Janše z družino je v letih 2020 in 2021 dopustovala v Vili Zlatorog, enem izmed protokolarnih objektov, ki jih upravlja Javni gospodarski zavod Brdo. Ali je Janša imel posebna pravila, ugodnosti? Preiskovalna komisija Državnega zbora želeli pojasnila. Zgodba o tem dopustu je znova pritegnila pozornost, saj se pojavljajo vprašanja glede cenika, morebitnih popustov in posebne obravnave, ki bi jo lahko prejela družina nekdanjega predsednika vlade.
Preiskovalna komisija Državnega zbora je želela razjasniti, ali je Janša imel posebna pravila, ugodnosti in ali so stroški bivanja sledili tržnim cenam ali so bili predmet prilagoditev. Nekdanji direktor JGZ Brdo, Marjan Hribar, je pred komisijo zanikal, da bi družina prejela kakršenkoli popust ali ugodnejšo obravnavo, pri čemer je poudaril, da je šlo za zasebni obisk in da so račune poravnali sami.
Komisija DZ
Vprašanja okoli cenika in njegove spremembe tik pred dopustom so izpostavila predsednica komisije Tamara Vonta, saj naj bi se cena najema Vile Zlatorog spremenila manj kot mesec dni pred prihodom družine Janša.
Transparentnost upravljanja
Primer tako osvetljuje širšo razpravo o preglednosti, protokolarnih objektih in upravljanju javnih sredstev v Sloveniji.
Nekdanji direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjan Hribar je preiskovalni komisiji DZ zanikal, da je imela družina Janeza Janše med dopustom v Vili Zlatorog v letih 2020 in 2021 popust.
Bivši direktor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) Marjan Hribar je pred preiskovalno komisijo DZ o sumih nezakonitega financiranja strank zanikal da je bila družina Janeza Janše deležna posebnih ugodnosti.
Popusti?
Predsednica komisije DZ Tamara Vonta (Svoboda) je želela razčistiti naslednje:
Ali je pri oddajanju protokolarnega objekta Vila Zlatorog takratnemu predsedniku vlade v letih 2020 in 2021 Janezu Janši prišlo do posebne oziroma ugodnejše obravnave.
Zanimalo jo je predvsem, ali so za Janšo pri tem veljala »posebna pravila in cenik« ali pa je stroške poravnal po rednem, tržnem ceniku, “kot da bi šel na dopust nekdo drug.” Ob tem je spomnila, da je družina Janša v vili prvič dopustovala od 16. do 23. julija 2020, Hribar pa je aprila omenjenega leta postal vršilec dolžnosti direktorja JGZ Brdo.
Hribar je pojasnil, da je družina Janša v Vili Zlatorog dopustovala dvakrat, prvič julija 2020 in drugič leto dni kasneje. Zatrdil je, da je v obeh primerih šlo za zasebni obisk, račun pa je po njegovih besedah poravnala družina sama.
V enem primeru je družina zakupila vilo v celoti, v drugem primeru pa le nekaj sob, računi pa so se po njegovem spominu gibali med sedem in 10.000 evrov.
Na vprašanje Vonte, ali drži, da je bilo do junija 2020 mogoče celo vilo najeti za 2.500 evrov na noč, je Hribar odgovoril, da ima direktor možnost “kadarkoli kakorkoli posegati v cenik.”
Spomnil je, da so turistični objekti v času epidemije covida-19 samevali, tako je bilo tudi z vilo Zlatorog. “Družini Janša nismo dali niti evra popusta” je zatrdil.
Vir: YouTube – Vila Zlatorog
Janša – drug cenik?
Cena najema se je spremenila pred dopustom
A je predsednica komisije vztrajala, da želi razčistiti nejasnosti v zvezi s ceniki, ob tem pa izpostavila vprašanje:
Ali drži, da se je cena najema Vile Zlatorog spremenila manj kot mesec dni pred dopustom družine Janša leta 2020.
Od 23. junija omenjenega leta je znašala 1.500 evrov na noč, torej bi sedemdnevni najem znašal 10.500 evrov, je ugotovila.
“Vodilo družine Janša nikoli ni bilo, da bi mi šli spreminjati cenik. Nam je bilo pomembno le, da dobimo neke prihodke,” je odgovoril Hribar. “Še danes trdim, da so za ta dopust plačali veliko,” je dodal.
Vir: wikimedia – Janša v Vili Zlatorog: brez popusta, veliko dvomov
Novi cenik?
Vonto je zanimalo tudi, ali drži, da naj bi novi cenik začel veljati prvega julija omenjenega leta, upravni odbor javnega zavoda pa je bil s tem seznanjen šele v začetku avgusta.
“Drži,” se je odzval Hribar.
Poudaril je, da za spremembo cenika ni potreboval odobritve upravnega odbora, ampak jih je s tem le seznanil. Večkrat je poudaril tudi, da sta ga upravno sodišče in KPK razbremenila očitkov o kršitvi integritete v tem primeru.
“Na koncu je bil pravnomočno izrečen umik kršitve integritete, KPK pa se mi je opravičila,” je poudaril.
Vonto je zanimalo še, ali je običajno, da se račun izda več kot teden dni po tistem, ko stranka konča dopust.
“Se dogaja, ker so storitve lahko raznolike,” je odgovoril Hribar, a dodal, da ne ve, ali je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru.
Vonta je izpostavila še, da je bil račun za dopust družine Janša plačan po zapadlosti. V obdobju med izdajo računa in njegovim plačilom pa je bil nov cenik potrjen na upravnem odboru, “kar je vseeno nekoliko nenavadno sovpadanje,” je med drugim poudarila.
Dodatno:
Cena najema
Cenik najema Vile Zlatorog na Bledu se je v preteklosti spreminjal. Po informacijah iz leta 2020 je bila cena najema 1.500 evrov na noč, kar pomeni, da je sedemdnevni najem znašal 10.500 evrov. Vendar pa je bila cena pred dopustom družine Janša spremenjena, kar je sprožilo vprašanja glede morebitnih popustov ali posebnih obravnav. Nekdanji direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo, Marjan Hribar, je pred preiskovalno komisijo DZ zanikal, da bi družini Janša nudili kakršenkoli popust ali posebno obravnavo
Za najem Vile Zlatorog je običajno potrebno neposredno kontaktirati Javni gospodarski zavod Brdo, saj so cene lahko odvisne od različnih dejavnikov, kot so datum najema, trajanje bivanja in posebne zahteve gostov. V preteklosti so bile cene za najem te luksuzne vile precej visoke, zaradi česar je dostopnost omejena na posameznike z višjim proračunom.
Vseeno pa najdemo osnovne informacije:
Osnovni cenik najema Vile Zlatorog
Cena najema: od 1.500 € na noč
Minimalno število nočitev: 7 dni
Skupna cena za 7 dni: 10.500 €
Povprečna cena na osebo: od 187,50 € na noč (ob predpostavki 8 oseb)
Število oseb: do 8 oseb
Vrsta nastanitve: zasebni apartmaji
Dodatne storitve: možnost najema čolna, organizacija porok, kulinarična doživetja
Pripravila AK Viri n1info.si Družbeno omrežje instagram unsplash.com wikimedia.com
Podražitve hrane: za 100 evrov le pol vozička
Podražitve hrane v Sloveniji grizejo družinski proračun. Za 100 evrov dobimo le pol vozička. Glavobol na blagajni: za 100 evrov dobite že pol manj. Življenje je v primežu draginje: cene pri pridelovalcih so se julija medletno zvišale za skoraj desetino. Pri govedu so poskočile za skoraj 30 odstotkov, dvomestne rasti pa je zaznati tudi pri cenah sadik in cvetja (25,2 odstotka), mleka (15,9 odstotka), koruze (13,5 odstotka) in vina (enajst odstotkov).
Tisto značilno piskanje na blagajni supermarketa je postalo prav poseben zvočni zapis in vzrok tesnobe za marsikatero slovensko gospodinjstvo. Voziček, ki se je nekoč zdel polno naložen za sto evrov, je danes za ta denar na pol prazen, končni znesek na računu pa ostaja trmasto visok.
Občutek, da denar izginja hitreje kot kadarkoli prej, pa ni samo plod domišljije. Kje pa, je kruta realnost, podprta s statistiko, ki Slovenijo postavlja v sam vrh evropske lestvice po rasti cen hrane.
Medtem ko uradne razlage s prstom kažejo na svetovne trge, vojne in še kaj ter po možnosti slabo letino, se potrošniki in neodvisni opazovalci sprašujejo: ali je to res celotna zgodba?
Nabava v trgovini
Podatki so zgovorni. Avgusta je bila medletna rast cen hrane v Sloveniji s sedmimi odstotki tretja najvišja v Evropski uniji. Prehiteli sta nas samo Estonija in Romunija, obe z 8,9-odstotno rastjo.
Povprečje v EU
To močno odstopa od povprečja na evrskem območju, kjer je bila rast 2,6-odstotna, in celotne EU, kjer je obsegala 3,4 odstotka. Cene hrane so se začele postopno krepiti že v drugi polovici prejšnjega leta, pravi pospešek pa so dobile v letošnjem drugem četrtletju, so nam še pojasnili pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta rast je postala eden ključnih razlogov, da je omenjeni urad v svoji jesenski napovedi zvišal tudi napovedi splošne inflacije.
Krivci
In glavni krivci? Pri avgustovskih podražitvah so bile za tak trend krive višje cene mesa, sadja, mleka in sladkorja. Torej osnovnih dobrin, če tako rečemo.
dnevnik.si – Podražitve hrane
Pogled na verigo
Če pogledamo celotno verigo, slika ni nič bolj rožnata. Cene pri pridelovalcih so se julija medletno zvišale za skoraj desetino. Cene govedine so poskočile za približno 30 odstotkov. Sledijo cene:
sadik in cvetja – dvignile so se za 25,2 odstotka
mleka (15,9 odstotka)
koruze (13.5 odstotkov)
vina (11 odstotkov).
Na splošno so se v povprečju povišale nad povprečje EU.
Skratka, draži se vse na poti od njive do police.
Medtem ko se je povprečna neto plača v 15 letih zvišala za dobrih 63 odstotkov, so cene nekaterih osnovnih živil, kot so olje, krompir in jabolka, poskočile za več kot sto odstotkov. Cena kepice sladoleda se je skoraj potrojila. Plače očitno ne sledijo več galopirajočim stroškom.
Vir: unsplash.com – Voziček, ki se je nekoč zdel polno naložen za sto evrov, je danes za ta denar na pol prazen, končni znesek na računu pa ostaja trmasto visok.
Podražitve in Umar
Urad za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da so na visoko rast cen vplivali tako zunanji kot notranji dejavniki.
Pri sladkorju in slaščičarskih izdelkih so izrazite podražitve posledica dogajanja na svetovnih trgih, predvsem slabih letin pri največjih proizvajalkah.
Pri sadju so za višje cene krive slabše vremenske razmere in manjša letina doma.
Za podražitve nekaterih vrst mesa je vzrok usmerjanje v izvoz, kar zmanjšuje ponudbo na domačem trgu, dodaten pritisk pa pomenijo tudi virusne okužbe živali, ki se letos pojavljajo pri nas.
Vendar pa uradne razlage o globalnih okoliščinah, dražjih surovinah in energiji ne prepričajo vseh. Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da ti razlogi ne pojasnijo v celoti občutnih podražitev. Te v praksi pogosto presegajo objektivne stroške. “V takih primerih je težko prezreti vlogo trgovcev in proizvajalcev, ki zvišanje cen izkoristijo tudi za povečevanje svojih marž,” pravi Pirc.
Vir: YouTube – Spletna TV -Podražitve
Gibanja na trgih
Ta sum potrjujejo tudi gibanja na mednarodnih trgih. Pri energentih so se cene zniževale šest mesecev zapored, pri plinu so dosegle 13-mesečno dno, tudi cena nafte se je znižala. Toda potrošniki tega olajšanja v svojih denarnicah niso občutili.
Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, sicer pojasnjuje, da se v tej verigi vse zgodi z zamikom. “Cene v maloprodaji se ne odzovejo tako strastno, kot se cene energentov in surovin za prehrambne izdelke, odziv je počasnejši,” pravi Ravnik. Spremembe se najprej izrazijo v proizvodnih cenah, šele nato pridejo do končnih kupcev.
Skrčflacija (angleško shrinkflation).
Poleg višjih cen potrošnike pesti še en, bolj prikrit pojav – skrčflacija (angleško shrinkflation).
Gre za prakso, pri kateri proizvajalci zmanjšajo količino izdelka, cena pa ostane enaka ali se celo zviša. Potrošnik ima tako lažni občutek, da plačuje enako, v resnici pa se je cena na enoto (na kilogram ali liter) zvišala. Denimo, čokolada ima rebro manj, vrečka čipsa je napolnjena z več zraka, jogurtov lonček pa je lažji za 20 gramov.
Cen hrane v Sloveniji
Da bi razumeli razsežnosti podražitev, je treba narediti korak nazaj in pogledati daljše časovno obdobje. Indeks drobnoprodajnih cen hrane v Sloveniji je od leta 2015 do avgusta 2025 zrasel na 150,4, kar je malenkost nad povprečjem EU (148,4), a še vedno, še dobro, precej manj kot na Madžarskem, kjer je indeks dosegel vrtoglavih 206,5.
Zgovorni podatki
Morda še zgovornejši je podatek,
Koliko časa moramo danes delati za osnovna živila v primerjavi s preteklostjo.
Leta 2024 smo za kilogram kruha delali v povprečju 23 minut, kar je za 28 odstotkov več kot pred desetimi leti, ko smo za enako količino kruha delali 18 minut.
To jasno kaže, da rast plač ne dohaja rasti cen osnovnih dobrin.
Vir: YouTube – Primerjave cen: 12 let nazaj (5. jun. 2013)
Politika / ljudje
Ste opazili, da politiki govorijo eno, vi pa živite drugo? Niste edini
Podatki, ki smo jih zbrali, lepo prikazujejo, kako so se spreminjale cene izbranih izdelkov in povprečna neto plača v Sloveniji v zadnjih 15 letih.
Takšna preglednica ne laže. Medtem ko se je povprečna neto plača v 15 letih zvišala za dobrih 63 odstotkov, so cene nekaterih osnovnih živil, kot so olje, krompir in jabolka, poskočile za več kot sto odstotkov. Cena kepice sladoleda se je skoraj potrojila. Plače očitno ne sledijo več galopirajočim stroškom.
Nakupi
Ob višanju cen postaja nakupovanje dostopne in kakovostne hrane za potrošnike velik izziv. Kljub sistemskim težavam pa lahko z nekaj preprostimi spremembami navad ublažimo pritisk na družinski proračun. ZPS svetuje naslednje:
Načrtujte vnaprej preden se odpravite v trgovino, načrtujte obroke za ves teden in si sestavite nakupovalni seznam. Tako boste kupili le tisto, kar resnično potrebujete, in se izognili impulzivnim nakupom.
Primerjajte ceno na enoto: ne glejte le končne cene izdelka na polici, ampak vedno preverite ceno na enoto (denimo evro na kilogram ali evro na liter). To je edini način za resnično primerjavo cen, še posebej pri izdelkih, ki so predmet skrčflacije.
Spremljajte tudi akcije, toda ne bodite zvesti posameznim trgovcem, temveč izkoristite popuste in akcije, kdor koli jih ima. Včasih se splača obiskati več trgovin, vendar pri tem pazite, da stroški prevoza ne bodo odtehtali prihranka.
Poglejte na police, na katerih piše “pred potekom roka“. Na teh policah se pogosto znajdejo povsem užitni izdelki po precej nižji ceni.
Namesto predpakiranih izdelkov kupite salamo, sir ali oljke na delikatesnem oddelku, kjer je cena praviloma nižja, poleg tega pa se izognete odvečni embalaži.
Zmanjšajte količino zavržene hrane. Ogromno denarja lahko prihranite že doma, tako da porabite vso kupljeno hrano in zmanjšate količino odpadkov.
Če pa imate možnost, pridelajte nekaj zelenjave in sadja sami. Kuhanje iz osnovnih sestavin je praviloma cenejše in bolj zdravo kot kupovanje predelanih in polpripravljenih jedi.
In navsezadnje, ne sodite po ceni in znamki.
Največja past pri iskanju cenejših alternativ je, da kakovost izdelkov ni vedno očitna.
Zanašanje na visoko ceno ali uveljavljeno blagovno znamko kot merilo kakovosti pogosto ni zanesljivo. Boljši pristop je primerjanje sestave in hranilne vrednosti na deklaraciji. Včasih se prav med manj znanimi trgovskimi znamkami skrivajo presenetljivo kakovostni in ugodni izdelki.
Podražitve brez usmiljenja
Žal, boj z draginjo je postal del vsakdana. Medtem ko čakamo na sistemske ukrepe in umiritev trgov, ostaja breme na ramenih potrošnikov. Toda z znanjem, načrtovanjem in kančkom iznajdljivosti je vendarle mogoče pluti skozi viharne čase, ne da bi pri tem žrtvovali kakovost življenja in polnost krožnikov.
Vir za podatkov v primerjavi za cene leta 2010, 2018 in 2025 so: državni statistični urad, arhivski podatki s spletnih portalov, lastna raziskava. Cene za leto 2025 so ocena na podlagi trenutnih podatkov. Pri čemer nismo vselej vzeli najnižjih cen, saj ni rečeno, da so jih lahko deležni vsi potrošniki.
Pripravila AK Viri: dnevnik.si unsplash.com youtube.com
Izobraževanje Romov: le desetina zaključi šolo
Izobraževanje Romov razkriva globoko neenakost: le desetina otrok v jugovzhodni Sloveniji konča osnovno šolo. Zagovornik poziva k ukrepom.
Pripravil posebno poročilo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov. Le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo. Zagovornik predlaga večji poudarek učenju slovenščine, ki naj bo tem otrokom na voljo brezplačno že pred vstopom v osnovno šolo.
Pri zagovorniku načela enakosti so pripravili posebno poročilo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov. Poročilo so v uradu zagovornika pripravljali več mesecev in ni povezano z nedavno tragedijo v Novem mestu.
Vir . Zajem ekrana – Delo
Je pa zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ob objavi pripisal, da obžaluje nedavno tragično smrt žrtve nasilja v Novem mestu. “Kar se je zgodilo, je pretresljiv in žalosten opomnik o tem, kako nujno je drugačno delovanje države in skupnosti za varno sobivanje vseh na tem območju,” je poudaril.
Poročilo kaže, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo. Na podlagi ugotovitev je zagovornik izoblikoval 19 priporočil za izboljšanje stanja.
Večje tveganje revščine
V poročilu so predstavljeni razlogi, zakaj ti otroci in mladostniki kljub dobrim nameram in številnim izvedenim ukrepom še zdaleč ne dosegajo primerljive izobrazbene ravni in šolskega uspeha kot drugi šolarji.
Romski otroci in mladostniki imajo v primerjavi z vrstniki, ki niso Romi, veliko večje tveganje, da bodo kot odrasli živeli v revščini, izključeni iz dela in družbe. Položaj si težko izboljšajo zaradi prepleta več različnih dejavnikov, med katerimi so tudi taki, na katere nimajo vpliva. “Vključitev v izobraževanje je izjemno pomembna za izhod iz tega začaranega kroga. Višja raven izobrazbe izboljša možnosti zaposlitve, obiskovanje pouka skupaj z drugimi pa že pomeni tudi več stika in sodelovanja s širšo skupnostjo, omogoča osebnostni razvoj in krepi občutek pripadnosti družbi,” je v poročilu poudaril zagovornik.
Država na področju vzgoje in izobraževanja izvaja oziroma financira različne dejavnosti za otroke iz romskih družin, a so ti pri šolanju še vedno izrazito manj uspešni od drugih vrstnikov, še posebej v jugovzhodnem delu države. Tam 85 odstotkov romskih učencev osnovne šole ne zaključi, ugotavlja poročilo.
Kako izboljšati razmere?
Zagovornik je preučil, zakaj je tako in kaj bi bilo treba narediti, da bi stanje izboljšali. Pri tem je upošteval tudi stališča iz romske skupnosti, ki jih je pridobil s poglobljenimi intervjuji, in spoznanja javnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja Romov.
Predšolska vzgoja
Kot ugotavlja v posebnem poročilu, k takšnemu stanju pomembno prispeva to, da romski otroci pred začetkom osnovnošolskega izobraževanja večinoma niso vključeni v organizirane predšolske programe. Predšolska vzgoja namreč ni obvezna, romski starši pa vrtcem kot institucijam v veliki meri tudi ne zaupajo in za varstvo najmlajših praviloma raje poskrbijo sami.
Med drugim zato zagovornik predlaga, da se za romske otroke iz družin s slabim premoženjskim stanjem zagotovi povsem brezplačno obiskovanje vrtca in možnost organiziranih brezplačnih prevozov iz romskih naselij do vrtcev in nazaj.
Obvezno vključevanje otrok
Letos sprejeta novela zakona o vrtcih sicer predvideva obvezno vključevanje otrok iz socialno depriviligiranih okolij v vrtec leto dni pred vstopom v osnovno šolo. Gre za program v obsegu 240 ur letno.
Vir: mestnik.si – Izobraževanje Romov razkriva globoko neenakost
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pojasnil, da je ukrep namenjen predvsem romskim otrokom.
“Tam, kjer so romska naselja, bo občina določila šolo, ki bo izvajala 240-urni brezplačni program. Z vključitvijo centra za socialno delo pa bodo tekle aktivnosti, da bi se otroci iz socialno depriviligiranih okolij pri petih letih vključili v vrtec,” je dejal.
To je, kot je dodal, neke vrste priprava za vstop v prvi razred osnovne šole, s čimer želijo izboljšati obisk romskih otrok v osnovnih šolah.
Minister napovedal spremembe za lažje vključevanje romskih otrok v vrtce
Nujen večji poudarek učenju slovenščine
Otroci iz romskih naselij, kjer doma govorijo materni jezik in se slovenščina ne govori, se komaj v osnovi šoli zares srečajo s slovenskim jezikom. Prvič se tudi srečajo z ustrojem delovanja izobraževalnih ustanov. Takšen preskok je za mnoge prevelik zalogaj. Znajdejo se v izjemno težkem položaju, ki ga lahko še dodatno poslabšajo zbadljivke, izključevanje ali nerazumevanje vrstnikov in njihovih staršev. Šola je zato pogosto okolje, v katerem se ne počutijo sprejeti in spoštovani.
Raziskave kažejo, da nekateri romski starši želijo svoje otroke pred temi pojavi zaščititi tako, da jih ne spodbujajo k obiskovanju šole.
Iz podatkov izhaja, da
o poteku izobraževanja tudi premalo vejo in
pridobivanju izobrazbe ne pripisujejo pomembne vloge pri izboljšanju življenjskih razmer oziroma izhodu iz revščine in socialne izključenosti.
Po drugi strani pa tudi tisti starši, ki si želijo, da bi bil njihov otrok uspešen v šoli, nimajo vedno
potrebnih znanj,
izkušenj
možnosti,
da bi ga lahko pri tem kakovostno podprli.
Na zmožnosti romskih otrok pri izobraževanju negativno vpliva tudi to, v kakšnih pogojih živijo. V delih države, kjer so bivalni pogoji romskih družin boljši, sta vključenost in uspešnost romskih otrok pri izobraževanju večji.
Stanje se ne izboljšuje
“Stanje na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok in mladostnikov se ne izboljšuje tudi zato, ker država ne meri učinkovitosti svojih ukrepov. To je ključno, da bi vedeli, kateri ukrepi so uspešni, kateri pa ne,” je poudaril zagovornik Miha Lobnik in pristojnim priporočil, naj čim prej začnejo zbirati in analizirati podatke o učnem napredku te skupine otrok.
Učenje slovenščine
“Predlagamo tudi večji poudarek učenju slovenščine, ki naj bo tem otrokom na voljo brezplačno že pred vstopom v osnovno šolo. Med drugim predlagamo ukrepe za večjo vključenost romskih otrok v vrtce tudi izven romskih naselij in za krepitev vloge romskih pomočnikov, ki so se izkazali za dober in priljubljen ukrep. Svetu romske skupnosti pa priporočamo aktivno sodelovanje pri ozaveščanju o pomenu izobraževanja,” je dodal.
Strpnost pada
Lobnik ob tem izpostavlja, da je v Sloveniji strpnost do Romov od leta 2020 do danes upadla in da je najnižja prav v jugovzhodnem delu države, kjer imajo romski otroci že zdaj največ težav pri pridobivanju izobrazbe.
Občutek varnosti
“Strpnost do manjšine pa je povezana tudi z vprašanjem občutka varnosti večine. Izboljšanja stanja na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok in mladostnikov zato ni mogoče misliti brez zagotovitve varnosti za vse ostale prebivalce, ki živijo z Romi. Slišati je treba njihove večkrat izpovedane skrbi in stiske. Uvesti je treba rešitve za povečanje njihovega občutka varnosti in odpravo občutka zapostavljenosti,” je še opozoril zagovornik.
Pripravila AK Viri n1info.si Družbeno omrežje instagram unsplash.com
Vozniško dovoljenje v EU-tokrat nova pravila
Vozniško dovoljenje doživlja preobrazbo. Evropski parlament je prejšnji torek sprejel odločitev, ki bo v naslednjih letih vplivala na prav vse voznike v Evropi. Pa naj gre za nekoga, ki šele prvič prime volan, ali za izkušene voznike z desetletji za sabo. Nova pravila za vozniška dovoljenja v EU prinašajo kar nekaj sprememb: digitalna dovoljenja, strožja pravila za začetnike ter skupno obveščanje o prepovedih vožnje med državami članicami. Cilj je jasen – več varnosti na evropskih cestah.
Vir: unsplash.com
Spremembe so nujne
Vsako leto prometne nesreče po Evropi vzamejo skoraj 20.000 življenj. Evropska unija išče konkretne rešitve, s katerimi bo te številke zmanjšala. Tokrat ni šlo za drobne popravke, ampak za pravo prenovo sistema. Dotaknili so se usposabljanja, zdravniških pregledov in celo načina, kako bomo hranili svoje vozniško dovoljenje.
Od leta 2030 bo dovoljenje lahko zgolj še klik stran. Bo digitalno, v tvoji mobilni aplikaciji.
Ampak spremembe niso le tehnološke.
Mladi bodo lahko na cesto že pri 17 letih, a le v spremstvu odrasle osebe.
Starejši vozniki pa bodo morali pogosteje na zdravniški pregled.
Prekrški in kazni – Oblasti bodo strožje nadzirale prekrške – če ti v eni državi vzamejo dovoljenje, kazen velja po vsej EU.
Vir: unsplash.com – Velik poudarek bo na poznavanju pravil cestno prometnih predpisov in varnosti peščev in kolesarjev
Evropska unija želi s tem narediti ceste varnejše, pravila bolj enotna in promet bolj pošten. Kljub temu ostaja kar nekaj vprašanj –
kako bodo države uvedle digitalna dovoljenja,
kako bodo izgledali novi pregledi in, najbolj pomembno,
ali bodo te spremembe res zmanjšale število nesreč?
Evropski poslanci so potrdili spremembe pri pravilih za vozniška dovoljenja EU. S tem prihajajo nova pravila za voznike začetnike, digitalna vozniška dovoljenja in čezmejne prepovedi vožnje.
Evropski parlament je v torek potrdil posodobitev teh pravil, da bi ceste naredili varnejše in zmanjšali število nesreč. Skoraj 20.000 ljudi vsako leto umre na evropskih cestah — številka, ki je enostavno previsoka.
Vir: YouTube – Velike spremembe do leta 2030
Kaj se spreminja pri usposabljanju?
Za pridobitev vozniškega dovoljenja bo od zdaj naprej treba dokazati, da znaš
prepoznati nevarnosti mrtvih kotov,
poznaš sisteme za pomoč voznikom,
veš, kako varno odpreti vrata in razumeš,
kako nevarna je uporaba telefona med vožnjo.
Poudarek bo tudi na zaščiti pešcev, otrok, kolesarjev in vseh, ki so v prometu bolj ranljivi.
Veljavnost dovoljenj in zdravniški pregledi
Dovoljenja za osebna vozila in motorje bodo veljala 15 let, razen če država določi, da so tudi osebna izkaznica — v tem primeru jih lahko skrajšajo na 10 let.
Vozniška dovoljenja za tovornjake in avtobuse bodo veljala 5 let. Za starejše od 65 let lahko države obdobje še skrajšajo, zato bodo morali ti vozniki pogosteje na zdravniški pregled ali na osvežitvene tečaje.
Pred prvo izdajo ali podaljšanjem dovoljenja mora vsak voznik na zdravniški pregled, kjer preverijo vid in srčno-žilno stanje. Države lahko dovolijo, da vozniki osebnih vozil ali motorjev namesto tega izpolnijo samooceno ali uporabijo drug nacionalni sistem za preverjanje sposobnosti.
Vir: unsplash.com – Dovoljenje za avto (kategorija B) bo mogoče dobiti že pri 17 letih, ampak do 18. leta bo mladi voznik moral voziti v spremstvu izkušenega voznika.
Vozniki začetniki in vožnja s spremljevalcem
Po novih pravilih bo vsak, ki prvič dobi vozniško dovoljenje, moral skozi vsaj dveletno poskusno dobo. V tem času veljajo strožja pravila in strožje kazni, če voznik pije, ne uporablja pasu ali ne poskrbi za otroške sedeže.
Dovoljenje za avto (kategorija B) bo mogoče dobiti že pri 17 letih, ampak do 18. leta bo mladi voznik moral voziti v spremstvu izkušenega voznika.
Ker primanjkuje poklicnih voznikov, bodo lahko
dovoljenje za tovornjake (kategorija C) dobili že 18-letniki,
za avtobuse (kategorija D) pa 21-letniki, če imajo spričevalo o strokovni usposobljenosti. Če tega nimajo, ostaja starostna meja 21 oziroma 24 let.
Digitalna vozniška dovoljenja
Glavna oblika vozniškega dovoljenja v EU bo po novem digitalna — na mobilnem telefonu. Če kdo želi, lahko še vedno zaprosi za fizično kartico, ki jo morajo izdati hitro, v treh tednih.
Prepoved vožnje
Za večjo varnost na cestah bodo države članice obveščene, če komu odvzamejo ali omejijo dovoljenje v drugi državi EU. Tako bodo kazni veljale povsod. Obveščanje o prepovedih vožnje bo obvezno, če gre za najhujše prekrške. Mednje spadajo na primer
vožnjo pod vplivom alkohola ali drog,
povzročitev smrtne nesreče
vožnjo, ki je kar 50 km/h hitrejša od omejitve.
Izjave
Jutta Paulus, poročevalka Evropskega parlamenta za vozniška dovoljenja, pravi:
“Do leta 2030 bomo vpeljali digitalno vozniško dovoljenje, hkrati pa pustili ljudem možnost izbire med aplikacijo in fizično kartico.
Testi teoretičnega znanja in vozniški izpiti bodo bolj poudarili varnost pešcev in kolesarjev.
Gasilci in reševalci bodo lažje dobili dovoljenje za vožnjo reševalnih vozil, nova pravila pa bodo poklice v prometu naredila bolj privlačne in dostopne.
Ljudje po vsej Evropi bodo res občutili te spremembe.”
Matteo Ricci, poročevalec za prepoved vožnje, še dodaja:
“Danes smo naredili pomemben korak za večjo varnost. Z jasnejšimi in učinkovitejšimi pravili za odvzem dovoljenja ščitimo ne samo odgovorne voznike, ampak celotno družbo. Boljši nadzor in izvrševanje pomeni manj nesreč in več rešenih življenj.”
Kaj sledi?
Nova pravila začnejo veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU. Države imajo nato tri leta časa, da jih prenesejo v svoje zakone. Kako se bo to pri nas poznalo, pa bomo počakali.
Pripravila AK Viri europarl.europa.eu YouTube unsplash.com
Hitri vlak Dunaj–Trst, žal mimo Ljubljane
Hitri vlak Dunaj–Trst je nova pridobitev vlakovnih povezav. Od Dunaja do Trsta v šestih urah, a žal mino Ljubljane. Z 14. decembrom bo namreč med Dunajem in Trstom zapeljal novi hitri vlak, ki bo potoval po povsem novi progi – a zanimivo, mimo Ljubljane. Kljub temu gre za enega večjih železniških premikov v regiji: zagon koralmske proge bo povezal avstrijsko Štajersko in Koroško, odprl nove priložnosti za potnike in gospodarstvo ter pot od Dunaja do Italije občutno skrajša. Kaj to pomeni za Slovenijo, Slovenske železnice in prihodnost potovanj po srednji Evropi?
Hitri vlak Dunaj – Trst.
A ne preko Ljubljane. S 14. decembrom začne veljati zimski vozni red in z njim prihaja težko pričakovana povezava med Dunajem in Trstom. Odprtje nove proge bodo pro OBB preoblikovali notranje in zunanje mednarodne povezave. Tako bo ta proga povezala avstrijsko Štajersko in Koroško. Hkrati pa omogočila povezave z drugimi regijami in odprla nove priložnosti za potovanja.
Hitri vlak krajša čas
Skrajšal se bo tudi čas vožnje od Dunaja do Italije. Hkrati pa bo olajšala nadaljevanje potovanj do Slovenije, Madžarske in Nemčije.
Vir: Zajem ekrana – Povezava Dunj – Trst
Med drugim bodo pri ÖBB uvedli nov direktni vlak, ki bo v šestih urah in pol povezal Trst z Dunajem prek Vidma in Beljaka. Med Trstom in Dunajem zdaj vozi direktni vlak EC emona čez Ljubljano, vožnja pa traja devet ur in deset minut. Zgolj vožnja od Ljubljane do Dunaja traja približno šest ur in pol. Poleg tega je treba od Trsta do Sežane najprej z nadomestnim avtobusom in nato v Sežani nadaljevati z vlakom.
Nova koralmska proga bo vožnjo med Celovcem in Gradcem s sedanjih treh ur skrajšala na 41 do 45 minut, to pa bo skrajšalo tudi vožnjo od Dunaja do Trsta po koralmski povezavi. Za potnike bo to povsem nova povezava, za tovorni promet pa bo nastalo precej alternativ sedanjim koridorjem. Med drugim bo Trst še nekoliko bolj zanimiv v primerjavi z Luko Koper. V naslednjem koraku bo zgrajen tudi predor Semmering, kar bo dodatno skrajšalo pot do Dunaja.
Kako se bodo odzvali na SŽ?
Potniški promet: zdaj je na voljo 14 povezav na dan s potniškimi vlaki (sedem v vsako smer) med Ljubljano in Beljakom, kjer je glavno železniško vozlišče v tem delu Avstrije. Do Celovca so urejene povezave s prestopanjem. Slovenske železnice bodo z novim voznim redom prek mejnega prehoda Jesenice uvedle dve dodatni povezavi z večsistemskimi garniturami stadler SŽ 510, prav tako prihaja nova povezava Zagreb–Ljubljana–München. Vlak bo vozil v sestavi vagonov ÖBB. V novem voznem redu bo tako urejen dvourni takt na progi Ljubljana–Beljak, pravijo na SŽ.
vir: unsplash.com – Dunaj
Ker bo prek Beljaka po novi progi tekla tudi nova direktna povezava med Ljubljano in Dunajem, bo ÖBB predvidoma prihodnje leto iz Ljubljane uvedel povezave z novimi garniturami ÖBB railjet. Za zdaj za te vlake pridobivajo vsa potrebna dovoljenja.
Nastaja povsem nova povezava med Celovcem in Gradcem z možnostjo dobrih navezav na sosednje regije.
Kako je z vlaki Ljubljana–Dunaj
Zdaj je na voljo precej vlakovnih povezav na progi Ljubljana–Dunaj s prestopanjem in en direktni vlak EC 150/151 emona. Na progi Ljubljana–Gradec in nazaj je vsak dan na voljo osem vlakov v obe smeri, od tega sedem direktnih.
Na SŽ bodo uvedli tudi novost pri povezavah prek Maribora in Špilja do Gradca. Z uporabo novih večsistemskih garnitur stadler SŽ 510 bodo število sedanjih petih parov vlakov, ki vozijo na progi Maribor–Gradec, več kot podvojili in povečali na 12 parov. Skupaj z maloobmejnimi vlaki, ki vozijo do postaje Špilje in imajo povezavo z vlaki ÖBB, ki vozijo do Gradca, so povezave v enournem taktu. Vlak EC 158/159 croatia bo v novem voznem redu spet vozil na progi Zagreb–Maribor–Gradec–Dunaj in nazaj v sestavi vagonov ÖBB. Zdaj je nekaj let vlak vozil le na progi Zagreb–Maribor–Gradec.
Vse novosti bodo ob dokončni potrditvi novih voznih redov in vlakov v notranjem prometu pravočasno objavili na tej povezavi, sporočajo na SŽ.
Vir: YouTube – Hitri vlak ki že vozi na relaciji Dunaj – Benetke
Najhitrejša pot Ljubljana–Dunaj?
Ker pa se je ravno začela nadgradnja železniške postaje na Jesenicah, ki bo trajala približno dve leti, bo po naših ocenah tudi vožnja vlakov čez Jesenice predvidoma ovirana, čeprav na SŽ pravijo, da bosta zagotovljena nemoten prihod in odhod potnikov. V prenavljanju je tudi ljubljanska železniška postaja, Končana naj bi bila poleti prihodnje leto.
Glede na izračune naj bi bila do decembra najhitrejša povezava od Ljubljane do Dunaja naslednja:
Z avtom do železniške postaje v Celovcu. Ta traja približno uro in 20 minut in
Z vlakom do centra Dunaja, ki traja dve uri in 40 minut.
To je sicer časovno primerljivo z vožnjo z avtom iz Ljubljane do Dunaja, le da se je na cesti skoraj nemogoče izogniti prometnim zamaškom. Potovanje je tudi precej manj stresno.
Veliki gospodarski učinki za Koroško in Štajersko
Koralmska proga bo ustvarila eno največjih aglomeracij v Avstriji, pa tudi v Evropi. Z več kot dvema milijonoma povezanih ljudi, je povedal Eric Kirschner z inštituta Joanneum Research, ki je ta teden predaval na logistični konferenci Financ. Nova proga, ki bo s predorom odstranila Alpe z zemljevida, bo dve regiji notranje in zunanje povezala, kar bo močno povečalo privlačnost območja za posel in življenje.
Eric Kirschner, Joanneum Research: “Predor bo odstranil Alpe z zemljevida, nova aglomeracija bo privlačna za življenje in posel.”
Gradnja koralmske proge je stala 5,8 milijarde evrov. “Vsi veliki infrastrukturni projekti trajajo dlje od načrtov in so dražji od načrtov. Pri koralmski progi je bilo drugače: gradnja je bila cenejša, hkrati pa je bil projekt izpeljan predčasno,” je povedal Kirschner.
Hitri vlak je velika pridobitev in upajmo, da se bo kmalu pripeljal tudi v Ljubljano.
Pripravila AK Viri Finance YouTube unsplash.com
Pavle Rupar že dobil obisk – Policija
Pavle Rupar je že dobil prvi obisk takoj po tragičnem dogodku v Novem Mestu. žPo umoru Novomeščana napovedani protesti “Rupar v policijskem središču pozornosti: obisk zaradi protestnih objav”
Rupar udari nazaj
Tragičen umor Novomeščana je sprožil val ogorčenja in pozive k dejanjem. Novo mesto se pripravlja na proteste, ki bodo, kot kaže, prerasli lokalne okvire.
Občina poziva k mirnemu shodu za večjo varnost, politični prostor pa se znova razdvaja. To želi sporočiti vsem tako tistimi, ki kličejo k spremembam, in tistimi, ki kličejo na ulice.
Policija pa medtem spremlja dogajanje in ukrepa – tudi pri tistih, ki so pozive zapisali na družbena omrežja.
“Obljubljam, gospod Golob, da se bom prva oglasila, če boste poslali policijo nad ljudi…” Urška Klakučar Zupančič 1.6.2022
Po umoru 48-letnega Novomeščana se že napovedujejo protesti. Prvega je napovedala mestna občina Novo mesto, Na ulice pa je pozval tudi Pavel Rupar, zaradi česar ga je danes obiskala policija. Protest je na dan izredne seje državnega zbora o romski problematiki napovedala tudi SDS.
Mirni shod
Občina Novo mesto po smrti njihovega občana vabi soobčanke in soobčane na protestni shod. na njem naj bi someščani in drugi udeleženci izrazili podporo pri prizadevanju lokalne skupnosti za večjo varnost v njihovem okolju. “Skupaj lahko državi jasno sporočimo, da so sistemske spremembe nujno potrebne,” so zapisali na družbenem profilu Facebook.
“Levica je objektivno odgovorna za romsko problematiko; Janša: “Nekaznovano zlo se vedno vrne”
Kot so napisali, bo shod potekal na Glavnem trgu v torek, 28. oktobra, ob 17. uri.
Protest bo potekal v času izredne seje občinskega sveta, na katerem bo obravnavana izključno varnostna problematika. Na sejo pa vabijo tudi najvišje predstavnike države.
Pod objavo se je zvrstilo več kot 400 jeznih in žalostnih komentarjev. Nekateri so izražali nejevero, da lahko ta vlada na kakršenkoli način pripomore k izboljšanju razmer, eden izmed komentatorjev pa jih je pozval, naj si ogledajo kakšno romsko naselje.
Golob prišel v Novo mesto v spremstvu “specialcev”
Ali se jo bo državno vodstvo prišlo v Novo mesto pa je seveda ločeno vprašanje. Danes je Novo mesto sicer obiskal predsednik vlade Robert Golob, a v spremstvu policistov “specialcev”. “Glej, glej. Tu pa je policije dovolj, da varuje Goloba pred neprijetnimi vprašanji novomeščanov,” je njegov obisk komentiral predsednik SDS.
Rupar pozval na “ulice”, nato ga je obiskala policija
Med dogajanjem v Novem mestu pa je do nas prišla vest, da je policija obiskala predsednika stranke Glas upokojencev Pavleta Ruparja, ki je svoje sledilce pozval na proteste.
“Ma klinac Katičeva pa Poklukar. Golob, ti izgini! Odstopi! Ljudje, gremo na ulice!,” je objavil na družbenem omrežju Facebook.
Spomnimo:
Pavle Rupar je nekdanji poslanec SDS in dolgoletni župan Tržiča, ki se je po letih tišine znova vrnil v javnost kot glasni zagovornik upokojencev.
V zadnjih letih je postal prepoznaven kot organizator protestov, na katerih ostro kritizira vlado Roberta Goloba in razmere v državi.
Leta 2024 je ustanovil stranko Glas upokojencev, s katero želi, kot pravi sam, “dati dostojanstvo ljudem, ki jih politika pozablja”.
Njegova pot pa ni brez senc.
V času županovanja je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, kar mu je pustilo pečat v politični karieri. Kljub temu je danes spet v središču pozornosti – za nekatere junak, ki govori brez zadržkov, za druge populist, ki zna izkoristiti jezo ljudi.
Obisk policije
Kot je pojasnil v komentarju, se je obisk policije nanašal na nočno objavo, v kateri je dejal, da se bodo očitno morali Slovenci in Slovenke samozavarovati tudi z orožjem, če bo potrebno. Podobno je v preteklosti že dejal na protestnih shodih upokojencev.
Rupar pretreseno pravi, da se je policist, ki ga je obiskal korektno legitimiral in z njim opravil prijazen pogovor. Zastavljal mu je vprašanja predvsem o nočnem posnetku.
“Obisk kriminalistov predstavlja pritisk na nas, ki organiziramo shode. Gre za pritisk iz vrha navzdol, Goloba, vlade […] Golob, Kučan, vsi morajo zapustiti politični prostor in prepustiti svobodo ljudem. Svobodo – v pravem pomenu besede. Ljudi pozivamo samo k miru, brez maščevanja in nasilja. Tega si želim tudi sam,” je povedal.
vir: FB- Rupar pozval na “ulice”, nato ga je obiskala policija
Janša poziva
Na drugi strani pa je Janša skupaj z drugimi poslanci SDS že napovedal izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo od koalicije zahtevali sprejem štirih zakonov, ki so jih pred časom vložili župani JV Slovenije s podporo 30 tisoč državljanov.
“Na dan izredne seje državnega zbora pa se bomo zbrali na protestnem shodu na Trgu dr. Jožeta Pučnika pred parlamentom ter tako pomagali poslancem stranke SDS in Nove Slovenije pri prepričevanju levičarjev, ki so doslej z glasovalnim strojem preprečevali učinkovito ukrepanje,” je na X zapisal predsednik SDS Janez Janša.
V ozadju političnih pozivov in policijskih obiskov ostaja preprosto vprašanje:
Kako dolgo še?
Novo mesto ni edino, ki se sooča z občutkom ogroženosti, je pa zdaj postalo njegov glas. Čeprav bodo torkovi protesti verjetno polni nasprotij, jih povezuje skupen imenovalec – želja po spremembi. A ta se ne bo zgodila na ulici ali v komentarjih na družbenih omrežjih, temveč takrat, ko bodo tisti na oblasti prisluhnili ljudem, ki jih predstavljajo.
Pripravila AK Viri Družbeno omrežje FB,x nova24tv.si
Nitazeni: 10× močnejši od fentanila
Nitazeni – 10× močnejši od fentanila. Femtanil je ob koncu 2023 sprožil pravo zdravstveno krizo v ZDA. Toda industrija sintetičnih drog gre svojo pot naprej. Na trgu so se pojavili nitazeni. Žal se neverjetno hitro širijo tudi po Evropi. Evropa je najbolj ogrožena.
Nitazeni, nova družina sintetičnih opioidov, so do 10× močnejši od fentanila in povzročajo smrtonosno krizo po Evropi.
Nitazeni, desetkrat močnejši od fentanila.
Najnevarnejši sintetični opioidi, ki pa ni povsem nova droga.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je kemik Aleksander Šulgin opozarjal na morebitno zlorabo spojin, znanih kot benzimidazoli. Pol stoletja kasneje , so se njegove besede izkazale za preroške.
Nitazeni
Sintetični opioidi (z benzimidazolnim jedrom) – so se izkazali za enega najnevarnejših razredov novih psihoaktivnih snovi, ki povzročajo vse večje število zastrupitev in smrti.
Viri poročajo o zaskrbljujočih številkah
Britanska vlada med junijem 2023 in januarjem 2025 zabeležila 400 smrtnih primerov, povezanih z nitazenom
Številke so visoke, a to ni vse. Zaradi pomanjkanja posebne analitične metode ob njihovem prvem pojavljanju pomeni, da je to v najboljšem primeru le ocena.
Nitazeni so se hitro razširili na trge rekreativnih drog iz več razlogov: –
visoke učinkovitosti (zaradi česar jih je lažje prevažati),
legalnega statusa in visoke ekonomske vrednosti ter
dejstva, da jih je relativno enostavno sintetizirati brez nadzorovanih predhodnikov.
Vir: Zajem ekrana:ildenaro.it – Nitazeni se vse pogosteje pojavljajo na ulicah
Iz laboratorija na ulice
Začetki segajo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Farmacevtska družba Ciba-Geigy je razvila sintetične opioide, kot vrsto analgetikov. analgetike. Molekule nitazena so predstavljale prvo večje odstopanje od do sedaj znane in značilne strukture morfina. To se je zgodilo še preden je Paul Janssen sintetiziral fentanil. to je bilo že leta 1960
Večina nitazenov je takrat pri živalih pokazala le analgetične – protibolečinske učinke. A bili so močnejši od morfija. Vseeno pa takrat niso bili v prodaji koz zdravila proti bolečinam. Njihova rabe je bila zelo ozka in vezana na odpravljanje hudih bolečin.
Leta 2019 so na Kitajskem in Združenih državah Amerike uvedli nadzor nas proizvodnjo fentanila in sorodnih analgetikov. Toda nadzor je bil le zelena luč ilegalnim laboratorijem za izdelavo novih, močnejših sintetičnih drog. Na trgu so se masovno pojavljali analogi nitazena, izotonitazen. Takoj za tem pa še številni drugi – kot so metonitazen, etodesnitazen in vrsta drugih derivatov.
Izjemno močni učinki
Vse raziskave kažejo na izjemno močan učinek nitazenov. Njihovo vedenje v telesu je povsem enako morfiju in fentanilu. So pa bistveno bolj učinkoviti. Po podatkih naj bi bili kar 60 krat močnejši od fentanil.
Ker se na trgu pojavljajo številne različice nitazenov, najdemo tudi take primere, ki so 100 močnejši od morfija. Take visoke koncentracije in učinki pa so za javno zdravje alarmantne. Že zelo majhna količinaje lahko smrtna doza.
Vir: YouTube – Nitazeni: 10× močnejši od fentanila
Prihod neposredno v Evropo
Nitazeni se vse pogosteje pojavljajo na ulicah. Uradni podatki kažejo, da so jih do leta 2024 našli skoraj povsod po svetu. V
Aziji,
Evropi,
Severni Ameriki,
Oceaniji
Južni Ameriki.
Evropa naj bi bila najbolj prizadeta.
Fentanil prihajaja iz Mehike in Združenih držav Amerike.
Nitazeni pa pridejo v Evropo iz vzhoda. V Aziji imajo široko mreži distribucijskih kanalov, kar omogoča gladko prehajanje preko mej.
V prihodnjih mesecih in letih lahko pričakujemo bistveno večji porast nitazenov v Evropi.
Nakupi preko spleta
Ob različnih učinkih, ki jih povzroča njihovo uživanje, so nitazeni še posebej nevarni.
Brez vednosti potrošnika se lahko znajdejo v zdravilih, ki jih mnogi kupujejo kar preko spleta. To je lahko smrtonosno.
Januarja 2025 je 22-letnik umrl po zaužitju ponarejenega Xanaxa (alprazolama).
Tri mesece pozneje je po zaužitju ponarejenega Percoceta (oksikodona) umrl tudi 21-letnik iste žrtve. V obeh primerih so tablete vsebovale nitazen.
Vir: Zajem ekrana BBC – Marca 2025 je bilo po vsem svetu nadzorovanih le deset vrst nitazenov.
Predoziranje
Nevarnosti prevelikega odmerjanja je velika.
Ena glavnih težav je, da prevelikega odmerka teh opioidov ni enostavno odpraviti. Nalokson (znan tudi kot Narcan) je antagonist opioidov, ki odpravlja in blokira učinke heroina, morfina in fentanila. Vendar pa ni tako učinkovit proti nitazenom.
Nedavne študije kažejo, da se nekateri nitazeni zelo počasi disociirajo od receptorjev Mu, kar bi lahko pomenilo, da so za odpravo teh prevelikih odmerkov potrebni veliko večji odmerki naloksona .
Izziv odkrivanja nitazenov
Nitazeni predstavljajo več izzivov za forenzično toksikologijo. Te molekule se ne pokažejo v rutinskih testih, namenjenih odkrivanju morfina, heroina ali fentanila.
Ker so zelo močni in se uporabljajo v zelo nizkih koncentracijah, jih je mogoče zaznati le z zelo občutljivimi analitičnimi metodami. Glede na to, da se nenehno pojavlja veliko derivatov z zelo podobnimi strukturami, je zapleteno tudi prepoznavanje specifične molekule. To pomeni, da je treba analitične metode nenehno posodabljati.
Zakonodaja: igra mačke in miši
Marca 2025 je bilo po vsem svetu nadzorovanih le deset nitazenov, čeprav več držav zdaj začenja izvajati ciljno usmerjeno zakonodajo . Kitajska, glavna država proizvajalka, je julija 2024 na svoj seznam nadzorovanih snovi dodala analoge nitazena. Vendar pa nadzor nad določenimi snovmi pogosto vodi do pojava novih, nenadzorovanih analogov.
Generična zakonodaja je učinkovitejša, ker omogoča hkraten nadzor velikega števila tesno sorodnih snovi (kemičnih analogov), ne da bi bilo treba zakonodajo poimenovati vsako posebej. žal taki ukrepi vodijo v napačno smer.
Proizvajalci bodo razvijali popolnoma nove in neznane vrste snovi, ki ne bodo spadale na področje uporabe generičnih nadzorov.
Prepoved gojenja opija v Afganistanu, ki so jo talibani uvedli leta 2022, bi lahko še pospešila prehod na sintetične opioide v Evropi, zaradi česar bi bila situacija z nitazeni še bolj kritična.
Čas bo pokazal, ali se bo družba sama sposobna prilagoditi tem naraščajočim grožnjam. V nasprotnem primeru se bo treba pripraviti na nove oblike sintetičnih opiatov in še bolj resnim posledicam.
Pripravila AK Viri: svet24.si theconversation.com ildenaro.it
Aleš Primc odločno: Bolnik ne rabi zastrupitve
Primc zelo jasno: “Bolnik ne rabi zastrupitve.” To bitka za življenje: kdo odloča, kdaj je dovolj? “Zmagamo lahko samo vsi skupaj – ljudje, ki razumemo, da bolnik potrebuje zdravljenje, lajšanje bolečine, sočutje, bližino, ne pa zastrupitve,”
To je v oddaji Intervju dejal civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Prepričan je, da Zakon o zastrupitvi omogoča številne zlorabe in da nikdar več ne bomo varni. Nekoga lahko usmrtijo tudi brez vednosti svojcev. Obenem zakon uvaja nove oblike trpljenja – ljudi bi namreč lahko leta in leta prepričevali, da je zanje edina rešitev smrt.
Pravica do življenja
V tokratni oddaji Intervju, je njen voditelj Aleksander Rant gostil civilnodružbenega aktivista Aleša Primca. Oddaja je bila posvečena pravici do življenja.
Spomnil je, da gre za borca za človekove pravice in za borca, ki je zbral preko 47 tisoč overjenih podpisov za to, da se ustavi zastrupljanje bolnih in obnemoglih.
Čaka nas še en korak
Primca je uvodoma pohvalil za izjemen rezultat. Slednji pa je spomnil, da rezultat ni prišel sam od sebe, obenem pa jih že čaka naslednji podvig – zmaga na referendumu ter preko 340 tisoč volilnih glasov.
Kdo nasprotuje evtanaziji
Rant je izpostavil, da so se zganili številni zdravniki in drugi predstavniki civilne družbe – gre za potrditev, da velik del civilne družbe nasprotuje evtanaziji.
“Jaz sem hvaležen vsem, ki so se v tem času odzvali in opravili svoje delo, da smo podpise zbrali. Na nek način je dobro, da je šlo zbiranje podpisov počasneje, kot sem tudi sam osebno mislil.” pove Primc
In doda: Bistveno večji del družbe se je aktiviral šele zadnje dni. Če pa bi podpise zbrali v dveh, treh, štirih, petih dneh, kot smo jih že, mimogrede, potem bi si rekli, da gre za lahko delo.”
Zadnje zbiranje podpisov je pokazalo, da so zanj potrebni “vsi”. Zadeva ne more biti na plečih enega človeka, denimo Primca.
Zmagamo lahko samo vsi skupaj
Primc je odločen: Zmagamo lahko samo vsi skupaj – koalicija ljudi, ki razumejo, da bolnik potrebuje zdravljenje, lajšanje bolečine, sočutje, bližino, ne pa zastrupitve.
Skratka, vsi ti ljudje, ki razumejo, da bolnik ne rabi zastrupitve. Zato se moramo sedaj angažirati. Prepričan sem, da bomo zbrali mnogo več kot 340 tisoč glasov na referendumu. Pred nami pa je zahtevno delo, ki ga ne podcenjujem, in prosim, da ga ne podcenjujejo tudi ljudje!”
Primc: Naredimo si seznam ljudi, ki jih bomo pripeljali na referendum!
Vir: Zajem zaslona: Matjaž Zwitter: ob bolezni je treba biti ponižen in sočuten.
Ne pozabimo
Aleš Primc je gledalce povabil, da si naredijo seznam ljudi, ki jih bodo pripeljali na referendum.
Spomnil je, da bo referendum na Dan Rudolfa Maistra, ki je bil največji borec za slovensko mejo, kar ima simboličen pomen. Tudi ta referendum bo simbolično boj za Slovenijo. Vsako življenje je po mnenju Ranta pomembno in sveto, zlasti v času, ko imamo demografske probleme.
Primc pa je obenem spomnil na praznik, ki je prav tako pomemben – Kristusa kralja vesoljstva, ko smo kristjani in tudi drugi spodbujeni, da se zavemo večnih resnic, ki jih je učil Jezus Kristus in veljajo za vse čase in kraje.
Primc pravi: “Praznik dveh velikih zmagovalcev bo 23. novembra. In jaz si želim, da bi ljudje ta dva praznika razumeli kot neko spodbudo.
Tudi osebno bomo nekaj imeli od tega, ko bomo sami bolniki in nas ne bo nihče silil v smrt.”
V ozadju zastrupitve je srhljiva logika – kako se znebiti “stroškov”
Borec za življenje je prepričan, da si je vlada sedaj zamislila eno najcenejših zdravstvenih storitev – zastrupitev človeka. Za premierja Roberta Goloba je ugodna tudi za to, ker za usmrčenega človeka ne bi bilo treba plačati nobene pokojnine več, nobenega zdravljenja več, nobenih toplic, nobenega dodatka za nego, nobenih socialnih transferjev itd. V ozadju je “srhljiva logika”, da je človek strošek in kako se teh “stroškov” znebiti.
Rant pa je opozoril, da je bil Zakon o evtanaziji vložen v Državni zbor s komaj zbranimi podpisi.
“Majhna skupina Slovencev, zbrana okoli kulta smrti Srebrne niti. Podpise je zbrala več mesecev in komaj nabrala pet tisoč podpisov, ki so bili potrebni za vložitev zakona.”
Na drugi strani pa je 47 tisoč 500 overjenih podpisov ljudi, ki tovrstnemu početju nasprotujejo. Primc zavrača navedbe vladajočih. Vladajoči navajajo, d a je tovrstni referendum že bil in da so ga zagovorniki izgubili.
Referenduma ni moglo biti, ker tega zakona sploh še ni bilo.
V ozadju ima Aleš Primc močno zaledje – Zdravniki:
To je prvi zakon v zgodovini Slovenije, ki uvaja zastrupitev bolnikov.
“Vse, kar rečejo, je laž, manipulacija in zavajanje. Ljudje, ne verjemite jim niti ene besede!”
In sedaj je očiten jasni vladni namen – zastrupiti čim več bolnikov in upokojencev. Iz Zakona je očitno, da so bolniki in upokojenci za vladajoče zgolj strošek.
Zakon odpira veliko možnosti. Med drugim tudi za to, da človeka zastrupijo celo proti njegovi volji. Rant pa je spomnil, da je to izpostavil tudi eden glavnih ideologov tega zakona dr. Igor Pribac.
Primc: “Pribac, kakor koli je pokvarjen, včasih pa kakšne stvari po pravici pove.”
Pripravila AK Viri: bružbeno omrežje FB nova24tv.si instagram vir: unsplash.com
Odvetniške plače: kdo zasluži več?
Odvetniške plače v Evropi se močno razlikujejo. Gre za izkušnje, a to ni vse. Pomembno je tudi, na katerem pravnem področju delajo. Portal Euronews nam postreže z zbirko podatkov.
Odvetnike večkrat potrebujemo iz različnih razlogov: zaradi kazenskega postopka,zaradi ločitve. Nekateri zaradi prodaje svoje nepremičnine ali pri iskanju nasvetov za selitev v tujino. Tudi prevzem podjetja in urejanje vseh pogodb. Vemo pa, da imajo pravne storitve zelo zasloljene cene. Zato naj vas ne čudi, zakaj odvetnih zasluži precej več kot povprečni zaposleni.
A koliko v resnici dobijo? In kako se njihove plače primerjajo z drugimi poklici?
Odvetnik – pravnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica in je član Odvetniške zbornice (velja za Slovenijo). Pogosto slišimo besedo “odvetnik”. A se nazivi vloge močno razlikujejo med državami.
V Združenem kraljestvu je odvetnik skoraj vedno prva oseba, na katero se obrne stranka. Nudi specializirano pravno svetovanje in večino časa dela zunaj sodne dvorane. Občasno se pojavi pred sodnikom, če je to potrebno.
Pravniki zastopajo stranke neposredno na sodišču. Odvetniki so večinoma zaposleni v odvetniških pisarnah, podjetjih ali javnih ustanovah.
Vir: unsplash.com – Pravne storitve so lahko drage, saj odvetniki pogosto zaslužijo več od povprečne plače
Plače se razlikujejo glede na izkušnje in področje
Plače odvetnikov so zelo raznolike. Pomembni dejavniki so:
Izkušnje
Vrsta odvetniške pisarne
Specializacija
Država zaposlitve
Tako je na primer v Združenem kraljestvu začetnik zaslužil približno 35.450 €, izkušeni odvetnik pa lahko več kot 94.500 €.
Pregled po Evropi
Po podatkih ERI so povprečne letne bruto plače odvetnikov v 26 evropskih državah (avgust 2025) naslednje:
Najnižja: Turčija – 24.897 €
Najvišja: Švica – 187.285 €
Vir: unsplash.com Plače odvetnikov so v poprečju bistveno višje : Švedska: odvetniki zaslužijo 47 % več od nacionalnega povprečja
Izbrane države
Nemčija:
Začetniki: 80.549 €
Srednje zahtevno delo: 94.452 €
Zahtevni primeri: do 145.869 € Nemčija je najbolj radodarna glede odvetniških plač in se uvršča na četrto mesto med 25 državami Evrope.
Združeno kraljestvo:
Začetniki: 35.450 €
Izkušeni: 94.530 €
Povprečje: 61.000 € Odvetniki so v primerjavi z vsemi zaposlenimi na 39. mestu, odvetniki in sodniki pa na 13. mestu najbolje plačanih poklicev.
@thelegalnortherner How much money can you realistically expect to earn as a lawyer based in England/Wales…🤔 Obviously this isnt EXACTLY how much money you’re going to make as a UK solicitor, but thought it would be useful to shed some light on the salaries of lawyers in the UK. (Also let me know if you want some student money talks because I have some very useful tips around managing finances at uni) #lawstudent#lawdegree#lawschool#lawyer#salary#salaries♬ original sound – Jordon | Law & Life
Izkušeni odvetniki lahko zaslužijo malenkost čez 105.000 €
Nordijske države:
Danska: 127.903 €
Finska: 108.766 €
Norveška: 106.630 €
Druge države nad 100.000 €:
Belgija: 117.220 €
Irska: 113.262 €
Nizozemska: 111.446 €
Avstrija: 102.636 €
Vir: unsplash.com – Združeno kraljestvo – povprečje bruto letnega zaslužka za odvetnike in pravnike s polnim delovnim časom je od aprila 2024 znašala 61.000 EUR
Odvetniki pogosto zaslužijo več kot povprečni zaposleni:
Združeno kraljestvo: mediana (srednja vrednost) vseh zaposlenih 44.228 €, odvetniki in pravni svetovalci 61.000 €, odvetniki in sodniki 70.215 €
Nemčija: odvetniki 39.–35. mesto med 1300 poklici
Francija: odvetniki šesti najbolje plačani poklic
Švedska: odvetniki zaslužijo 47 % več od nacionalnega povprečja
Pri teh primerjavah ne upoštevamo življenjskih stroškov ali obdavčitve, ki močno vplivata na dejanski zaslužek.
Zaključek
Francija: odvetniški poklic je šesti najbolje plačani poklic
Švedska: odvetniki zaslužijo 47 % več od povprečja
To so primerjave, vendar se tukaj ne upoštevajo življenjski stroški ali obdavčitve.
Odvetniške plače so v Evropi zelo različne – od Turčije do Švice je razlika ogromna. Odvisne so od izkušenj, področja dela in države zaposlitve.
Povsod pa le velja enako: Odvetniški poklici so eni najbolje plačanih
Odvetniške plače so v Evropi zelo različne – od Turčije do Švice je razlika ogromna. Odvisne so od izkušenj, področja dela in države zaposlitve. Vendar povsod velja eno: odvetniki so med najbolje plačanimi poklici in pogosto zaslužijo bistveno več kot povprečen državljan.
Čeprav so podatki impresivni, je pomembno upoštevati tudi stroške življenja in davčno obremenitev, ki vplivata na dejanski dohodek.
Slovenski odvetniški zvezdniki?
Pa poglejmo še podatke nekaterih medijsko bolj znanih odvetnikov.
Podatki, ki jih navaja bizi.si (15. 12. 2022).
Odvetniška pisarna Mira Senice, v kateri ima največji delež nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je peta na lestvici najuspešnejših po prihodkih in 13. na lestvici po ustvarjenem dobičku. Je edina družba na lestvici TOP 10, ki nima zelenega bonitetnega ščita (zeleni ščit pomeni, da podjetje zelo dobro posluje in nima težav s tekočim poslovanjem), povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je bila lani 1.557,88 evrov.
Če je imela Odvetniška družba Matoz najvišje zabeležene prihodke v letu 2009, in sicer dober milijon in pol evrov, je lani zabeležila 418.542 evrov prihodkov, ta podatek družbo uvršča na 49. mesto po prihodkih in 13. po dobičku.
Nekaj mest pred družbo Francija Matoza je na lestvici Družba Pirc Musar & Lemut Strle, v kateri ima 47.5-odstotni delež predsednica države, ta je lani ustvarila 608.502 evrov prihodkov in 91.782 evrov dobička.
Nekaterih odvetnikov, npr. Nine Zidar Klemenčič, ne boste našli na nobeni lestvici, saj delujejo kot odvetniki posamezniki in podatki o njihovem poslovanju niso javno dostopni.
Večina podatkov ni javno dostopnih, zato se moramo zadovoljiti s tem kar je.
Pripravila AK Viri: euronews.com bizi.si TikTok vir: unsplash.com
Nedeljska tesnoba: ko vikend ni več sproščujoč
Tesnoba v nedeljo. Je to sploh možno? Nedelja je – vikend se izteka in namesto da bi uživali v zadnjem delu prostega časa, se začne oblikovati znan vozel v želodcu. Prikradejo se misli na neodgovorjena e-poštna sporočila, zaporedne sestanke in že tako preobsežen seznam opravil.
Ta občutek groze ima ime: »nedeljske groze, tesnobe«. Čeprav se sliši kot fraza, znanost kaže, da je pojav pogostejši in resnejši, kot si mislimo.
vir: unsplash.com – Za večino je nedeljska tesnoba le neprijeten, a obvladljiv del življenja. Za druge pa lahko postane resen problem.
Nedeljska tesnoba
Ankete povedo
ZDA – skoraj 80% odraslih v ZDA poroča o težavah s spanjem ob nedeljah, medtem ko ostale noči prav mirno prespijo.
Velika Britanija – nedeljska tesnoba se redno pojavlja pri 67%. Kako je pri nas? Verjetno enako.
Po starosti – največ nedeljske tesnobe doživlja populacija med 18 in 24 let – kar 74%.
Tesnoba nam nekaj pove
Kaj nam to pove – lahko je to dokaz, da niso najbolj zadovoljni s svojo službo ali delom. Težko je zaspati. če te naslednji dan čaka grozna služba, ki ni to kar si oseba želi.
Najpogostejši sprožilci
stres na delovnem mestu,
pomanjkanje spanja in
dolgi seznami opravil
Posledice pa niso le psihološke. Študija iz leta 2025 je pokazala, da tesnoba, povezana s ponedeljkom, povzroči 23 % višje ravni kortizola – glavnega stresnega hormona – ki lahko ostane povišan več mesecev. To pa lahko vpliva na duševno zdravje, spanec in celo delovanje srca.
Ni le za tiste, ki ne marajo svojega dela
»Nedeljski blues je precej individualna izkušnja,« pojasnjuje Inceoglu (profesorica upravljanja s človeškimi viri na poslovni šoli Univerze v Exeterju.
Za nekatere je to le občutek nelagodja v ozadju, za druge pa ima resničen vpliv – pojavijo se tesnoba, strah in nezmožnost sprostitve ob druženju s prijatelji ali družino. Pogosto se težave razširijo tudi na kakovost spanja.
Inceoglujeva raziskava razbija stereotipe: nedeljska groza ni povezana zgolj z nezadovoljstvom pri delu.
»Nekateri res ne marajo svoje službe in se zato ne veselijo ponedeljka. A obstaja tudi skupina ljudi, ki svoje delo obožuje, pa vseeno občuti nedeljsko depresijo,« dodaja.
vir: unsplash.com – Nedeljska tesnoba je lahko odraz nezadovoljstva s službo ali pa previsokih pričakovanj
“Svež pekel” ponedeljkovih juter
Dr. Audrey Tang, pooblaščena psihologinja BPS in avtorica knjige Vodnikov vodnik po dobrem počutju, meni, da je nelagodje pogosto povezano z nepredvidljivostjo, ne nujno s samim delom.
»Čeprav bi kdo domneval, da gre za strah pred delom, gre pogosto za strah pred neznanim. Namesto počasnega začetka tedna imamo občutek hitrega začetka in zaskrbljenost, ‘kakšen nov pekel me bo danes doletel … in ali se bom z njim spopadla?’« pojasnjuje Tang.
Pandemija COVID-19 ter porast dela na daljavo in hibridnega dela sta dodatno zabrisala meje med službo in prostim časom, kar je težavo še poslabšalo.
»Žal se lahko navežemo na občutke, ki jih ustvarja naše okolje,« dodaja Tang.
»Če delate v postelji, začnete ta prostor povezovati z razmišljanjem o delu, zato se pozneje težje sprostite ali zaspite.«
Kako se soočiti z “nedeljsko grozo”
Če je nedeljska tesnoba huda ali traja dlje časa, strokovnjaki svetujejo, da se poišče pomoč. A tako Inceoglu kot Tang predlagata tudi nekaj praktičnih korakov, ki lahko pomagajo.
1. Načrtujte nedeljo
»Nedelja zvečer bi lahko bila večer za kino s prijatelji,« pravi Inceoglu. Vadba, druženje in hobiji dokazano zmanjšujejo stres in tesnobo.
2. Vodje naj pomagajo ustvariti zdravo ravnovesje
»Vodje lahko pomagajo tako, da ne pošiljajo e-pošte čez vikend ali prestavijo ponedeljkove sestanke na torek,« svetuje. S tem zaposlenim omogočijo, da se lažje vključijo v delovni ritem.
3. Ločite delo od domačega okolja
Tang priporoča fizično ločitev delovnega prostora od prostora za sprostitev – tudi če to pomeni, da ob koncu dneva zaprete vrata ali pokrijete prenosnik.
»Če ne morete vplivati na sama delovna opravila, se osredotočite na tisto, kar lahko nadzorujete – pripravite oblačila ali kosilo za teden,« dodaja.
Za nekatere pomagajo tudi meditacija, lahka vadba ali čuječnost – preprosto zavedanje trenutka, ko pijemo čaj, smo z družino ali jemo.
»To mora postati zavestna izbira, preden preraste v navado,« pravi Tang.
Ko postane preveč
Za večino je nedeljska tesnoba le neprijeten, a obvladljiv del življenja. Za druge pa lahko postane resen problem.
Anketa Resume.io, v kateri je sodelovalo 1000 Američanov, je pokazala, da je 20 % pripadnikov generacije Z že dalo odpoved zaradi nedeljske tesnobe, skoraj polovica pa je o tem razmišljala.
Čeprav se to zdi ekstremno, kaže, kako močno lahko anticipativni stres vpliva na naše odločitve. Včasih razkriva nezadovoljstvo pri delu, drugič pa nerealna pričakovanja ali pretirano delovno obremenitev.
Razumevanje je prvi korak
Nedeljske groze verjetno nikoli ne bodo povsem izginile. A pomembno je, da jih ne zavračamo kot “neumno” frazo, temveč jih razumemo kot mešanico psihologije, biologije in kulture na delovnem mestu.
»To je lahko odraz nezadovoljstva s službo ali pa previsokih pričakovanj,« pravi Inceoglu. »Lahko pa je tudi priložnost, da se s svojim vodjo pogovorite o prioritetah in delovni obremenitvi.«
In morda – samo morda – se tako lahko naučimo spet uživati v nedeljah.
To je bila nedeljska tesnoba Američanov. Kaj pa Slovenci? Ali je pri nas podobno ali še huje?
Verjetno je pri nas popolnoma enako. Ko te čaka delo, služba, ko ti ne daje to kar se res želiš, potem je povsem normalno, da bo nedelja precej manj kot lepa.
Pripravila AK Viri: euronews.com unsplash.com
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.
Shrani
ZAKAJ BI ZA ISTI POSEG PLAČALI VEČ?
Izpolnite spodnji obrazec in preverite, kje lahko za enako zobozdravstveno storitev plačate tudi do 2,4-krat manj.
