogi za neuspeh pri prodaji

Direktor LPT, Bojan Babič, je pojasnil, da glavna ovira pri prodaji hišk leži v tem, da te niso primerne za bivanje na Ljubljanici. Kupec bi moral hiške premakniti na drugo lokacijo, če bi jih želel oddajati. Kljub temu LPT za zdaj ne razmišlja o znižanju cene, čeprav so očitno kupci preveč zadržani glede te edinstvene, a neučinkovite ponudbe.

Vir: YouTube – prednosti in slabosti plavajočih hišk

Težave že pred nakupom

Težave s plavajočimi hiškami so se začele že pred njihovim nakupom. Največja ovira je občinski odlok, ki prepoveduje prenočitev na Ljubljanici. To seveda pomeni, da bi bile hiške primerne za nočitve le, če bi se nahajale na drugi lokaciji.

Odlok je šel v preučevanje, a žal za to ni bilo interesa. Številni so bili mnenja, da bi se s spremembo odloka povečalo prenočevanje na Ljubljanici še na drugih lokacijah.

Premikanje hišk in poškodbe

V treh letih od postavitve so hiške dvakrat premaknili. Sprva so bile postavljene na Špici, vendar so se kmalu preselile na Dolgi Breg, saj so tam prejeli dovoljenje lastnika zemljišča.

Medtem so hiške naletele na različne težave, vključno z napadom nutrij, ki so poškodovale cevi, in trkom, ki je prizadel eno od hišk. Tudi premikanje hišk je bilo logistični izziv, saj so bile previsoke za prevoz po reki pod mostom, zato so jih morali dvigniti z dvigalom.

Poskusi rešitve projekta

LPT je poskušalo rešiti neuspešni projekt s tem, da sta hiški ostali na Dolgem Bregu, kjer so jih skušali oddati zasebnemu turističnemu ponudniku. Kljub dogovoru za oddajo eno od hišk, so morali projekt ustaviti, saj se odlok ni spremenil, lastnik pa je potreboval prostor za druge dejavnosti. Hiške so bile tudi ponujene na platformi Booking. Žal ni bilo realiziranih rezervacij, saj v njih ni prespal nihče.

Visoki stroški in izgube

Projekt je za LPT finančno zelo obremenilen, saj so samo za vzdrževanje, popravila in premike hišk porabili več kot 33 tisoč evrov. Eden največjih stroškov je bil premik hišk s Špice na Dolgi Breg, ki je vključeval visok logistični napor. Če bodo hiške prodane za 160 tisoč evrov, bo LPT kljub prodaji utrpel izgubo v višini 170 tisoč evrov ali morda še več.

Plavajoče hiške na Ljubljanici - Težave s plavajočimi hiškami so se začele že pred njihovim nakupom — *Vir: Zajem ekrana – Težave s plavajočimi hiškami so se začele že pred njihovim nakupom*

Težave pri vodenju LPT

Odločitev za nakup plavajočih hišk in vstop LPT v turistični sektor sega v leto 2022, ko je bil sprejet strateški načrt, ki je predvidel, da bodo hiške pripomogle k oživitvi Ljubljane in pritegnitvi turistov. Vendar so se načrti izjalovili. Takratni direktor LPT, Andrej Orač, je podpisal pogodbo z dobaviteljem hišk, podjetjem 3maran, vendar je moral leta 2023 odstopiti s položaja. Oračev odhod naj bi bil posledica neuspešnih projektov, vključno s plavajočimi hiškami.

Odziv novega vodstva in občine

Novo vodstvo LPT je krivdo za neuspeh projekta pripisalo prejšnjemu direktorju Oraču, ki je bil odgovoren za odločitve glede nakupa hišk. Na vprašanje, ali je vodstvo LPT ravnalo negospodarno, so na občini odgovorili, da nadzorni svet spremlja poslovanje javnega holdinga, ki je sprejel odločitev o prodaji hišk. Na občini so tudi poudarili, da podjetja in zavodi pod njegovim okriljem poslujejo samostojno, zato niso posegali v odločitve LPT.

Plavajoča hiška - notranjost — *Vir: zajem ekrana (Marina Lux) -Notranjost plavajoče hiške*

Na koncu se zdi, da je projekt plavajočih hišk na Ljubljanici postal večja težava kot priložnost. Kljub začetnemu navdušenju in načrtom, je investicija padla v vodo. Hiške bi popestrile turistično ponudbo Ljubljane. žal so se hitro pokazale nepremostljive ovire. Težave so se nizale ena za drugo– od pravnih omejitev do logističnih in finančnih težav. Postavlja se vprašanje:

Zdaj, ko se LPT sooča z izgubo in neuspehom pri prodaji, kaj lahko izvlečemo iz tega projekta. Verjetno je to pomemben opomnik pri poslovanju. vsako tveganje mora biti premišljeno in jasno načrtovano. vedeti je treba, da se tudi najboljši namen lahko spremeni v popolno finančno katastrofo. Tako kot se sedaj dogaja s plavajočimi hiškami na Ljubljanici,

Če ni odprtih realnih možnosti, je namen neizvedljiv.

Pripravila AK
Viri:
N1
Družbeno omrežje FB
YouTube.com

Cenzurirana kolumna: Tina Gaber nedotakljiva

Cenzurirana kolumna novinarke Ane Jud je tu. Ana je napisala komentar za revijo Reporter, a je komentar doživel cenzuro. Zato so se na portalu Prava odločili, da kolumno objavijo v celoti. Tudi na našem portalu bomo storili isto.

Reporter cenzuriral kolumno Ane Jud, ker ni lepo pisala o Tini Gaber?

Tu je komentar Ane Jud!

“Dragi FB frendi. Napisala sem komentar o dejstvu, da Slovenijo že vrsto let vodijo rahlo neprištevni premierji. Nič čudnega, da samo še tonemo. Komentar je bil napisan za Reporter, a ga je urednik brez razlage zavrnil. Vemo, kaj to pomeni.

Na smeh mi gre. Tekst je prebralo še par vrhunskih avtorjev in so se strinjali, da je komentar vsebinsko bogat, žlahtno provokativen, slogovno dovršen. V objavo ne more, ker je novinarski ceh zbor pohlevnih pičkic. Nič novega.

O Tini in Robiju se ne sme pisati, razen če se piše samo najlepše. Kakorkoli, tekst je na voljo tu, na FB, berite ga in širite po divjih prostranstvih interneta, ki so očitno še zadnja svoboda v tej državi …

Slovenija, dežela rahlo neprištevnih premierjev?

Zaljubljenost je lepa čarovnija, ki človeka vrže v trans. Mravljince na koži spremlja milo prhutanje metuljčkov v trebuhu in misli nam neustavljivo uhajajo k oboževani osebi, kakor pohabljenemu Quasimodu, notredamskemu zvonarju, k ciganki Esmeraldi. Nebrzdana strast v umu zmeša štrene in znanost je že davno dokazala, da je zaljubljeni človek bodisi rahlo neprišteven bodisi konkretno zadet – in posledično “usekan”. V vseh niansah norosti. Kar spomnite se, kaj vse so zaljubljenci sposobni početi? Znani televizijski voditelj, gej, se nikakor ni uspel ubraniti obsedene zalezovalke, ki je hotela, da jo celo oplodi.

Soboboki župnik se je moral fizično skriti pred trmasto gospo, ki je vztrajala, da jo dotični ljubi, v znak naklonjenosti mu je pošiljala darila, tudi brivski aparat. Neuravnovešena mladenka si je na žagi pri polni zavesti odrezala roko, da bi ugodila spletkarskemu partnerju, ki se je kanil dokopati do zavarovalniškega denarja. To je le nekaj bedarij, ki so se v imenu strasti minula leta zgodile v Sloveniji.

Cenzurirana kolumne Tina Gaber nedotakljiva — Vir: unsplash.com – Cenzura govora in pisanja. Svoboda govora ni le pravica

V primerjavi z zaljubljenimi posebneži iz domačih logov sta Shakespearova junaka Romeo in Julija prava amaterja. A moraliziranje se ne spodobi! Vsak je že bil zaljubljen in vsi smo pod vplivom podivjanih hormonov (nehote) počeli traparije. Ko nam oseba zadiši, stresni hormoni in dopamin šinejo do neba, serotonin pa rahlo upade. Dopamin je hormon hedonizma, Bakhusov opij. V ekstazo skoči, ko kaj okusnega pojemo ali zaužijemo stimulativno substanco, recimo, kokain. Zato je v prvi fazi zaljubljenost kot zasvojenost: mešanica evforije, vznemirjenosti, pogojene s strahom pred izgubo idealizirane osebe. Pogosto brez realne osnove.

Zaljubljenci in premierji

Zaljubljenci imajo kaotično okrnjeno presojo in težje trezno razmišljajo. Tudi premierji so samo ljudje in tudi oni se zaljubljajo. Spomnite se Nicolasa Sarkozyja, ko je bil predsednik Francije; glavo mu je zmešala italijanska supermodelka Carla Bruni. Sarkozyjev naslednik Holland ni bil nič boljši. Bivši britanski premier Boris Johnson pa je z ljubimko Carrie pridelal šestega otroka. Vse našteto je še v okvirjih sprejemljivega, do igric Billa Clintona, ex-predsednika ZDA, pa ni mogoče pokazati razumevanja.

Gospod se je v ovalni pisarni zabaval s cigaro, ko so v Srebrenici in Ruandi poklali na tisoče nedolžnih ljudi. Vsak spodobni človek se sramuje svoje vlade, je menil Mencken. Ja? Ja!

Tudi pri nas se voditelji kar naprej zaljubljajo.

Moč, vpliv in afrodiziak

Nič čudnega, moč, vpliv, položaj delujejo kot afrodiziak. Janez Janša je bil premier, Slovenija je predsedovala EU, ko je javnost spoznala prelepo zdravnico Urško Bačovnik. Očarala je še Janševe sovražnike. Politik je bil v devetih nebesih in celo SDS-ovci so tiho jadikovali. Parlamentarne volitve nato je izgubil.

Umirjeni Miro Cerar je veliko obetal, a se je toliko ukvarjal z ženskami, da se mu je še vlada sfižila. Stalno partnerko je dobesedno vrgel iz hiše, hitro zamenjal ključavnico in kmalu napovedal naraščaj s sodelavko Mojco Stropnik. Nežna pravnica je bila neopazna in je na obisku v Beli hiši – ob boku Melanie Trump – delovala kot njena spletična.

Telenovela Robert Golob in Tina Gaber

Telenovelo sedaj nadaljuje aktualni premier Robert Golob, ki se je noro zaljubil v influenserko Tino Gaber. De gustibus non est disputandum! Če je Tina premierju všeč, je to izključno njuna stvar, če pa čustveno zmedeni premier zanemarja obveznosti do naroda, se njuna ljubezen dotakne vseh državljanov. Tu nastane problem. Golob lebdi v oblakih, njegova vlada sanja. Reforme so očitno pohrustale nutrije. Piska teh vrstic razočarano priznava zmoto, ko je pred meseci Golobu pripisala čudežne sposobnosti, ker zna trgovati z elektriko.

Pfff! Sorry, to res ni težko. Enkrat na leto se dogovoriš za ceno, ostale dni pa skačeš za krili. Identičen modus operandi zdaj kaže premier, ki po tekočem traku ustanavlja strateške svete, odgovornosti prelaga na druge, pozornost kritičnih medijev pa preusmerja od realnih problemov do … hm, zrelih avokadov?

Vir: unsplash.com – Cenzura ni več le formalna prepoved ali uredniška odločitev – postaja strašljivo močno orodje, ki omejuje misel, besedo in svobodo izražanja.

O Tina Gaber

Tina ni napačna punca, nerodna pa. Ob prvi priložnosti, ko so bile oči cele države uprte v njo, se je napravila v belo obleko z orjaškim črnim štirioglatim pasom, kakršne si z eksplozivom opasajo islamistične norice, ko se v imenu Alaha podajo v samomorilna raztreščenja.

Ob drugi priliki se je pred podaniki pokazala z močno narisanimi obrvmi, kot jih je na začetku politične kariere nosil Milan Zver. Nazadnje se je po rdeči preprogi ob slovesnosti slovenske osamosvojitve sprehodila v bleščeči krpici za v disko, popolnoma neprimerni za eminentno proslavo. Tina nima stila. Tudi njega stilistka ga nima.

Pa dobro, obleka še ne naredi človeka in Tina je dobrosrčna oseba, a hoki-poki odnos s premierjem je pod drobnogledom medijev, ki niso vedno dobronamerni. Za Roberta nas ne skrbi. Polnoleten je, se bo že znašel. Dami z markantno pobeljenimi zobmi ter solarijsko ožgano poltjo pa iz srca želimo: bejbi, vzemi vse, kar hočeš, in daj le tisto, kar želiš! Srečno!”

Vir: YouTube – Svoboda govora in Cenzura

Zaključek?

Cenzura ni več le formalna prepoved ali uredniška odločitev. Postaja strašljivo močno orodje, ki omejuje misel, besedo in svobodo izražanja.

Ko se določenih tem ali ljudi ne sme komentirati, ko besede preprosto izbrišejo ali utišajo, izgubljamo stik z resnico in možnost iskrene razprave.

Svoboda govora ni le pravica, je prostor, kjer se ideje srečujejo, spopadajo in rastejo. In prav ta prostor je danes dragocenejši kot kadarkoli, saj nas opominja, da moramo braniti možnost, da mislimo, pišemo in govorimo brez strahu pred nevidnimi omejitvami.

Pripravila AK
Viri
e-maribor.si
unsplash.com
YouTube.com

Vinted v Sloveniji: nova era rabljenih oblačil

Vinted – končno pri nas. Slovenski uporabniki so končno dobili dostop do VintedaSlovenski uporabniki so končno dobili dostop do Vinteda – aplikacije, ki je postala pravi hit med ljubitelji rabljenih oblačil, obutve, dodatkov in celo opreme za dom ali šport. Vinted obljublja preprost sistem, varnost in predvsem – prodajalci ne plačajo provizije, kar pomeni, da lahko res nekaj zaslužijo. Kupci pa na drugi strani najdejo artikle po cenah, ki jih v običajnih trgovinah skoraj ne vidiš.

Kaj je Vinted?

Je trenutno najhitreje rastoča platforma. Združuje na milijone uporabnikov, ki tam prodajajo ali iščejo vse mogoče. Od oblačil, obutev, bele tehnike, knjig, kozmetike in še marsikaj.

Kako deluje?

Postopek je čisto enostaven: narediš račun, naložiš slike svojih stvari, določiš ceno in objaviš oglas. Platforma skrbi tudi za varnost – kupec plača, a denarja prodajalec ne dobi, dokler kupec ne potrdi, da je prejel naročeno v dogovorjenem stanju.

Vinted v Sloveniji

Ko je Vinted prišel v Slovenijo, so bili ljudje res navdušeni. Nenadoma so imeli dostop do ogromne ponudbe in lahko so kupovali ali prodajali na bolj trajnosten način.

Ampak, kot običajno, ni šlo vse brez zapletov. Nekateri uporabniki, ki so si izmenjali izkušnje po družbenih omrežjih, so hitro opazili, da platforma še ni čisto prilagojena Sloveniji.

Veliko ponudb prihaja iz tujine, Slovenci pa imajo precej omejene možnosti, če želijo trgovati izključno z lokalnimi prodajalci ali kupci. Kljub tem začetnim težavam pa uporabniki najbolj pohvalijo izjemno nizke cene otroških oblačil in določenih kosov, ki jih drugje težko najdeš.

Kako torej začeti z Vinted?

Registracija: Najprej ustvariš račun – gre hitro, lahko tudi prek družbenega omrežja.
Dodajanje artiklov: Slikaj predmet, napiši kratek opis, postavi ceno. Pomembno je, da si iskren glede stanja stvari.
Brskanje in nakup: Preletiš kategorije, najdeš, kar ti je všeč, in plačaš prek sistema zaščite kupca.
Pošiljanje in prejem: Ko nekdo kupi tvoj izdelek, ga pošlješ, kupec pa potrdi, da je vse tako, kot je bilo dogovorjeno.
Ocene: Po vsaki transakciji lahko oba – kupec in prodajalec – podata oceno, kar pomaga graditi zaupanje v skupnosti.

Kaj Vinted pomeni za slovenski trg?

Vinted potrošnikom prinaša trajnostno nakupovanje in zaslužek.
Platforma je še v razvoju, kar pomeni, da lahko v kratkem pričakujejo dodatne nadgradnje z izboljšavami. Poudarek je tudi sledenju trenutnih trendov s primerno razpoložljivostjo produktov.

Vinted - nakup in prodaja, Od obutve, oblačil do stare violine — Vir: wikimedia – Vinted – nakup in prodaja, Od obutve, oblačil do stare violine

Ideja platforme

Ideja je preprosta: svoje priljubljene rabljene stvari prodajte drugim članom, ki bodo stvarem dali novo priložnost. Kupec s paketom prejme neverjeten občutek navdušenja ob dobrem nakupu, vi pa doma sprostite nekaj še kako potrebnega prostora.

Gre za idejo, da bi vsi bili videti dobro, delali dobro in se počutili dobro.

Prodajanje je preprosto in brezplačno

Fotografirajte svoj artikel, dodajte opis in določite ceno. Obdržite 100 % svojega zaslužka.

Slovenski uporabniki končno dostopajo do varne in trajnostne možnosti nakupa in prodaje.

View this post on Instagram

A post shared by N1 Slovenija (@n1slovenija)

Izkušnje slovenskih uporabnikov

Po lansiranju slovenske različice so uporabniki hitro začeli preizkušati platformo. Mnogi so navdušeni nad enostavno uporabo in preglednim vmesnikom, drugi pa opozarjajo, da je veliko oglasov še vedno iz tujine, saj se lokalna baza ponudnikov šele vzpostavlja.

Čeprav je v aplikaciji mogoče izbrati Slovenijo kot državo, sistem trenutno še prikazuje izdelke iz sosednjih držav, kot so Hrvaška, Avstrija ali Poljska. To pomeni, da je pri nakupu treba biti pozoren na stroške poštnine in možnosti dostave.

Uporabnica

Letos sem prvič prenesla Vinted. Neverjetno zamujam na zabavo, saj ima aplikacija več kot 16 milijonov uporabnikov v Združenem kraljestvu in je bila tukaj predstavljena leta 2014.

Moj ne preveč vestni ugovor je temeljil na sovraštvu do rabljenih oblačil. Moj notranji (najstniški) jaz je rekel, da sem si s garanjem prislužila lepe (tj. nove) stvari in da nisem želela, da bi moja garderoba izgledala, kot da sem oropala razprodajo. Nakup rabljenih oblačil bi me spet osiromašil.

Spremenili sta se dve stvari. Vsakič ko sem dobro oblečeno prijateljico vprašala, od kod ima pulover, torbico ali superge, je rekla, da iz Vinteda.

Ko sem nato izpraznila svojo omaro iz skladišča, v katerem je stala eno leto, me je pričakala moja skrivna sramota: dve nenošeni majici kultne (torej drage) znamke, ki sem ju kupila pred leti in zamudila izložbo, da bi ju vrnila.

@sebaslakog Druga dobra stvar je da ves kje je njihova lokacija tko da kdorkol te je scamu ga hitr najdes ‼️ Drugace pa Vinted je vedno na strani kupca ker so placani od kupca in ne od prodajalca. Tako da to vojno tezko zmagas 🤝 Tako da samo pazite kaj delate da neboste tudi vi nakoncu odskodovani. MY VINTED: sebaslak #sebaslak #vintedslovenia #fyp #slovenija #tiktokslovenia ♬ original sound – Seba Slak

Naložila sem si aplikacijo, posnela nekaj slik majic in napisala nekaj, kar se mi je zdelo privlačno prodajno predstavitev. Svojo prvo majico sem prodala še isti dan in od kupca prejela petzvezdično oceno.

Bila sem etična podjetnica! Reševala sem planet! Širila sem veselje in prejemala plačilo!

V dopaminskem vzdušju »brezplačnega« denarja sem dala na seznam še več oblačil in čakala, da denar pride.

Toda:

Na moje veliko razočaranje moja izjemno modna, skoraj nenošena oblačila niso več kar tako naprodaj.
Prijateljica mi je pojasnila, da sem verjetno majice ocenila prenizko, druga oblačila pa previsoko. Algoritem za oblikovanje cen v aplikaciji se je strinjal.

Kljub temu se je zdelo kot osebna zavrnitev, kot da bi internet govoril, da imam slab okus.

Uporabniška izkušnja in angažiranost

Ne gre samo za prodajo, ki vam da odmerek dopamina. Aplikacija lahko ustvari neskončne pinge in posodobitve, da ostanete angažirani.

Na telefonu imam izklopljena obvestila, vendar sem v prvem tednu uporabe od Vinteda prejel 21 e-poštnih sporočil. Sporočite si, ko nekomu »všečka« izdelek, ki ste ga objavili (način, da shranite nekaj, kar bi lahko kupil kasneje).

Torej:

Platforma se trenutno še razvija na slovenskem trgu. Priporočljivo je, da uporabniki upoštevajo tudi omejitve, kot so mednarodne pošiljke in razpoložljivost artiklov.

Pripravila AK
Viri
siol.net
Družbeno omrežje Instagram
unsplash.com
YouTube.com
TikTok.com

Trgovina z ljudmi. Policisti in poslanec

Trgovina z ljudmi – tam, kjer bi morala biti zagotovljena varnost in zaščita se najde resnica, ki jo težko dojamemo. Še najbolj takrat, ko gre za najbolj ranljive, ki nimajo nikogar. to so otroci, sirote. Samo ostajajo zaradi različnih vzrokov. Ravno zato, bi morala družba nuditi največ varnosti in zaščite.

Ni vedno tako.

Zadnja leta oblasti številnih držav opažajo in opozarjajo na pojav trgovine z ljudmi. Porast se zaznava tudi pri trgovini z mladoletnicami in mladostniki. Izkoriščanje se seli med ranljive skupine otrok.

Sirote – žrtve trgovine z ljudmi

Tuzla – primer, kjer je oblastem spodletelo. Otroka, brez staršev – tarča tistih, ki bi ju morali varovati. Pa so ju izkoristili.

Take zgodbe jasno opozarjajo na širši problem današnje družbe. sistem ne deluje, otroci niso varni in institucije odpovejo. Ko odpove le eden od treh členov, postanejo najbolj ranljivi lahka tarča – otroci.

Mreža je kompleksna.

Bolj je zapletena, več dobička prinaša.

Štirje policisti in nekdanji poslanec osumljeni siljenja sirot v prostitucijo

Šef protikorupcijske skupine in vplivni policisti osumljeni zlorabe mladoletnic iz sirotišnice, s katerima so imeli tudi spolne odnose.

Sum trgovine z mladoletnicami

Tožilstvo jih sumi izkoriščanja dveh mladoletnih deklic, rojenih leta 2009. Gre za varovanki Doma za otroke brez starševskega skrbništva v Tuzli.

Obsežna policijska akcija v Tuzelskem kantonu je v sredo pretresla Bosno in Hercegovino. Kot poročajo tamkajšnji mediji, so oblasti prijele več oseb, tožilstvo Tuzelskega kantona pa je že potrdilo, da je uvedlo preiskavo zoper osem oseb zaradi suma trgovine z ljudmi.

Trgovina z ljudmi razkrita: mladoletnice zlorabljene, štirje policisti in nekdanji poslanec osumljeni siljenja sirot v prostitucijo v BiH. — *Vir: unsplash.com – Osumljenim očitajo kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.*

Osumljenci

Med osumljenimi so po navedbah tožilstva kar štirje policijski uslužbenci kantonalnega ministrstva za notranje zadeve (MUP TK).

Policisti

Gre za inšpektorja na Policijski upravi Kalesija Besima Kopića (ali Klopića), načelnika Oddelka kriminalistične policije PU Živinice Miralema Halilovića ter policista iz iste uprave, Jasmina Modrića in Dževada Požegića.

Nekdanji poslanec

Poleg policistov so v preiskavi še Šemsudin Kadrić, Zijad Jagodić, Sulejman Šehić in Nedim Avdić. Kot so izpostavili mediji, kot je N1 BiH, je Jagodić nekdanji poslanec v državnem parlamentu (SDA) in profesor na Evropski univerzi v Brčkem.

Še posebej bode v oči vloga načelnika Halilovića; portal Istraga.ba je namreč poročal, da je bil celo na čelu vladne skupine za boj proti korupciji. Vlada ga je po aretaciji nemudoma razrešila iz vseh funkcij, pa je dodal Klix.ba.

Vir: YouTube – slovenska Karitas: Kaj je trgovina z ljudmi?

Podrobnosti očitkov

Sredina akcija je sledila večmesečni preiskavi, ki jo je policija vodila pod nadzorom kantonalnega tožilstva. Preiskave so opravili na sedmih lokacijah na območju Živinic, Banovićev in Kalesije.

Osumljenim očitajo kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Tožilstvo jih, kot piše Klix.ba, konkretno sumi izkoriščanja dveh mladoletnih deklic, rojenih leta 2009, ki sta ju silili v prostitucijo. Po poročanju Euronews.ba gre za varovanki Doma za otroke brez starševskega skrbništva v Tuzli.

Po navedbah tožilstva, ki jih povzema Klix.ba, naj bi peterica osumljenih – Kopić, Kadrić, Halilović, Modrić in Šehić – v obdobju med aprilom 2024 in julijem 2025 dekleti novačila, prevažala na različne lokacije, predajala drugim in skrivala z namenom spolnega izkoriščanja. Osumljeni naj bi tudi sami plačevali za njune spolne storitve.

Če dekleta niso izročila dovolj denarja, jih je zaklenil v sobe

Prvoosumljenega Kopića bremenijo še suma, da je jemal del denarja, ki sta ga dekleti prejeli. Ostale tri osumljence, Jagodića, Požegića in Avdića, pa tožilstvo po pisanju Klix.ba sumi, da so, čeprav so se zavedali, da gre za mladoletni žrtvi trgovine, koristili njune spolne usluge in jim za to plačevali.

Trgovina izkorišča stiske

Tožilstvo po poročanju Klix.ba poudarja, da gre za dekleti iz težkih družinskih razmer, ki sta bili zato nameščeni v socialno-varstvene ustanove. Iz Doma za otroke naj bi večkrat pobegnili, osumljenci pa naj bi prav njune pobege in nemočno stanje izkoriščali za novačenje.

Tožilstvo Tuzelskega kantona je potrdilo, da je uvedlo preiskavo zoper osem oseb.

Sociologinja Smiljana Vovna je za Euronews.ba izrazila ogorčenje nad dejstvom, da gre za otroke brez starševskega skrbništva. Po njenih besedah nosi neposredno odgovornost tudi Center za socialno delo, ki je “prvi zakazal”, pa tudi izobraževalni sistem in vzgojitelji v ustanovah.

Trgovina z ljudmi razkrita: mladoletnice zlorabljene — Vir: unsplash.com – Zloraba mladoletnic – sirot

Brata zanikata, da sta hranila otroško pornografijo

Za očitano kaznivo dejanje trgovine z mladoletno osebo z namenom spolnega izkoriščanja je v Bosni in Hercegovini zagrožena kazen najmanj desetih let zapora.

Zloraba brez primere

Ta primer razkriva, kako krhka je meja med varnostjo in zlorabo, med močjo in odgovornostjo. Ko institucije, ki naj bi ščitile najranljivejše, zatajujejo ali postanejo del problema, posledice nosijo tisti, ki so že tako najbolj ranljivi. Zgodba teh deklic je opozorilo – ne le na napake posameznikov, temveč tudi na sistemske pomanjkljivosti, ki dopuščajo, da se takšne grozljive situacije odvijajo za zaprtimi vrati.

Preiskave in pravni postopki bodo pokazali, kdo bo odgovarjal, a ranjenost, strah in stiske žrtev ostajajo resničnost, s katero se bo treba soočiti.
Obenem zgodba odpira širša vprašanja o nadzoru, odgovornosti in pomenu zgodnjega prepoznavanja ranljivosti v družbi.

V senci teh odkritij se skriva pomembno sporočilo: če želimo zaščititi tiste, ki sami ne morejo, mora družba delovati enotno, sistematično in brez kompromisov.

Ta primer ni le opozorilo pred zlorabami – je klic k premisleku o tem, kako se kot skupnost odzivamo na ranljivost, moč in odgovornost. In medtem ko pravosodni sistem išče odgovore, ostaja trajen izziv, kako preprečiti, da se kaj podobnega kdaj ponovi.

Pripravila AK
Viri:
euronews.com
unsplash.com
Družbeno omrežje FB
YouTube.com

Plače v Evropi: šokantne razlike razkrite

Plače v Evropi: šokantne razlike med državami! Slovenci? Med najbolj nezadovoljnimi.Čeprav se Evropa rada ponaša z enotnostjo, številke kažejo povsem drugo sliko. Nizozemski zaposleni se večinoma redko pritožujejo. Drugače pa je v Sloveniji.

Tukaj pa nismo edini. Z nami delijo veliko nezadovoljstvo tudi v Nemčiji in na Hrvaškem. Vse več ljudi teh držav misli in je tudi prepričanih, da so podplačani za svoje delo. Kaj o tem pravi raziskana? Zajela je preko 16.000 delavcev na različnih delovnih mestih in sektorjih. Od zdravstva so komunalnih storitev. Rezultati presenečajo. Preseneča tudi nezadovoljstvo po spolih. Kar je še bolj nenavadno: razlike kako to vidijo delodajalci in delavci.

Odgovori razkrivajo, kako razdeljena je Evropa – ne po mejah, temveč po občutku pravičnosti.

Je Nizozemska res obljubljena dežela za zaposlene?

Postavljajo se zanimiva vprašanja:

Imajo gradbeni delavci boljše razmere kot večina ostalih?
In kaj se pravzaprav dogaja s plačami finskih delavcev?

Nova raziskava je pokazala, kje v Evropi so ljudje najbolj zadovoljni s svojimi plačami.

Bi povprečen Evropejec res najraje postal uradnik na Nizozemskem?
Študije tega sicer ne potrjujejo, a nekaj je jasno — nikjer drugje v Evropi zaposleni niso bolj zadovoljni s svojo plačo kot prav tukaj, na Nizozemskem.

Vir: YouTube – euronews; kdo je najbolj nezadovoljen s plačo?

Kje se najmanj pritožujejo?

Najmanj pritožb glede plače imajo na Nizozemskem administrativni in podporni delavci.
Le 14,5 % jih pravi, da so premalo plačani.

Za njimi so zaposleni v komunalnih podjetjih. To so na primer inženirji, električarji in vodovodarji (17 %). Tudi javni uslužbenci nimajo večjih pripomb. (23 %).

To ugotavlja obsežna raziskava, ko jo je izvedlo podjetje SD Worx. Anketiralo je, 16.000 delavcev v 16 evropskih državah in 15 različnih sektorjih.

Ne velja povsod

Naštete panoge niso edine.

Slovenija: Zaskrbi nas lahko ta podatek: slovenski zdravstveni delavci so na samem vrhu po nezadovoljstvu — kar 74,7 % jih pravi, da so podplačani.
Tik za njimi so nemški gostinci (73 %) in švedski izobraževalci (72,7 %).

Plače v Evropi: šokantne razlike razkrite — Vir: euronews.com – Nezadovoljstvo s plačami po Evropi ( Slovenija na samem vrhu – zdravstvo)

Zadovoljstvo z zaslužkom

So Evropejci zadovoljni s svojimi plačami?
Odvisno, koga vprašaš.

Na splošno se polovica evropskih delavcev (49 %) počuti podplačane.
Po drugi strani pa kar 64 % delodajalcev vztraja, da plačujejo pravično.

Najbolj nezadovoljni z zaslužkom so zaposleni na balkanskem delu Evrope.

Večina Slovencev (60 %), Srbov (59 %) in Hrvatov (58 %) verjame, da ne zaslužijo dovolj.

Na vrhu lestvice zadovoljstva

Na vrhu lestvice zadovoljstva pa najdemo Belgijce in Nizozemce, kjer jih več kot 60 % meni, da je njihova plača poštena.
Romuni so takoj za njimi — 58 % jih pravi, da jim plača zadostuje, podobno tudi Britanci (57 %).

Plače na otoku

Razkorak med delavci in delodajalci

Tukaj se pojavi zanimiv razkorak: britanski in irski delodajalci imajo precej boljše mnenje o svojih plačah kot zaposleni.
Razlika med tem, kar delodajalci in delavci vidijo kot “pošteno plačilo”, presega 20 odstotnih točk.

Po panogah so najbolj nezadovoljni zaposleni v zdravstvu (56,5 %), šolstvu (54 %) in proizvodnji (51 %).
Najmanj pritožb prihaja iz financ, gradbeništva in administracije, kjer je nezadovoljnih manj kot 45 %.

Plače v EU Raziskava razkriva - Obarvano temnejše- večje nezadovoljstvo. — Vir: euronews.com – Plače v EU Raziskava razkriva, kje v Evropi so delavci najbolj zadovoljni s plačo – in kje se počutijo najbolj podplačani.

Plače med spoloma

Plačna vrzel med spoloma: Kje vlada največja enakost?

Ženske pogosteje kot moški menijo, da so premalo plačane — 51,5 % v primerjavi s 47 %.

Presenetljivo ima Finska največjo razliko med moškimi in ženskami pri zadovoljstvu s plačo — 14 odstotnih točk.
Sledijo ji Hrvaška (11) in Francija (8,8).

Povsod v anketi ženske bolj kot moški izražajo dvome glede poštenosti plačila, razen v Španiji, Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je razlika v korist moških, a je ta manjša.

Kaj pravijo ljudje?

Občutek o plačni vrzeli med spoloma s številkami?
Odvisno od države.

Nemčija je dober primer neskladja.
Tam so moški in ženske skoraj enako zadovoljni s plačo (53,8 % proti 54,4 %), čeprav ima država po podatkih Eurostata četrto največjo plačno vrzel v Evropi — 17,6 %.

Eurostat prikazuje dejansko razliko v plačah, SD Worx pa meri, kako ljudje to doživljajo.

Hrvaška — tudi tukaj ni vse tako, kot se zdi: po zaznani neenakosti je visoko, v resnici pa ima eno najnižjih razlik v Evropi — 7,4 %.

Finska — občutek skoraj popolnoma sovpada z realnostjo.
Razlika v zadovoljstvu med spoloma (12,4 točke v korist moških) se lepo ujema z dejansko plačno vrzeljo, ki znaša 16,8 % — sedma največja v EU.

Nizozemska — podobno velja za Norveško, kjer je razlika v plačah med spoloma 12,8 točke.

Kaj pravijo delodajalci

Kaj o vsem tem pravijo delodajalci?
Kakšne izzive postavljajo na prvo mesto?

Izgleda, da razlike v plačah med spoloma večini delodajalcev niso ravno prioriteta.

Na Finskem, na primer, le četrtina podjetij sploh prizna, da problem obstaja.
Povprečje po Evropi ni dosti višje — komaj 35 %.

Kaj jim je pomembnejše?

“Raznolikost, enakost in vključenost” se na seznamu ključnih izzivov v kadrovanju znajde šele na 15. mestu.

Kaj jim je pomembnejše?
Pravijo, da je to dobro počutje zaposlenih, zadržanje kadra, zaposlovanje, angažiranost, nadomestila in ugodnosti, hibridno delo ter preglednost in notranja komunikacija.

Najmanj pozornosti pa namenjajo svoji osebni blagovni znamki, ki se je med 26 možnostmi znašla na samem repu.

Torej: odgovori na vprašanja ne vodo težki

Kje je Slovenija in zadovoljstvo delavcev?
Zakaj so v zdravstvu tako nezadovoljni?

Pripravila AK
Viri:
euronews.com
Vir: unsplash.com,YouTube.com

Policija kot talec: Sistem ščiti kriminalce?

Policija kot talec sistema: Ko država ščiti kriminalce ter preganja žrtve in policiste. Aco je moral umreti, ker je branil sina. Njegova smrt je bila neizogibna. Sliši se nečloveško, ampak tako so kazali vzorci. Ob naraščajočem nasilju Romov nad Slovenci in nepripravljenostjo oblasti, da bi to nasilje preprečila, je bila prva smrt nedolžnega le vprašanje časa.

Da, nepripravljenost je prava beseda. Zmožnosti država ima, le volje primanjkuje. To se v sistemu na koncu, za žrtev pa na začetku, pokaže v pomanjkljivih policijskih postopkih. Pa policija v tem primeru ni krivec, temveč v veliki meri žrtev. Začnimo na začetku.

Sistem v podporo kriminalu

Rok Frelih ( na portalu Zanima.me) odkrito: V mojih študijskih dneh je imel gostujoče predavanje na fakulteti eden izmed najvišjih policijskih poveljnikov. Starejši gospod, uglajen, odločen in izkušen. Študentsko vprašanje: zakaj policija ne reši romske kriminalitete?

Njegov odgovor: naši fantje bi to lahko rešili v dveh tednih. Ampak potem bi prišli borci za “pravice” in politiki, ki varnost večine za svoje politične točke tvegajo v korist kriminala manjšine, je povedal. Če bi policija korektno izvajala postopke, bi jo v javnosti oblatili z rasizmom in nasilništvom ter jo še bolj onemogočili.

Na kočevskem je vrelo

Tudi zato je že pred kakim desetletjem na Kočevskem vrelo.

Romsko nasilje, grožnje kraje, ropi pri belem dnevu, pred trgovinami in za bankomati. Marsikdo si ponoči ni upal na cesto. Posebno pa ne ženske. Znani so bili prestopniki, že pred polnoletnostjo po več desetkrat obravnavani in vedno izpuščeni.

Policija kot talec: Sistem ščiti kriminalce? — Vir: wikimedia – Občina Kočevje

Trde droge za vsakim vogalom so bile češnja na torti. Vsakdo je vedel, kdo jih ima, le policija ne.
Domačini so vedeli povedati, da Romi policistom pojasnijo, da vedo, kam njihovi otroci hodijo v šolo. Posredovanja so bila temu primerna (beri: jih ni bilo ali pa so gledali stran), oblast je molčala. Kolikor toliko je stvari nato stabilizirala zasebna varnostna služba.

Ponekod pa so se našli policisti, ki niso imeli strahu niti pomislekov, in so bili ustavljeni od zgoraj, s strani nadrejenih, ali pa tožilstva, kot je razvidno iz spodnjega zapisa.

Romski zločinec, ki mu kljub trudu ni uspelo pobegniti pred policijo, pa je bil ob grožnjah policistu izpuščen.

To je bil le en primer, ki odstira desetine, mogoče stotine drugih. To pa pomeni, da ima Slovenija izoblikovan in delujoč sistem, ki podpira kriminal.

Odvzemimo moč zakonu!

Nezakonito je pri nas nad zakonitim. Tisti, ki nezakonito prestopajo slovensko mejo, so v prestolnici nedavno jadikovali, kako jih nihče ne ščiti pred rasizmom, ter da je vsak migrant deležen policijskega nasilja. Če ne pri nas, pa nekje na Balkanu. Pozabili so povedati, da vodenje policijskega postopka ni nasilno, če se ne upiraš, ter da teh postopkov nad tistimi z dokumenti ne izvaja nihče, tudi na Balkanu ne.

Govoriti o rasizmu in policijskem nasilju je bilo do nedavnega moderno in politično dobičkonosno govoriti v ZDA.

Kam je to privedlo, vemo: George Floyd je bil poklicni zlikovec, ki je pretepal nosečo žensko, ter je umrl za srčnim zastojem zaradi predoziranja. Na montiranem procesu za njegovo smrt politično korektno obsojena policista sta še vedno v zaporu, zločinec pa je po državi dobil nekaj spomenikov.

Zločinec je postal mučenik leve ideologije, policija hudič, ki ga je potrebno izgnati. Sledili so množični izgredi, ropi, umori, posilstva, podprta z izdatno ukinitvijo financiranja predvsem velemestnih policij. Leva politika je onemogočila policijo in povzročila kaos.

Še nekaj o početju tožilcev (v glavnem so sicer tožilke), ko gre za romske kriminalce, in kako se ovadbo zavrže. pic.twitter.com/GKgzuPlqQD
— FinPeriskop (@FinPeriskop) October 27, 2025

Shodi proti policiji, kot je bil ljubljanski, so zgolj potrditev, da gremo v enako smer: kupovanje političnih točk in nevladniškega denarja s preživeto, krivično, iz trte izvito retoriko. Zanjo nato umirajo drugi.

Velika Britanija je ena s kriminalom in ilegalnimi migranti najbolj obremenjenih držav (korelacija je zgolj naključna). Malokdo ve, da policisti tam že dolgo delajo red neoboroženi. Da se ne bi določena populacija počutila zatirana, so pojasnili. Operativno to pomeni odvzem moči zakonu in krepitvi nezakonitega. Mnogi deli Velike Britanije so danes postali tretji svet.
Švedska? No-go zone-ihdržava, kjer si policija ne upa stopiti v določen predel, ni država. Je zgolj leglo kriminala in nasilja. Zato je Aco moral umreti.

To se zgodi, če onemogočimo delovanje zakona.

In policija v Sloveniji je talec.

neposrednih groženj na ulici.
agresivne ideologije, po kateri so nekateri nad zakonom.
sodstva, ki trud policije zapre v predal ali ga ovrže.
politike, ki ne more in noče spremeniti razmer.
mnogokrat talec tistih svojih pripadnikov, ki delajo za nekoga drugega.

Vsi ti tvorijo sistem, kjer interesi bodisi balkanskih hudodelskih združb (bojda si pravijo nekakšni “klani”) ali pravičništva z leve onemogočajo policiji delo, poštenim državljanom pa (normalno) življenje.

Kdo je sprožil rafalne strele v romskem naselju Brezje – Žabjak? https://t.co/iv2DXJKOyN pic.twitter.com/dT41XmKJdU
— RevijaReporter (@RevijaReporter) October 29, 2025

Vir. Družbeno omrežje X – Kdo je sprožil rafalne strele v romskem naselju Brezje – Žabjak?

Dokler država ščiti kriminalce…

Biti policist je poslanstvo.

Je služenje narodu in državi, predvsem pa redu in miru. Družba ne more uspevati brez varnosti, varnosti pa ni, če policija nima zagotovljene podpore za opravljanje dela. In pri nas je nima. Če policist z izvajanjem postopka tvega svojo osebno varnost, varnost družine, službo, ugled ali celo kazen, država ne more biti varna. Spomnimo se primera, ko so Romi preganjali in pretepali policiste. Ob odločnejšem posredovanju bi si na nitko obesili vse našteto. Pa je šlo za navadno vozniško dovoljenje.

Policist za svoje delo potrebuje razširitev pooblastil.

Potrebuje zagotovilo, da bo država stala za njim, čeprav se bodo spravili nanj z neutemeljenimi obtožbami in sodnim, ali pa fizičnim preganjanjem. A za to potrebujemo sistem, ki politiki in sodstvu ni najbolj v interesu. Namesto tega država ščiti kriminalce ter preganja žrtve in policiste.

Tu zelo šepamo, interesi in ideologija so v lisice vklenili policijo samo. Zdi se, da z namenom. Za take namene umirajo nedolžni.

Včerajšnjim zagotovilom Goloba ne gre verjeti, dokler ne bomo videli njihovih obilnih sadov. Varnost za vse (ne le za peščico), krepitev in uveljavljanje policijskih pristojnosti, ter uničenje hudodelskih združb. Tolažilne floskule so eno, spremeniti razmere na terenu pa nekaj drugega. Dokler jih ne bomo, nikoli ne vemo, kdo bo naslednji Aco.

Pripravila AK
Viri:
zanima.me
wikimedia.com
Družbeno omrežje X, FB

Triglavski narodni park: potrebna rezervacija?

Triglavski narodni park je ena najbolj obiskanih destinacij v Sloveniji, kjer se narava in turizem srečata na vsakem koraku. Število obiskovalcev narašča iz leta v leto, kar postavlja park pred izzive: kako ohraniti naravo, hkrati pa omogočiti dostop planincem in turistom? Zaradi velike gneče so vse pogosteje omenjane omejitve in možnost rezervacij, da bi zaščitili občutljive ekosisteme. Pohodništvo, obisk jezer in visokogorja je za mnoge del nacionalne identitete, a park opozarja, da narava potrebuje spoštovanje, ravnovesje in premišljene ukrepe.

Triglavski narodni park - tolminska korita — *Vir: wikimedia.com Tolminska korita*

Javni zavod Triglavski narodni park opozarja: Zaščiteno območje triglavskega narodnega parka je prepolno obiskovalcev. Vse več ljudi si za izlet ali krajše potepanje izbere področja Triglava, Triglavskih jezer, Krna in podobno.

To so zaščitena območja, za katere veljajo posebna pravila, A žal so prevečkrat kršena. Ali bo potrebno obisk Triglavskega narodnega parka predhodno rezervirati? Triglav na leto obišče preko 70.000 planincev.

Obiskovalcev je vedno več

Število pa iz leta v leto narašča. Najbolj obiskana območja so tista, ki jih pogosto vidimo na razglednicah. Še bolj pa ta, ki se pojavijo na družbenih omrežjih. Mednje spadajo: Bohinjsko jezero, Slap Peričnik, dolina tamar, okolica Trente ter Triglav in Triglavska jezera.

Na leto se ti beleži tudi 100.000 obiskovalcev. Te številke kažejo na priljubljenost naših gora. A po drugi strani pa predstavljajo hud izziv. Tako za naravo, varnost in lokalno skupnost.

Video: Kako vidijo triglavski narodni park tujci:

Vir: YouTube – Triglavski narodni park

Majda Odar, vodja Informacijsko-izobraževalne službe Javnega zavoda Triglavski narodni park, ob tem mirno pojasnjuje:

“Dejstvo je, da tovrstni ukrepi zahtevajo najširši družbeni konsenz, torej tukaj nikakor ne bo šlo za enostranski ukrep. Hkrati pa tudi rezervacijski sistem je nekaj, kar je skrajno zadnji ukrep na lokacijah, ki so sicer zelo obiskane.”

Rešitve – dovolilnice?

To pomeni, da rezervacije za obisk Triglava (še) niso na mizi, a možnost ostaja.

V tujini so podobne prakse že uveljavljene: v nekaterih alpskih parkih v Italiji in Švici omejujejo dnevno število obiskovalcev ali zahtevajo dovolilnice za pristop k najbolj obleganim vrhovom. Namen ni odvračanje ljudi od gora, ampak zaščita naravnih območij, ki se zaradi množičnosti vse hitreje spreminjajo.

Triglavski narodni park na zemljevidu - Slovenski biser — *Vir: wikimedia.com – Triglavski narodni park je pod pritiskom množic. Bo za obisk tega zaščitenega območja kmalu potrebna rezervacija? Narava potrebuje ravnotežje.*

Kaj o tem pravijo planinska društva?

Kako pa na napovedane ukrepe gledajo v planinskih društvih na Goriškem?

Predvsem poudarjajo, da z zadevo uradno še niso seznanjeni. Lidija Vončina, predsednica Planinskega društva Nova Gorica, ki med drugim skrbi za Dom Klementa Juga v Lepeni, Planinski dom pri Krnskih jezerih in Gomiškovo zavetišče na Krnu, potrjuje, da obisk v zadnjih letih skokovito narašča, predvsem s strani tujih gostov.

“Na našem območju, v Krnskem pogorju, se tudi vedno bolj, iz leta v leto, pozna število obiskovalcev iz tujine – ne samo iz Evrope, tudi širše. Naša država se je v svetu in Evropi prepoznala kot turistična destinacija, med to sodijo tudi hribi, in vedno več je tujcev,” pojasni.

Vir: YouTube – Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe

Omejitve bodo potrebne

Po njenem mnenju bodo omejitve slej ko prej potrebne, vendar le tam, kjer se obiskovalci res tarejo. Takšni ukrepi bi bili po njenem mnenju smiselni že zaradi varnosti in ohranjanja narave.

Soteska Vintgar: kot primer , kjer sistem rezervacij in omejenega števila obiskovalcev že deluje in daje dobre rezultate – obisk je bolj enakomerno porazdeljen, narava pa manj obremenjena.

Damjan Pregelj, predsednik ajdovskega Planinskega društva, pa opozarja na drugo plat zgodbe – da bi lahko ukrepi, če ne bodo premišljeni, prizadeli domače planince in manj obiskana območja.

“Večji problem vsega skupaj je, da tiste koče ali pa poti, ki so zelo dobro obiskane, se jih ‘komercializira’. Vse ostalo, kar jih je pa dve tretjini, pa obravnavamo skoraj enako kot hotele sredi Ljubljane – od HACCP-a, s.p.-ja, do stroškov, ki naraščajo,” pravi in dodaja, da bi bilo treba urediti sistem, ki bi bolj upošteval specifičnost planinstva.

Zaščiteno območje triglavskega narodnega parka je prepolno obiskovalcev. Vse več ljudi si za izlet ali krajše potepanje izbere področja Triglava, Triglavskih jezer, Krna in podobno. To so zaščitena območja, za katere veljajo posebna pravila, — *Vir: wikimedia.com – Vse več ljudi si za izlet ali krajše potepanje izbere področja Triglava, Triglavskih jezer, Krna in podobno.*

Ravnovesje pod vprašajem

V ozadju teh razprav se skriva še eno vprašanje:

Kako primerno uskladiti varovanje narave, pohodništvo in turizem?

Narodni park je edini narodni park v Sloveniji.

Je tudi eden redkih v Evropi, kjer je v njem še vedno živahno življenje. Ljudje so v njem zaposleni,, kmetujejo in hkrati tudi ponujajo turistične storitve. Ravno zato je iskanje ravnovesja med varstvom in razvojem tako zahtevno.

Slovenci imamo do gora poseben odnos. Triglav ni le gora – je simbol identitete, nacionalnega ponosa in del kulture. Vzpon nanj za mnoge ni le športni podvig, ampak obred, skoraj obveza. To dodatno otežuje razpravo o morebitnih omejitvah, saj se hitro odpre vprašanje dostopnosti: ali bodo gore še vedno prostor za vse?

Po drugi strani pa narava jasno kaže, da ima svoje meje. Zaradi prevelikega števila obiskovalcev se pojavljajo erozija, poškodbe rastlinja, težave z odpadki in obremenjenost gorskih koč.

Gorski reševalci poročajo tudi o vse več intervencijah. Pogosto zaradi neizkušenih pohodnikov, ki se na Triglav ali druge visoke vrhove odpravijo brez ustrezne opreme. To ni le varnostno, ampak tudi okoljsko vprašanje, saj več intervencij pomeni več helikopterskih poletov in posegov v naravo.

Mehke oblike omejevanja

Zato vse več strokovnjakov zagovarja t. i. mehke oblike omejevanja:

boljše informiranje obiskovalcev,
spodbujanje uporabe javnega prevoza,
usmerjanje turističnih tokov v manj oblegane predele,
spoštovanje gora.

Slovensko planinstvo ima dolgo tradicijo samoregulacije in odgovornega vedenja, zato bi lahko tudi tokrat ravno planinci pomagali pri iskanju rešitve, še preden bi bilo treba poseči po rezervacijah ali vstopninah.

Kot pravi Majda Odar iz TNP, je rezervacijski sistem res skrajni ukrep, ki bi ga uporabili le tam, kjer druge možnosti ne bi več delovale. Za zdaj pa se park in planinska društva trudijo z ozaveščanjem, boljšim upravljanjem poti in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.

Vprašanje ostaja odprto:

Bomo v prihodnje na Triglav potrebovali rezervacijo, ali bomo znali sami dovolj spoštljivo stopiti v naravo? Odgovor bo – tako kot vedno v gorah – odvisen od nas samih.

Pripravila AK
Viri:
radiorobin.si
TNP
wikimedia.com
youtube.com

Salome: Postala sem prava Slovenka

Salome je ena najbolj prepoznavnih in drznih slovenskih umetnic. Že desetletja navdihuje s svojo iskrenostjo, humorjem in neustrašnostjo. S svojim naravnim ter odprtim pristopom k življenju in transspolnosti ruši tabuje. Pogum, toplina in ljubezen do ljudi tiste vrednote, ki nas povezujejo. Po dolgih letih življenja v Sloveniji je Salome končno postala tudi uradna državljanka države – Slovenije. Slovenijo ima za svoj dom. Poglavje svoje umetniške poti pa sedaj zaključuje z gledališko predstavo Iznenada Salome.

Salome

Poznamo jo skorajda vsi, saj nas je vselej vznemirjala s svojim pestrim in ne ravno lahkim življenjem. Je tista transseksualka, ki ruši tabuje. Čeprav nas s svojim humorjem in dobro voljo vselej spravi v smeh, pa je po drugi strani tudi zelo odkrita, razmišljujoča in je ni strah pokazati niti svoje ranljivosti.

Vsestranska umetnica Salome je po poročanju revije Suzy od letos državljanka Slovenije.

Priljubljena Salome sicer že dolga leta živi v Sloveniji, letos pa ji je končno uspelo dobiti slovensko državljanstvo. “Postala sem prava Slovenka. No, samo še na Triglav moram splezati,” se je pošalila za revijo Suzy in pojasnila, da je s pridobitvijo državljanstva dolgo odlašala, ker je v postopek vpletene ogromno birokracije.

Ko je končno napočil ta trenutek, pa ni mogla zadržati solz.

“Pri zaobljubi so me premagala čustva. Razjokala sem se,” je vsestranska umetnica še povedala za omenjeno revijo in dodala: “Od zdaj me nihče ne bo mogel več pošiljati čez mejo ali me zmerjati, naj se vrnem, od koder sem prišla.”

Po dveh letih obiskovanja dvoran po vsej Sloveniji je pred Salome še zadnje dejanje njenega samostojnega gledališkega prvenca.

S predstavo Iznenada Salome, v kateri je umetnica na humoren način predstavila svojo pot spremembe spola, se bo poslovila od slovenskega občinstva, a oblačil in rekvizitov še ne bo pospravila v omaro, saj bo predstavo, kot nam je zaupala, kmalu ponesla še v svojo rodno Hrvaško.

Verjame, da so gledalci z njeno pomočjo nekaj spoznali,

“Da transspolni ljudje nismo nič drugačni od drugih.” S tabuji pa se pretirano ne ukvarja, saj so ti “največkrat v naših glavah, žal pa jih krepi tudi politika”.

Vir: YouTube – SalomeArt. IZNENADA SALOME, Avtorski stand up kabaret

"Postala sem prava Slovenka. No, samo še na Triglav moram splezati."

Dolgoletna svetlolaska se je pred kratkim odločila za spremembo videza – po novem je Salome rjavolaska.

Salome se je rodila na hrvaškem otoku Rab kot Nenad Ćuća Žentil. Preizkusila se je že v mnogo različnih vlogah. Poznamo jo kot večkratno udeleženko resničnostnih šovov. Je pevka in dolgoletna borka za pravice skupnosti LGB.

Vir: Megasvet.si – Salome, ki se je rodila na hrvaškem otoku Rab kot Nenad Ćuća Žentil

Ruši tabuje, predsodke in stereotipe. Bori se za sprejetost transspolnih ljudi, zadnjih nekaj let pa je svoje poslanstvo našla na gledaliških odrih, kjer skrbi za smeh med občinstvom.

Po vlogi v predstavi Menopavza se je lotila lastnega projekta in mu nadela hudomušno ime, zdaj pa se njeno potovanje po slovenskih dvoranah bliža koncu, na sporedu je samo še zadnja, poslovilna predstava.

Iznenada Salome

O sebi

Kako ste zadovoljni s celotno izvedbo predstave Iznenada Salome, s katero ste zadnji dve leti polnili gledališke dvorane po vsej Sloveniji?

Zelo. To je moja prva, a ne zadnja samostojna predstava, ki je ne bom nikoli pozabila. V dveh letih sem jo odigrala kar 130-krat po vsej Sloveniji in povsod bila lepo sprejeta. Srčno se zahvaljujem publiki za aplavze in vse lepe besede – upam, da sem jim podarila to, kar sem obljubljala: večer čustev, smeha in topline.

Iskrena oseba – Opisujete se kot zelo iskreno osebo, predstava pa temelji na dogodkih iz vašega osebnega življenja. So se gledalci iz nje o vas naučili kaj, kar jih je presenetilo?

Prepričana sem, da. V predstavi je bilo veliko smeha, pa tudi solz. Vsak se je lahko našel v njej. Verjamem, da so spoznali tudi to, da transspolni ljudje nismo nič drugačni od drugih, vsi smo krvavi pod kožo. Presenetilo pa jih je, kako hitro je minila ura in dvajset minut, kar pomeni, da se niso dolgočasili.

Salome je spoznala, “da v družbi obstajata le dve vrsti ljudi – dobri in zlobni”.

Kaj pa vi, ste se v zadnjih dveh letih o sebi naučili česa novega?

Da moram bolj zaupati vase. To velja za vse nas, sami smo kovači svojega življenja.

Prihodnost– Kaj vas čaka zdaj, po zadnji predstavi?

Oktobra začnem turnejo po Hrvaški. Predpremiera bo na mojem rojstnem Rabu, premiera pa v Zagrebu. Veselim se, saj verjamem, da je pred menoj še eno čudovito obdobje.

Transseksualni tabu Leta 2022 ste dejali, da je transseksualnost v Sloveniji še vedno tabu. Se je do danes po vašem mnenju na tem področju že kaj spremenilo, izboljšalo?

Beseda transseksualnost ima slab prizvok, zato raje uporabljam izraz transspolnost. V družbi obstajata le dve vrsti ljudi – dobri in zlobni.

Sama sem prišla do točke, ko želim biti boljši človek in pustiti pozitiven pečat.

Tabuji so največkrat v naših glavah, žal pa jih krepi tudi politika. Sama verjamem v ljubezen do ljudi, narave in živali – to nas vodi k notranjemu miru. Živi in pusti živeti, življenje je prekratko za sovraštvo.

Je slovenska umetnica in borka za pravice transspolnih. Končno je postala državljanka Slovenije. Vse navdihuje s pogumom, iskrenostjo in ljubeznijo do ljudi.

Pripravila AK
Viri:
siol.net
megasvet.si
youtube.com

NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!