Omrežje Telekoma Slovenije je najboljše v Sloveniji. Nagrada Ookla Speedtest 2025 zagotavlja kakovost in zanesljivost. Najboljše mobilno omrežje pomeni tudi zadovoljstvo. Pomembna je kakovost internetne povezave, delovanje, hitrost in seveda tudi pokritost. Katero je najboljše mobilno omrežje v Sloveniji?
Ko omenjamo Telekom, se bo večina strinjala. Telekom ponuja hitrost, zanesljivost, kakovost in pokritost velikega dela države.

Podjetje je namreč na letošnji podelitvi Ookla Speedtest 2025 znova osvojilo naziv za najboljše mobilno omrežje v Sloveniji.
To ni le potrditev hitrosti, temveč tudi dokaz, da je Telekomovo omrežje med najbolj zanesljivimi in kakovostnimi – tako za delo, zabavo kot vsakodnevno komunikacijo.
Z vse širšo pokritostjo 5G omrežja pa postaja jasen temelj digitalne prihodnosti Slovenije.

Katero omrežje v Sloveniji je prejelo to nagrado?

Letos je prestižno nagrado ponovno prejelo vsem najbolj znano omrežje Telekom Slovenije.
S tem si je utrdilo svoj položaj kot najbolj zanesljivo in kakovostno omrežje.

Telekom je ponovno dokazal, da je eno od vodilnih in najbolj kakovostnih mobilnih omrežij.
Letos je na podelitvi nagrad Ookla Speedtest Awards 2025 prejelo kar pet nagrad v kategorijah:

• za najboljše omrežje,
• najhitrejše omrežje,
• in omrežje, ki s svojimi storitvami pokriva največ področij v Sloveniji.
  

Poleg tega je prejelo tudi prestižno nagrado za najboljšo video in igralniško izkušnjo.

Pet nagrad

Ookla ocenjuje hitrost prenosa podatkov. A to ni vse.
Ocenjujejo se tudi naslednja področja:

• uporabniška izkušnja ali zadovoljstvo strank,
• odzivnost operaterja,
• stabilnost omrežja
• zanesljivost.
  

Naštete lastnosti, ki jih ponuja mobilno omrežje so za uporabnika najbolj pomembne.
Sami dobro vemo, kako pomembno je, da je naše mobilno omrežje stabilno, brez nepotrebnih prekinitev.
V primeru napak ali težav je tehnična služba hitra in odzivna. Šteje tudi prijaznost. Predvsem pa, da je omrežje zanesljivo.
Delo od doma, uporaba aplikacij, gledanje videov, igranje iger ali mobilna telefonija so danes del našega vsakdana.

Izjave vodilnih Telekoma Slovenije

• “Pri mobilnem omrežju je danes najpomembnejša celotna dobra uporabniška izkušnja – od hitrosti in odzivnosti do varnosti,” poudarja Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije.

• Vesna Prodnik, članica uprave, odgovorna za tehnologijo, dodaja:
  “Vrhunsko omrežje ni le hitrost. Gre za zanesljiv temelj, na katerem gradimo varno, povezano in napredno družbo.”

Omrežje, ki postaja digitalna hrbtenica države

Telekom Slovenije že leta načrtno vlaga v nadgradnje in posodabljanja mobilnega in fiksnega omrežja.
V zadnjih letih je v razvoj infrastrukture vložil približno 680 milijonov evrov, kar podjetje postavlja na prvo mesto med vsemi konkurenti.

Optiko Telekoma danes uporablja pol milijona slovenskih gospodinjstev – tudi v manjših krajih, ki jih drugi operaterji pogosto spregledajo.

5G omrežje skoraj pri vseh prebivalcih

Omrežje 5G – to je omrežje pete generacije – danes pokriva več kot 93 odstotkov Slovenije.
Do konca leta pa želijo pokritost povečati še za 6 odstotkov, kar bo pomenilo 99-odstotno pokritost.

• Tako napredna infrastruktura omogoča razvoj tehnologij prihodnosti – internet stvari (IoT), pametna mesta, Industrijo 4.0 in tudi rezinjenje omrežja (Network Slicing), s katerim lahko znotraj javnega omrežja ustvarijo povsem zasebna 5G omrežja.

»Gre za temelje, na katerih lahko Slovenija gradi svojo digitalno prihodnost,« poudarjajo pri Telekomu Slovenije.

Nagrade Ookla

Ookla velja za zlati standard pri merjenju hitrosti in kakovosti internetnih povezav.

• Njihovi podatki ne temeljijo na laboratorijskih testih, ampak na dejanskih uporabniških meritvah – torej na tem, kar uporabniki vsak dan doživljamo.

Po njihovih meritvah se je Slovenija po hitrosti mobilnih omrežij uvrstila med prvih deset držav v Evropi, kar kaže, da z vlaganji v infrastrukturo držimo korak z najbolj razvitimi digitalnimi okolji.

Zanesljiva povezljivost – nujna za prihodnost

Danes je digitalna infrastruktura skoraj tako pomembna kot ceste in železnice.
Brez hitre in zanesljive povezave ni razvoja gospodarstva, inovacij ali kakovostnega vsakdana.

• Telekom Slovenije zato vsekakor gradi svojo strategijo predvsem na varnosti, stabilnosti in odpornosti.
• Na ta način lahko zagotavlja to, kar si uporabniki najbolj želimo od mobilnega omrežja:
  storitev, ki je varna, odporna in stabilna.

Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na spremljanje trendov, ki še dodatno nadgradi zadovoljstvo strank.
Telekomove težnje po zagotavljanju najboljše uporabniške izkušnje se zato zrcalijo v številu uporabnikov – omrežje uporablja več kot milijon ljudi v Sloveniji.

Podjetje se že ozira v prihodnost.
V letu 2026 načrtujejo kar 217 milijonov evrov novih naložb – za nadaljnjo modernizacijo omrežja, razvoj digitalnih storitev in krepitev svojega položaja na trgu.

»Z vlaganji ne gradimo le omrežja, ampak digitalno prihodnost Slovenije,« pravijo v Telekomu Slovenije.

Zaključek

Telekom Slovenije s svojimi dosežki znova dokazuje, da pri nas postavlja standarde na področju mobilne povezljivosti.

Pet nagrad Ookla Speedtest 2025 ni le priznanje za tehnologijo, ampak predvsem za izkušnjo, ki jo vsak dan občutijo uporabniki – hitro povezavo, stabilno omrežje in brezskrbno uporabo kjerkoli v Sloveniji.

Z nenehnimi vlaganji v razvoj in širitev 5G omrežja pa Telekom jasno kaže, da gleda naprej – v digitalno prihodnost, kjer bo kakovostna in zanesljiva povezava nekaj samoumevnega za vse.

V sodelovanju s Fundacijo Vrabček upanja se bo letos ponovno odvila spletna dobrodelna dražba.

• Pričela se bo v ponedeljek, 20. oktobra, potekala bo cel mesec, torej do 10. novembra (dan pred Martinovim).
  Vsa zbrana sredstva bodo v celoti namenili nakupu opreme na dializnem oddelku.

• Podobna dražba se bo dogajala še decembra – takrat bodo na vrsto prišle penine in vrhunska vina vinarjev iz Brd, Krasa in Vipavske doline.

Na prvi spletni dražbi, ki je potekala decembra 2023, so zbrana sredstva, prav tako s pomočjo spletne dražbe izbranih vin, namenili za pediatrični oddelek.

Direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič pove:
“Že drugič sodelujemo z našimi vinarji, poudarjam našimi vinarji, ne samo z Vipavske doline, Brd, ampak tudi Krasa in širše.
Bi se jim na tem mestu rad zahvalil, ker donirajo najboljša vina, ki jih bomo potem dražili za potrebe dializnega oddelka.”

300 buteljk

Kot je povedal predstavnik vinarjev in eden izmed pobudnikov dražbe, Alis Marinič, se je letos odzvalo kar 46 vinarjev iz Goriških Brd, Krasa in Vipavske doline.

• “Vinarji so letos donirali posebna vrhunska vina. Na spletni dražbi bo možno licitirati posamezne steklenice in zaboje z različnimi vini.

• Veliki preboj smo dosegli z edinstveno donacijo enega izmed vinarjev, ki je dal na dražbo sod barrique, kar pomeni 225 litrov vina oziroma 300 buteljk.
• Izklicno ceno vina so določili vinarji sami, ki zagotovo najbolje poznajo vrednost svoje žlahtne kapljice.

Na letošnji dobrodelni spletni dražbi vin, ki jo organizirata Fundacija Vrabček upanja in šempetrska bolnišnica, sodeluje kar 46 vinarjev iz treh vinorodnih biserov zahodne Slovenije – Goriških Brd, Vipavske doline in Krasa.

Načini sodelovanja v dražbi

Vina bo mogoče licitirati preko spletne aplikacije, s skeniranjem QR kode in donacijo poljubnega zneska ali z donacijo na transakcijski račun Fundacije Vrabček upanja.
Sredstva bodo zbirali tudi prek SMS-ov (bolnica5 ali bolnica10), ter s tem za nakup aparata donirali 5 ali 10 evrov.

Darja Povšič Peršolja iz Fundacije Vrabček upanja:

• “Verjamemo, da bo ta žlahtni dobrodelni projekt, ki je že postal tradicija, tudi tokrat uspešen, kar sam po sebi se nam ponuja na tem mestu tudi slogan Do vrhunskih vin in penin s plemenitim namenom.
• Naša fundacija zagotovo še naprej ostaja partner v šempetrski bolnišnici, ostaja tudi vez med bolnico in donatorji in – najpomembneje – upanje za tiste, ki to najbolj potrebujejo.“

Kdo bo sodeloval na dražbi vin

Na letošnji dobrodelni spletni dražbi vin se je zbralo kar 46 vinarjev iz Goriških Brd, Vipavske doline in Krasa. Povezala jih je želja pomagati in dokazati, da ima vino lahko tudi srce.

Vsak izmed vinarjev je daroval nekaj posebnega – steklenico, zaboje ali celo redke letnike, ki jih sicer ne najdemo več v prodaji. Med darovalci izstopa eden izmed vinarjev, ki je na dražbo ponudil kar cel sod barrique, torej 225 litrov vina oziroma 300 buteljk. Takšne geste so v svetu vin res redke in zato toliko bolj dragocene.

• Predstavnik vinarjev Alis Marinič, eden izmed pobudnikov dražbe, pravi, da so odziv in pripravljenost kolegov ganljivi:

“Vinarji so letos res stopili skupaj. Donirali so vrhunska vina, s katerimi želimo pomagati dializnemu oddelku šempetrske bolnišnice. Izklicne cene so določili sami – ne zato, da bi poudarili vrednost vina, ampak zato, ker točno vedo, koliko truda, ljubezni in let je vloženih v vsako steklenico.”

Dializni oddelek danes

Vodja oddelka za dializo v šempetrski bolnišnici Silvan Sakside pojasnjuje:
“Naši pacienti v povprečju naš center obiščejo trikrat tedensko.

• Dializa v povprečju traja 4 do 5 ur na dan. Zdravljenje je lahko trajno ali pa samo začasno, dokler se ledvična funkcija ne popravi. To je odvisno od poškodb oziroma bolezni, ki odpoved ledvic povzročajo.

Lahko smo veseli, da imamo v našem centru dva pacienta, ki ju uspešno zdravimo več kot 40 let. To sta Marjan Murovec in Marija Drnovšček.”

so pojasnili v Protokolu Republike Slovenije.

Finančni privilegiji prve dame/ moža:

• Mesečni prejemki v višini 20% bruto plače predsednika republike. Vendar le pod pogojem, da v času predsedovanja partnerja prekine delovno razmerje. Vse  pravice iz delovnega razmerja ta čas mirujejo.

• Pokrivanje vseh stroškov zaradi opravljanja protokolarnih obveznosti. Torej: spremljanje predsednika, nastopi n uradnih prireditvah in dogodkih. Višina se giblje okoli 800 evrov bruto. Seveda če so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko tako nadomestilo lahko izplača.

Mesečno nadomestilo

• Če se zaradi nove funkcije odpove svojemu poklicu ji oziroma mu pripada mesečno nadomestilo. To znaša nekaj več kot 1000 € bruto. Vendar je to  odvisno od primera do primera.

Povrnjeni stročki

• Povrnjeni stroški zaradi protokolarnih obveznosti. To so stroški, ki nastajajo zaradi potovanj, obiskov, ogledov in vseh dodatnih spremljajočih programov ali dogodkov. 
• Nadomestilo se krije iz proračuna Urada predsednika Republike.

Varovanje

Varovanje je pri nas razdeljeno na stopnje. Na prvi stopnji varovanja je predsednik, v sedanjem primeru predsednica države. Partnerica /partner pa je na četrti. Na drugem mestu je predsednik vlade. Sledi mu predsednik /predsednica parlamenta,

Varovanje prve dame (moža) je bolj ohlapno, kar pomeni da varnostniki niso prisotni v vseh situacijah. kar pri drugih so.

Partnerica ali  partner se privilegijem lahko tudi odpove. Na primer, Tanja Pečar se je odločila, da se mnogih teh pravic ne bo koristila

Prva dama (mož) v Sloveniji ima posebno, a neformalno vlogo. Združuje

• protokol,
• humanitarno delo in
• spremljanje predsednika ali predsednice na domačih in mednarodnih obiskih.

Njene (njegove) naloge segajo od udeležbe na uradnih dogodkih, sprejemov in srečanj, do podpore pri organizaciji protokolarnih prireditev.

Poleg tega lahko koristi določene finančne privilegije.

• Njihova uporaba je vedno odvisna od osebnih odločitev. Na koncu pa je prav osebna izbira vsake prve dame ali partnerja predsednice tista, ki oblikuje, koliko se želi javno izpostaviti in kako želi prispevati k življenju države.

Vsaka prisotnost je edinstvena in odraža karakter ter zanimanja osebe, ki to vlogo opravlja.

V nadaljevanju je novogoriški podžupan Marko Tribušon v pozdravnem nagovoru izpostavil pomen sodelovanja in razvoja dostopne infrastrukture:

• “Iskrene čestitke predsedniku Igorju Miljavcu in uporabnikom novih prostorov. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je društvo, ki ima res velik pomen, ki ima ogromno ljudi, ki mu pomagajo in ki ga spoštujejo, ker se zavedajo, kaj vse to društvo počne.

Ne samo za nas, ne samo za naše in sosednje občine, ampak tudi v širšem evropskem merilu. V ponos mi je, da lahko rečemo, da je naša mestna občina skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih nekako pionir na področju urejanja infrastrukture in vseh ostalih pogojev za ranljive skupine.

• Smo občina po meri invalida in to veliko pomeni, predvsem za tiste, ki to potrebujejo vsak dan. Ob tem se zavedamo, da nas čaka še kar nekaj izzivov. Tako bomo uredili tudi celoten dostop do tega objekta.”

Slovesnega odprtja se je med drugimi gosti udeležil tudi ugledni član društva, filozof, konceptualni umetnik in fotograf Evgen Bavčar.

Umetnost onkraj vidnega

Ob tem je potrebno še spomniti, da se v Novi Gorici odvija razstavni projekt:

Razstavni projekt Umetnost onkraj vidnega, kot smo tekom samega projekta poimenovali tudi razstavo v taktilni galeriji, je Goriški muzej na pobudo Zavoda GO! 2025 uradno prevzel junija 2023, mesec kasneje pa k partnerstvu povabil Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica in KUD Artes.

Umetnost onkraj vidnega – Taktilna Galerija

Projekt je lep primer, kako lahko s sodelovanjem drugih ustanov pripomoremo k bolj dostojnemu in vključujočem razumevanju naše kulturne dediščine. 

Pomemben delež pri razvoji so imeli številni priznani umetniki, študentje in strokovnjaki. Poglobili so se v svet slepih in slabovidnih in skušal razumeti njihove potrebe.

Umetniki, ki sodelujejo na razstavi  – Taktilna Galerija

Roberto Cantarutti (ITA), Tea Curk Sorta (SLO), Alfred De Locatelli (ITA), Boštjan Drinovec (SLO), Arianna Gasperina (ITA), Giulia Iacolutti (ITA), Boštjan Kavčič (SLO), Damjan Komel (SLO), Damijan Kracina (SLO), Peter Mignozzi (SLO), Bruno Paladin (CRO), Primož Pugelj (SLO), Zora Stančič (SLO), Lara Steffe (ITA), Nika Šimac (SLO), Jože Šubic (SLO), Boris Zaplatil (SLO)

Taktilna galerija – umetnost za vsakogar

Taktilna galerija Umetnost onkraj vidnega je plod desetletnega dela in sodelovanja.

V okviru Evropske prestolnice kulture 2025 sta Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica in Goriški muzej v partnerstvu s KUD Artes ustvarila projekt, ki omogoča dostopnost umetnosti ne samo osebam z okvarami vida, ampak vsem ranljivim skupinam.

Pri snovanju galerije so sodelovale vse štiri slovenske univerze ter številne srednje šole.

• Za profesorje in študente slovenskih univerz smo izvedli tiflopedagoško izobraževanje, s čimer so poglobili svoje razumevanje inkluzivnosti.
• Poleg tega smo pridobivali izkušnje od italijanskih muzejev, ki imajo obsežne zbirke taktilnih eksponatov. Tako je naša galerija primerljiva z mednarodno priznanimi praksami.

“Galerija je namenjena vsem ranljivim skupinam.

S svojimi storitvami ter informacijami presega fizično dostopnost. Obiskovalci se umetnin lahko dotaknejo in jih tako doživijo na globlji ravni. Videči obiskovalci pa ob tem razvijajo empatijo in nove poglede na umetnost.

Za uspeh projekta so zaslužni tudi vsi izvajalci, ki skrbijo za tisk brajice, zvočne opise, pripravo aplikacije  ter prijazno in dostopno okolje. Hvala vsem, ki ste prispevali k temu edinstvenemu prostoru!”

Igor Miljavec

Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica

Odprtje Centra za osebe z okvaro vida in Taktilne galerije “Umetnost onkraj vidnega” je za Novo Gorico velik korak v smeri k boljši in večji dostopnosti slepih in slabovidnih. Pomeni tudi dostojno vključevanje skupin, ki so večkrat potisnjene na rob družbe.

Center bo ponujal strokovno pomoč in podporo osebam za okvaro vida. Galerija pa bo po drugi strani ponujača posebno doživetje v svetu umetnosti

Sanela Dmitrović, vodja marketinga, je ob prejemu naziva rekla:

“Tole je velika čast in še večja odgovornost. Naše vrednote kot tradicija, kvaliteta, inovativnost. Vse to je tisto, kar kupci štejejo in se vračajo nazaj.

Tale nagrada je pa še dodatna motivacija, da gremo naprej in pripravljamo produkte. Ne le da sledijo trendom. Inovativnost je tudi na prvem mestu. Letos so, recimo, lansirali proteinski kruh.

Veliko vlagamo tudi v družbeno odgovornost. Imajo neke dolgotrajne projekte, s katerimi pomagajo na trgu.

Prenova trgovin

Kot pravi Sanela Dmitrović:Prenova trgovin je bila zadnji dve leti tudi prioriteta. Po celi Sloveniji so prenovili že 13 svojih prodajaln. Nov izgled in svežina, a še vedno tisti domači občutek in prijazna postrežba.

Prenova nas je postavila letvico višje za celo pekarsko branžo pri nas. Dve vrsti trgovin

• Mini bistroji – za umirjen postanek
• “to-go”, za hitre malice in sveže pekovske izdelke za na pot.

Obnova maloprodajnih trgovin

Zadnji dve leti v Žitu tudi pospešeno prenavljajo in posodabljajo svoje poslovalnice po Sloveniji.

• Doslej je sveže zadišalo že v 13ih prenovljenih Žitovih prodajalnah.
• Zasijale so v povsem novi podobi, odražajo svežino in sodoben videz, a ohranjajo tisto, kar je najpomembnejše – toplino in kakovost ter osebno postrežbo.

S celovito prenovo postavljajo nove standarde v slovenski pekarski industriji in postajajo prva izbira za slovenske potrošnike.

• Nova strategija utrjuje položaj podjetja kot vodilnega proizvajalca pekovskih izdelkov, hkrati pa krepi blagovno znamko Žito.

Žito tako uvaja dva različna koncepta prenovljenih prodajaln.

Kot že omenjeno:

• Ene so pekarne z bistrojsko izkušnjo in s prostori, kjer lahko obiskovalci posedijo, uživajo v sveže pripravljenih izdelkih in ob tem spijejo kavo.
• Druge pa so “to-go” pekarne, torej manjše enote, prilagojene hitremu tempu vsakdanjika, z osredotočenostjo na priročne malice in sveže pekarske izdelke.

Dobrodelni projekti, v katere se vključuje blagovna znamka Žito, so na mnogih področjih že tradicionalna stalnica na področju zdravja in socialno šibkejših, predvsem otrok.

Oktober – V roza oktobru, mesecu osveščanja o raku dojk, sta Žito in Lidl Slovenija že šesto leto zapored družno zavihala rokave za dober namen.

• V vseh Lidlovih in Žitovih trgovinah bo v oktobru mogoče kupiti poseben kruh roza oktober s chia semeni, ki so ga zasnovali v Žitu v sodelovanju z Lidlom Slovenija. Od vsakega v oktobru prodanega hlebčka bosta podjetji skupaj donirali Združenju Europa Donna Slovenija za nakup modelov dojk za učenje samopregledovanja.

November – Žito v okviru svoje zaveze družbeni odgovornosti v mesecu novembru izvaja donacijski projekt, s katerim bo del izkupička od prodaje svojih vodilnih kruhov – Jelena, Hribovca in Ajdovega kruha z orehi – namenilo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

• Z donacijo Žito podpira prizadevanja ZPMS za ustvarjanje življenjskih priložnosti za otroke in mladostnike, da bi ti lažje razvijali svojo samostojnost, pogumno stopali po svoji poti ter prispevali k oblikovanju boljše in vključujoče družbe.

Žito ostaja eno ključnih podjetij znotraj Skupine Podravka. Z nenehnimi vlaganji krepi svoj položaj na trgu. Glavni del vlaganj je namenjen predvsem povečanju učinkovitosti proizvodnje in prilagajanja ponudb vedno novim potrebam kupcev.

Žito ima danes kar tri sodobno opremljene pekovske centre.

• Najdemo jih na Viču v Ljubljani, v Mariboru in na Vrhniki. Centri oskrbujejo kar 1.800 mest po celi Sloveniji z različnimi produkti.

Blagovna znamka močno utrjuje svoj položaj in postaja eno najbolj pomembnih pekovskih podjetij v Sloveniji. Spogleduje se tudi s tujimi trgi.

Je neodvisna mednarodna organizacija, ki povezuje in promovira najboljše blagovne znamke širom sveta.

Tako se Žito postavlja ob bok svetovno priznanim pekovskim blagovnim znamkam. Lahko smo ponosni.

Žito pravi: Kupec je vedno na prvem mestu.

Glede načina pokopa, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja, raztrosa pepela na pokopališču, so slovenski škofje leta 2019 podali pojasnilo, ki pravi, da:

“Voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda. To je lahko tudi pogrebna sv. maša. Nato s tem zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa.”

Dr. Valentan k temu dodaja: “Kot blagoslavljamo hiše in stanovanja, lahko, tako menim, blagoslovimo tudi zemljo, po kateri bodo raztresli pepel pokojnika.“

Zakonska podlaga

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da se mora pokop ali upepelitev pokojnika opraviti na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in po preteku najmanj 36 ur od smrti. Pokop se praviloma opravi na pokopališču, izjemoma zunaj njega, če s tem soglaša pristojni občinski organ.

Pokojnikova volja

Pokop naj bi se opravil v skladu s pokojnikovo voljo. Zakon določa:

• V kolikor  pokojnik ni izrazil svoje volje, se o načinu pokopa odloči oseba, ki je pokojnikov zakoniti dedič, ali oseba ,ki je s pokojnikom živela.
• Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.

Pokop v krsti

Diskriminacija tistih, ki želijo pokop v krsti

Kljub zakonskim določilom in cerkvenim priporočilom se v praksi pojavljajo vse večje omejitve klasičnega pokopa v krsti.

Nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar se je leta 2022 lotil raziskave o možnosti pokopa na pokopališčih v Sloveniji in ugotovil, da obstaja diskriminacija tiste manjšine, ki si želi pokopa v krsti.

• V Novem mestu, znaša okoli 800 evrov.
• V Ljubljani so cene na pokopališču Žale – standardni pogreb z žaro stane približno 593 evrov, pokop s krsto pa okrog 709 evrov.

Vedeti pa je treba, da gre tu le za najbolj osnovni pokop brez dodatkov.

Posamezne pokopališke storitve, kot so izkop groba, grobnina ali nakup krste, dodatno zvišujejo končni znesek. Na primer:

• izkop jame na pokopališču Vrhnika stane okoli 247 evrov z DDV,
• osnovna krsta v Velenju približno 226 evrov
• Škofja Loka zaračuna storitev grobarjev za pokop s krsto znaša okoli 565 evrov, za žarni pokop ali raztros pa okoli 230 evrov.

• “Kot zanimivost povejmo, da je sežig trupla pri muslimanih popolnoma prepovedan in sploh ni možno izvajati žarnega pokopa, možen je zgolj klasični pogreb s krsto. Kjer občine prepovedujejo pokope s krsto, prekomerno posegajo v pravice posameznikov.”

Po besedah dr. Valentana so letos aprila predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji vlado, državni zbor, občine in občinske svete v skupni izjavi za javnost pozvali k odpravi diskriminacije pri načinu pokopa pokojnih. Nekatera pokopališča namreč diskriminirajo tiste, ki si želijo klasičnega pokopa v krsti.

• “Takšna prepoved predstavlja resen poseg v pravico do verske svobode posameznika in skupnosti. Zgled dobre prakse je Občina Puconci, ki je recimo določila, da če je naročnik in plačnik pogreba pokopa Občina, se pokop opravi s krsto, žaro ali raztrosom pepela,” opozarja sogovornik.

V izjavi zapisujejo, da občine za umrle, ki jih pokopljejo same, pogosto določijo obvezen pokop v žari. Izjava izpostavlja tudi okoljske in etične pomisleke glede sežiga trupel ter poziva k spremembi zakonodaje in občinskih odlokov.

To je v teh dneh po poročanju spletnega portala Index dejala švedska podpredsednica vlade in vodja krščanskih demokratov Ebba Busch, s tem je odprla pot razpravi, ki že leta poteka v večini držav Evropske unije.

Busch meni, da sta nikab in burka, tradicionalna ženska pokrivala za obraz, praktična simbola stroge interpretacije islama. Ta pa je značilna za totalitarne države, kot sta Iran in Afganistan, kar ni združljivo s švedskimi vrednotami, ki bi morale veljati za vse državljane.

Busch želi uvesti popolno prepoved teh kosov oblačil v javnosti – na ulicah, v nakupovalnih središčih in zdravstvenih ustanovah.

Majhen delež zakritih, a sproža polemike

Kljub temu, da muslimanski verniki predstavljajo največ pet odstotkov celotnega prebivalstva na Švedskem, naraščajo polemike glede nošenja nikaba in burke.

Podobno tudi po drugih evropskih državah – v nekaterih so nošenje že prepovedali.

Zahod ne razume?

Po zahodnem razumevanju burka in nikab predstavljata zatiralska oblačila, ki temeljijo na neenakosti spolov in ideji, da ženske ne smejo biti vidne v javnih prostorih.

• Francija je bila prva država, ki je uvedla splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih. Sledile so ji Švica, Belgija, Danska in Avstrija. Trenutno se s tem ukvarjajo tudi v italijanskem parlamentu.

Delne prepovedi pokrivanja obraza, so bile v prvi vrsti usmerjene v burko in nikab. Bile so uvedene v naslednjih dzžavah:

• Na Nizozemskem – se nanašajo na javni prevoz, vlado, zdravstvene in izobraževalne ustanove.
• Bolgarija – V Bolgariji velja prepoved v javnih ustanovah in storitvenih dejavnostih,
• Nemčija – v Nemčiji se nanaša na javne uslužbence, vojake ter promet,
• Norveška – na Norveškem pa na izobraževalne ustanove.
• Italija – Prepoved je v veljavi tudi v nekaterih regijah, denimo v Lombardiji na severu Italije, piše Index.

Argumenti proti zakrivanju so si podobni

V vseh omenjenih državah so se pojavili približno enaki argumenti. Od kršitve dostojanstva in nesprejemljive prevlade nad ženskami, potrebe po neovirani medosebni komunikaciji, integraciji in identifikaciji oseb, do preprečevanja kriminala in terorizma.

Ko so v Franciji prepovedali zakrivanje obraza, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu leta 2011 priznalo, da bi ta zakon res znal še dodatno podžgati stereotipe – in mogoče celo malo pretirava.

Švica: Prepoved ne rešuje ničesar

Nasprotniki prepovedi zakrivanja, kot je bila na primer celotna švicarska nacionalna vlada in večina v parlamentu, običajno trdijo, da je nepotrebna, ker prizadene zelo malo žensk in je obroben pojav.

“Prepoved pokrivanja obraza na nacionalni ravni ne bo izboljšala varnosti niti ne bo pomagala ženskam. Težave z integracijo je mogoče rešiti z obstoječimi instrumenti. Prepoved oblačil je napačna pot,”

se je glasila vladna argumentacija v Švici.

Državljani pa so na referendumu odločili drugače – z dokaj tesno večino (51,21 odstotka) so se izrekli za prepoved zakrivanja, z nekaterimi izjemami.

EU odloča

V Sloveniji ni prepovedi

V Sloveniji burka in nikab nista zakonsko prepovedana, so pa bili v preteklosti politični poskusi, da bi se prepoved zakrivanja na javnih mestih uvedla. Glavni argumenti so bili varnostni in kulturni razlogi.

• Predlog so ostale stranke zavrnile z argumenti, da je izražanje verskega prepričanja zaščiteno z ustavo in da žensk, ki bi nosile nikab ali burko v Sloveniji, praktično ni. Zavrnili so tudi možnost varnostnih težav, saj policisti že po sedanji zakonodaji lahko zahtevajo odkritje zakrite osebe.

Poleg tega, kot poudarjajo nasprotniki prepovedi, tudi države, kjer so pokrivala že prepovedana, s tem niso preprečile terorističnih napadov.

Po razkritju je AGRFT sprožila notranji postopek, ki se je končal z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Primer so preiskovali tudi ljubljanski kriminalisti, ki so Tribušona kazensko ovadili.

• V okviru delovnopravnega postopka so namreč številne študentke podale podrobne izjave o domnevno neprimernem vedenju profesorja – od spolno namigovalnih komentarjev do dejanskih fizičnih dotikov.

Tribušon je vse navedbe zavrnil, jih označil za “insinuacije” ter za poskus škodovanja njegovemu ugledu s strani medijev in študentov.

To odločitev je kasneje potrdilo še vrhovno sodišče.

Sledila je  Tribušonova pritožba še na Ustavno sodišče. A žal je bila tudi ta neuspešna ,

Glede na poročanje medijev, naj bi Tubušon šel še dlje. Pritožil naj bi se še na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Zdravstvene težave

Zastoji v postopku si zastali zaradi zdravstvenih težav Trubušona.

Sojenje v kazenskem postopku proti Tribušonu se sicer že dlje časa ne premika, saj slovenski sodni mlini v specifičnih primerih delujejo zelo počasi.

• Mediji navajajo, da so vsi preložitveni razlogi povezani z njegovim zdravstvenim stanjem.

Kot poročajo Dnevnik, Slovenske novice in N1, naj bi obtoženi trenutno bil v slabem zdravstvenem stanju, kar mu preprečuje udeležbo na sodišču.

• Tribušon je v javnih odzivih vse očitke zavrnil. Dogajanje je označil za “insinuacije in poskus medijske diskreditacije”. Naj pa bi bilo njegovo zdravstveno stanje tako resno, da ni mogoče napovedati, kdaj bi se postopek lahko nadaljeval.

Majhen del spolnega deviantstva s stran umetniške elite

• Tribušon naj bi se sicer aktivno družil s pokojnim Romanom Uranjekom in Dušanom  Smodejem, oba znana iz afere “radiatorji”. To je Afera , kjer so jih nekatera dekleta obtoževala, da sta jih omamljala in z njima seksala na nasilne in poniževalne načine.
• Prav tako se je družil z nekdanjim profesorjem na Filozofski fakulteti Igorjem Pribcem, ki si z zgoraj omenjenimi deli “ljubezen do mladih deklet”. V času njegovega dela kot profesorja na Filozofski fakulteti so namreč prejeli številne izjave o fizičnem in verbalnem spolnem nadlegovanju.

5 zlatih pravil za gobarje

• Nabiraj le tisto, kar res poznaš.
• Če nisi stoodstotno prepričan, katera goba je pred tabo, jo raje pusti v gozdu. Zastrupitve so pogosto posledica samozavesti brez znanja.
• Ne pobiraj premladih ali prestarih gob.

Mlade gobe še niso razvile vseh prepoznavnih značilnosti. Stare se hitro razkrajajo in lahko povzročijo prebavne težave.

• Gobe čistite že v gozdu. Tako boste raztrosili trosi in pomagali, da gobe naslednje leto ponovno zrastejo.
• Uporabljajte pletene košare, ne vrečk. V zračnih košarah gobe dihajo in ostanejo sveže, v plastičnih vrečkah pa se hitreje pokvarijo.
• Spoštujte naravo in druge gobarje. Ne poškodujte rastišča, ne hodite po mladem drevju in ne razkrivajte najdenih lokacij na družbenih omrežjih – pustite nekaj skrivnosti gozdu.

Kaj vzeti s seboj v gozd

• Pleteni cekar ali košaro – da se gobe ne poškodujejo in lahko dihajo.
• Majhen nož – za čisto rezanje gob.
• Krtačko ali robček – za odstranjevanje zemlje in iglic že na mestu nabiranja.
• Kot dodatno pa ne pozabite na Mobilni telefon z GPS-om – za primer, če se izgubite; signal v gozdu ni vedno zanesljiv. Steklenico vode in prigrizek – gobarjenje zna trajati več ur.
• Obutev z dobrim oprijemom in dolge hlače – zaščita pred klopi, žuželkami in drsečim terenom.