Kakšne so kazni in posledice

Za manjše “neškodljive” odpadke,

• kot so robčki, cigaretni ogorek, majhni papirčki, nova globa je do 1.188 evrov.
• Za večje odpadke — steklenice, pločevinke, vrečke smeti — globa je med 1.500 in 18.000 evri.
  
• V primeru metanja smeti na zaščitenem območju — na primer naravni rezervat, ob reki, bližini vodotokov ali območjih, ki so že z onesnaženjem ogrožena — so predvidene hujše sankcije, vključno z zaporno kaznijo od 6 mesecev do 5 let in pol, v hujših primerih do 7 let.
  

Kako bodo nadzirali kršitve

• Ni več potrebno, da policija “na licu mesta” ujame kršitelja. Zadostujejo posnetki nadzornih kamer — javnih ali zasebnih — kjer se vidi registrska tablica vozila. Na podlagi tega lahko izrečejo globo.
  
• Tudi slike iz kamera, celo iz mobilnih telefonov (če so jasne in se vidi tabla), so sprejemljive kot dokaz.
  

Koga se ti ukrepi tičejo

• Veljajo na celotnem italijanskem ozemlju — ni omejitve na določena mesta, ampak nova uredba pokriva tudi ceste, obrobja mest, podeželje.
  
• Tudi turisti so vključeni; pravila so enaka za vse voznike.
  
• Če oseba uporablja za nezakonito odmetavanje vozilo podjetja, so možne dodatne sankcije in celo zaseg vozila. 

Zakaj so uvedli ta zakon

• Da bi zmanjšali onesnaževanje okolja: smeti iz vozil pogosto končajo ob cestah, vodotokih, območjih, ki so občutljiva za ekološko ravnovesje.
  
• Čeprav so bile že doslej zakonske določbe proti odmetavanju smeti, je bila izvedba težavna, ker je bilo potrebno ujeti kršitelja “na delu”. Kamera in dokaz s fotografijo olajša pregon.
  
• Potreba po večji odgovornosti, zlasti na zaščitenih območjih, kjer posledice neurejenega ravnanja s smetmi niso le estetske, ampak lahko imajo velik vpliv na naravo (erosija, onesnaženje voda, požari).

Čeprav so bile določbe proti odmetavanju smeti že prej zakonsko opredeljene, je bila izvedba težavna, saj je bilo treba kršitelja ujeti “na delu”.

• Z novim sistemom nadzora s kamerami in možnostjo dokazovanja s posnetki je pregon bistveno lažji.

Italijanske oblasti poudarjajo, da je cilj tudi

• večja odgovornost posameznikov, predvsem v zaščitenih območjih, kjer posledice neurejenega ravnanja s smetmi niso le estetske, temveč lahko povzročijo onesnaženje voda, erozijo in požare.

Novi italijanski zakon jasno sporoča,

• Čas brezbrižnega odmetavanja smeti se sedfajkončuje. Kamere in visoke kazni bodo morda res prepričale tiste, ki so doslej mislili, da jim za plastenko ali cigaretni ogorek ne bo nihče nič rekel. Namen ni le kaznovanje, ampak sporočilo, da čisto okolje ni samoumevno.

Če bo vsak poskrbel zase, bodo italijanske ceste in narava kmalu lepši dokaz, da se da – če le malo pazimo in spoštujemo skupni prostor.

• Tudi v Sloveniji bi se lahko zgledovali po tem pristopu. Kljub rednim akcijam čiščenja in opozorilom so ob cestah še vedno kupi smeti, ki jih tja odvržemo sami.

Morda bi prav strožje kazni in več nadzora pomagali, da bi tudi pri nas bolj spoštovali naravo in tisto, kar nas obdaja.

V začetku 50. let je bil šakal v Sloveniji prava redkost. Občasno so ga opazili na jugovzhodu države, ob Kolpi in Krki. Potem pa se je začel počasi širiti proti severu in zahodu. V osemdesetih letih so bila opažanja že pogostejša, danes pa ga najdemo skoraj povsod.

Razlogov za širitev je več. Eden glavnih je gotovo manj volkov, ki so mu naravni tekmeci. Pomagajo pa mu tudi mile zime in več zaraščenih površin, kjer najde zavetje in hrano. Šakal je žival, ki se hitro prilagodi. Dobro prenaša bližino človeka in zna izkoristiti vsako priložnost, od poljskih miši do ostankov hrane.

Spremljanje prisotnosti šakala

Od leta 2020 je šakal lovna divjad – kar velja tudi za srne. To pomeni, da je odstrel nadzorovan in le v določenih časovnih obdobjih.

• Takrat so lovci odstrelili 154 šakalov, leto kasneje 311, v letu 2022 pa 316. Številke se vsako leto nekoliko povečajo, kar kaže, da se šakal še naprej širi.

Lovske družine poročajo, da zaradi šakala opažajo spremembe v populaciji druge divjadi, predvsem srnjadi.

Šakal in srnjad

Lovci po vsej Sloveniji ugotavljajo, da se s širitvijo šakala število srnjadi zmanjšuje.

Šakal napada predvsem mladiče, včasih pa tudi odrasle živali.

• Na Primorskem in Goriškem pravijo, da so v desetih letih izgubili velik del populacije srnjadi.
• Tudi v Gorenjski regiji opažajo podobno – v nekaterih loviščih je bil v zadnjih letih odstrel srnjadi najnižji v zadnjih četrt stoletja. Lovci pravijo, da srnjad postaja bolj previdna, zadržuje se v gostem grmovju in težje jo je opaziti.

Čeprav šakal ni edini razlog za upad srnjadi, ima v naravnem ravnovesju vedno večjo vlogo. Sčasoma se lahko spremeni tudi način gibanja in prehranjevanja drugih živali v okolju.

Zdravstveni vidiki

• Šakal lahko prenaša tudi bolezni. Pri nas so odkrili, nekatere  šakale okužene s parazitom Echinococcus multilocularis. Parazit je nevaren tudi za ljudi.Takih primerov je bilo okoli 18 %.
• Pri nekaj primerih so naleteli tudi na  Neospora caninum. Je parazit, ki povzroča težave pri govedu. 

Na srečo večjih izbruhov bolezni pri nas za zdaj ni bilo, a previdnost ni odveč.

Odškodnine ob nastali škodi

Država ima sicer predvidena sredstva za odškodnine zaradi škode, ki jo povzroči šakal. Koliko se to pokaže v praksi? Ljudje bolj malo vedo, da jim je dana ta možnost.

• Odpirajo se pa vprašanja, kdo je odgovoren v primerih, ko lovska družina ne more izpolniti plana odstrela ali kadar pride do prometnih nesreč z divjadjo.

Izzivi in predlogi

• Lovci si želijo, da bi država omogočila hitrejše ukrepanje tam, kjer šakal povzroča škodo, predvsem na drobnici in v kmetijstvu. Prav tako opozarjajo na pomen osveščanja ljudi.
• Veliko ljudi šakala sploh ne prepozna ali ga zamenjuje z lisico. Ker se rad zadržuje blizu naselij, ga nekateri celo hranijo, kar je velika napaka. S tem se šakal navadi na človeka in izgubi naravni strah.

Če ga kdo opazi, naj o tem obvesti pristojne lovce ali Zavod za gozdove. Šakal se večinoma umakne sam in napadov na človeka ni bilo zabeleženih.

Zaključek

• Šakal (evrazijski šakal) se v Sloveniji širi hitreje, kot so mnogi pričakovali. Največ ga je na Primorskem, a zdaj že tudi v notranjosti države.

Kako torej ukrepati pri nas?

• “Največ, kar lahko naredimo, je to, da osveščamo javnost, najprej, da sporočajo srečanja s šakalom, potem, da jih ne hranijo in da ne hranijo živali, ki so hrana šakalov, s tem bomo naredili pravzaprav največ, na nas lovcih je pa, da najdemo prave načine, kako šakala učinkovito loviti.“ Pravijo lovci.
• problematika je še posebej pereča na Primorskem, poudarja Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.

Problem ni le v številu, ampak v tem, kako njegovo širjenje vpliva na druge vrste, na ravnovesje v naravi in na ljudi, ki živijo na teh območjih. Lovci, biologija in država bodo morali skupaj poiskati način, kako populacijo obvladovati, hkrati pa ohraniti naravni red.

Šakal bo tu ostal. Vprašanje je samo, ali bomo znali z njim živeti tako, da bo prostor v naravi našel on – in mi ob njem.

Mnenja potrošnikov razdeljena:

• eni trdijo, da morajo biti potrošniki zaščiteni pred zavajajočimi oznakami,
• drugi opozarjajo, da ljudje niso neumni in zelo dobro vedo, kaj kupujejo.

Razkol med tradicionalnim mesnim sektorjem in zagovorniki rastlinske prehrane še nikoli ni bil tako očiten.

Argumenti za spremembo

Francoska poslanka Céline Imart (EPP), ena izmed glavnih pobudnic spremembe, je ob razpravi poudarila:

• “Zrezek, kotlet ali klobasa so izdelki naših živinorejcev. Brez laboratorijskih nadomestkov, brez rastlinskih verzij. Potrošniki si zaslužijo jasnost in spoštovanje dela kmetov.”

Po njenem mnenju je razprava predvsem vprašanje preglednosti in poštenosti – da potrošniki jasno vedo, kaj kupujejo, ter da se zaščiti tradicionalne proizvajalce mesa.

Kaj predlaga nova ureditev?

Evropska komisija želi posodobiti definicije v okviru skupne ureditve trga. Po novem bi izraz “meso” pomenil izključno užitne dele živali, medtem ko bi “mesni izdelki” pomenili tiste, ki so pridobljeni iz mesa.

• Predlog vključuje seznam 29 izrazov, ki jih proizvajalci rastlinskih izdelkov ne bi smeli več uporabljati. Med njimi so tudi govedina, piščanec, slanina, rebrca, perutničke in prsi.

“Ne podcenjujte potrošnikov”

400 organizacij proti prepovedi

Nešteto organizacij po Evropi je podpisalo odprto pismo, s katerim želijo da EU prekliče prepoved 29 izrazov, Njihovo mnenje je, da takšna ureditev lahko le ovira inovacije in neenakopravno obravnava proizvajalce različnih produktov. 

Spomnimo: mleko, ki to ni

Podoben primer smo že videli. Leta 2017 je Sodišče EU odločilo, da izrazi, kot so mleko, maslo ali jogurt, lahko označujejo le izdelke iz pravega mleka. Zato danes na policah ne najdemo “sojinega mleka”, temveč “sojin napitek”.

Mnogi opozarjajo, da se zgodovina ponavlja – tokrat z mesom. A medtem ko so se ljudje na “napitke” že navadili, bi prepoved izrazov, kot sta “burger” ali “klobasa”, lahko povzročila zmedo in nepotrebne zaplete v trženju.

Kaj sledi?

Besedilo še ni dokončno. Države članice bodo morale o njem razpravljati v Evropskem svetu, kjer se pričakujejo številni spori. Več držav članic, med njimi Nemčija in Nizozemska, naj bi že napovedale, da bodo nasprotovale strogi prepovedi. Kaj pa Slovenija?

Medtem pa rastlinski sektor opozarja, da EU s takšnimi odločitvami pošilja napačno sporočilo – v času, ko bi morala spodbujati prehod na trajnostno prehrano, zmanjšanje porabe mesa in ogljičnega odtisa.

Rastlinska prihodnost ali jezik preteklosti?

Razprava presega zgolj poimenovanje hrane. Gre za vprašanje, kdo določa pomen besed v času prehranske revolucije.

• Rastlinski burgerji, klobase in zrezki so že dolgo del vsakdanje prehrane milijonov Evropejcev. Zdaj pa bi lahko njihova imena postala del političnega boja med kmetijskim lobijem in zagovorniki trajnostne prehrane.

• Ali bodo “rastlinski diski iz soje” nadomestili burgerje?
• Ali bo “veganska mešanica v obliki klobase” nova realnost na policah?

Ne glede na končno odločitev je jasno, da se Evropa sooča z vprašanjem, kako uravnotežiti tradicijo in prihodnost prehrane – in kdo ima pravico odločati, kaj sme nositi ime “zrezek”.

Odziv sina

Sin žrtve je razkril, da od posilstva dalje njegova mati nenehno govori o samomoru.

Tesnoba, depresija in občutki nemoči so postali stalnica njenega vsakdana, medtem ko je vedno bolj zaprta vase.

• Skrb zanjo je postala izjemno zahtevna, družinski člani pa so izredno zaskrbljeni za njen življenjski obstoj.
• Njeno stanje odraža, kako globoko travma posilstva lahko prizadene starejše in ranljive osebe, ki so že tako ali tako odvisne od drugih.

Podobni primeri v Evropi

Takšni incidenti niso izolirani. Nedavno je Afganistanec v francoskem mestu Niort posilil starejšo žensko do smrti.

V zadnjem času se tovrstni dogodki kar vrstijo: V Franciji, na Švedskem in v Nemčiji so se podobni primeri že dogajali. Žrtve so večinoma starejše osebe v starosti med 80 in 90 leti. V nekaterih primerih tudi več.

Tu lahko odkrijemo, kako močno ranljive so starejše osebe. Pri tem pa tudi kako odvisne so od pomoči drugih in potrebne strogega varovanja.  

• Maja 2025 je bil na Švedskem Iračan obtožen posilstva treh starejših žensk v domu za ostarele, vendar ni bil deportiran zaradi pridobljenega državljanstva.
• Podobno je letos Baasim Yusuf iz Somalije končal v zaporu zaradi posilstva starejših Švedinj, a ga ni bilo mogoče deportirati.
• V Nemčiji je bil leta 2023 iraški državljan obtožen posilstva 90-letne ženske, priklenjene na invalidski voziček.

Varnost starejših: kritična potreba po spremembah

Ti primeri žal kažejo, da spolno nasilje nad starejšimi ni osamljen pojav, temveč problem, ki se tiho širi po vsej Evropi.

Starejši, še posebej tisti, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, so pogosto prepuščeni milosti in nemilosti ljudem, ki bi morali skrbeti zanje.

Mnogi svojci si niti ne predstavljajo, da bi se kaj takega lahko zgodilo – vse dokler se ne zgodi prav njim.

• Zato bi morale države ukrepati bolj odločno.
• Potrebujemo strožje preverjanje negovalcev,
• Več nadzora v ustanovah in
• Predvsem več sočutja do žrtev, ki zaradi starosti pogosto ne morejo same poiskati pravice.

Jeseni 2020 je Klakočar Zupančič v zaprti Facebookovi skupini Janeza Janšo označila za “velikega diktatorja”.

Sledil je medijski pogrom, osebni napadi in disciplinski postopki.

Leto kasneje je zapustila sodniški poklic, maja 2022 pa postala predsednica državnega zbora. Vzroka za opustitev sodniškega poklica sama natančno ne navaja

“To je bilo osebno obdobje kršenja človekovih pravic in nepotrebne represije nad državljani. Mnogi smo takrat stopili v politiko, ker smo bili prizadeti zaradi ukrepov Janševe vlade,” se spominja.

• “Zavedla sem se, da lahko zaradi opazke o vladajočem liku pristaneš v disciplinskem postopku ali celo izgubiš službo. Takrat sem se spraševala, ali je to svet, v katerem želim živeti in delati.”

Če bi umrla prva, bi mu dovolila, da me poje

Janez Janša – trn v peti?

Z voditeljem sta se pošalila tudi na račun Janeza Janše.

• “Če bi se znašla z njim na samotnem otoku, bi ga pozdravila in odplavala stran. Morda bi skupaj zakurila ogenj, dlje pa ne bi šlo. Če bi bila lačna, pa bi mu dovolila, da me poje, če bi prva umrla,” je dodala v smehu.

Gartner je ob tem izrazil občudovanje za njeno redko kombinacijo inteligence, samozavesti in privlačnosti.

Čustvene reakcije in sodelovanje s kolegi

“V državnem zboru včasih reagiram čustveno, a se učim pravih reakcij, ko mi posamezni poslanci ‘stopijo na živec’.

Tudi predsednik vlade Golob kdaj odreagira čustveno, a posluša druge argumente in zna sprejeti dobro odločitev. In zna se opravičiti – kvaliteta velikih ljudi je, da se zavedajo, da niso vsevedi,” pravi Klakočar Zupančič.

Rdeči čevlji – simbol ali opozorilo?

Njeni rdeči čevlji, razstavljeni v Tržiškem muzeju, so sprožili različne odzive. Fizičarka in sindikalistka Alenka Orel je zapisala: “Ko vidiš te čevlje – rdeče, obrabljene in umazane – se vprašaš, ali gre res za simbol zmage ali za ostanek oblasti, ki je odkorakala čez dostojanstvo in zaupanje. Rdeča barva, nekoč barva poguma in odločnosti, se tukaj zdi kot opozorilo, ki zakriva dvom.”

Bell pojasnjuje:

• “Pojav novačenja otrok prek spleta se je znatno povečal od leta 2024.”
• “Kar se je leta 2022 začelo kot novačenje za risanje grafitov ali nadzor nad vojaško opremo, je postalo dejanska sabotaža,” pravi.

V zadnjih šestih mesecih je bilo 23 otrok zaprošenih za izdelavo, prevažanje ali nameščanje improviziranih eksplozivnih naprav.

Dvojna viktimizacija

Bell opisuje pojav kot “dvojno viktimizacijo otrok”.

• Prvič, ker so prisiljeni ali prepričani, da izvedejo nezakonita dejanja
• Drugič, ker se nato soočajo s pregonom zaradi svojih dejanj.

Do zdaj je bilo 42 mladoletnikov obsojenih; sedem jih je prejelo zaporno kazen od šestih mesecev do desetih let, preostali pa kazni brez odvzema prostosti.

Spletno novačenje

Ta način je del širše ruske strategije. Cilja na mlade kot potencialne sodelavce v štiriletni vojni proti Ukrajini.

Rekruterji vzpostavijo stik prek Telegrama, pogosto v ruščini in obljubljajo denar za izvedbo nalog, kot so:

• požigi vojaških vozil
• poškodovanje železniške opreme
• celo izdelava eksplozivnih naprav.

Otroci morajo posneti dokaz, da so nalogo izvedli, prejemniki pa obljubljajo plačilo po prejemu videoposnetka.

Ukrajinska protikampanja

Ukrajinska SBU in nacionalna policija sta avgusta 2025 začeli posebno kampanjo za boj proti novačenju otrok. Otrokom in staršem nudijo informacije o tem, kako prepoznati nevarnosti, in spodbujajo prijavo sumljivih poskusov prek Telegrama.

Ena izmed kampanj, imenovana “Burn the FSB guy” (Zažgi fanta iz FSB), spodbuja prijavo poskusov novačenja in ozavešča mlade o nevarnostih sodelovanja s sovražnikom.

Telegram, kjer poteka večina teh interakcij, ima več kot milijardo aktivnih mesečnih uporabnikov. V Ukrajini 44 % ljudi prejema novice prek tega kanala.

Profesor Tim Weninger z Univerze Notre Dame opozarja, da platforma omogoča:

• anonimnost,
• ima nizko moderiranja in
• omogoča oblikovanje velikih skupin, kar olajša širjenje ekstremističnih vsebin.

Mladi so še posebej ranljivi, ker jih privlačijo ekskluzivne skupnosti, memi, kodiran jezik in notranje šale, ki ustvarjajo občutek pripadnosti in normalizirajo nevarna stališča.

Čeprav je Telegram blokiral več kot 27 milijonov skupin in odstranil milijone vsebin, Weninger opozarja, da platforma premalo proaktivno nadzoruje vsebino v primerjavi z drugimi družbenimi omrežji. Predlaga omejitev velikih oddajnih kanalov in več vlaganja v avtomatizirano prepoznavanje ekstremističnega gradiva.

Statistika in vpliv na mlade

Od 103 pridržanih otrok je bilo 91 fantov in 12 deklet. Bell poudarja, da so naloge, ki jih dobivajo, vse bolj nevarne in kompleksne. To pa pomeni, da se življenje teh otrok in njihovih družin močno ogroža.

“To ni več igra ali izziv. Gre za življenje in smrt,” pravi.

Ukrajinske oblasti so prejele več kot 10.000 sporočil državljanov o preprečenih poskusih novačenja. Spletna kampanja je vključevala tudi učenje v učilnicah po vsej Ukrajini, kjer so učencem ponudili praktične nasvete za prepoznavanje nevarnosti in ukrepe, če se znajdejo v stiku z rekruterji.

Pouk ni del uradnega učnega načrta, a je življenjsko pomemben za zaščito otrok in ljudi okoli njih.

Kako se otroci zaščitijo

Bell in ukrajinske oblasti poudarjajo, da je ključno ozaveščanje mladih. Otroci morajo razumeti, da lahko sodelovanje s sovražnikom vodi v smrt, hude poškodbe ali zapor.

Novačenje otrok prek spleta je resen problem, ki združuje sodobno tehnologijo, vojaške strategije in psihološke manipulacije.

Ekstremna vsebina, memi in socialni pritiski so orodja, s katerimi rekruterji izkoriščajo ranljive najstnike. Bell opozarja, da bo brez aktivnih ukrepov tveganje za mlade še naprej naraščalo.

Novačenje v Ukrajini

Vsekakor to ni le številka v poročilu – gre za resnično življenje mladih, ki jih vojna postavlja pred nemogoče izbire.

Otroci, stari komaj 14 ali 15 let, bi morali misliti na šolo, prijatelje in svoje sanje, a jih rekrutirajo, da postanejo del nevarnih nalog. Telegram in druga družbena omrežja omogočajo, da se stiki in navodila izvajajo anonimno, kar dodatno otežuje zaščito mladih.

Ukrajinske oblasti in mednarodne organizacije delajo vse, kar je mogoče, da bi otroke zaščitili in preprečili novačenje, a problem še naprej raste.

Vsak prijet mladoletnik je opomin, da sodobni konflikti ne prizadenejo le vojakov, ampak tudi otroke, ki se znajdejo v vlogi, ki je nikoli ne bi smeli imeti.

Novačenje otrok ni igra.

To je nevarna praksa, ki lahko pusti trajne posledice. Starši, učitelji in lokalne skupnosti morajo biti pozorni in aktivni, ko zaznajo sumljive aktivnosti.

Le skupaj lahko preprečimo, da bi otroci postali orožje vojne, hkrati pa jih zaščitimo in ohranimo njihovo prihodnost. Novačenje otrok je izziv, ki ga ne smemo spregledati – in zahteva, da vsi ukrepamo.

Greta Thunberg sarkastično nazaj

Toda Greta se ni odzvala z jezo, temveč s sarkazmom – mirno, a prodorno, kot zna le ona. V nekaj stavkih je obrnila Trumpove besede proti njemu in ponovno pokazala, zakaj je postala glas tiste generacije, ki se ne boji spregovoriti.

• Donald Trump je napadel aktivistko Greto Thunberg in jo označil za “problematično” osebo, ki “ima težave z obvladovanjem jeze”.

Thunbergova se je na predsednikove komentarje odzvala z objavo na Instagramu, v kateri je zapisala:
»Slišala sem, da je Donald Trump znova izrazil svoja zelo laskava mnenja o mojem značaju in cenim njegovo skrb za moje duševno zdravje.«

„Trumpu: Vljudno bi sprejela vsa vaša priporočila za reševanje teh tako imenovanih ‘težav z obvladovanjem jeze’, saj se zdi, da jih imate – sodeč po vaših impresivnih dosežkih – tudi vi.“

Flotila Global Sumud in izraelska blokada

Izjave prihajajo po prestrezanju mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze.

Zadnji čoln, Marinette, se je v zgodnjih jutranjih urah v petek, dan po tem, ko je izraelska mornarica napadla 41 drugih čolnov flotile Global Sumud in pridržala aktiviste, da bi jih kasneje deportirala, vlekel za ostalimi plovili in še vedno plul proti palestinskemu ozemlju.

Deportacije aktivistov iz več držav

Izraelsko zunanje ministrstvo je na portalu X objavilo, da so bili “deportirani državljani Grčije, Italije, Francije, Irske, Švedske, Poljske, Nemčije, Bolgarije, Litve, Avstrije, Luksemburga, Finske, Danske, Slovaške, Švice, Norveške, Združenega kraljestva, Srbije in Združenih držav”.

Demonstracije in odzivi po svetu

Prestrezanje flotile je privedlo do obsežnih demonstracij v mestih po vsem svetu in velikih zborovanj na letališčih, da bi pozdravili deportirane.
Več aktivistov, ki so bili izpuščeni v zadnjih dveh dneh, je pričalo o grdem ravnanju izraelskih oblasti.

• “Prišlo je do nekaj dehumanizacije, nasilja in kričanja,” je za Associated Press povedal Roos Ykema, nizozemski član flotile, ki so ga v nedeljo deportirali v Madrid.
  “Vendar smo bili deležni evropske obravnave,” je dodala.

Njene komentarje je ponovila nekdanja županja Barcelone Ada Colau, ki se je v nedeljo pozno zvečer vrnila v špansko mesto.

• “Pridržali so nas v strogo varovanem zaporu, kjer ni bilo pravne države, niso spoštovali nobene naše pravice,” je novinarjem ob pristanku povedala ga. Colau.
  “Vendar vemo, da to ni nič v primerjavi s tem, kar palestinsko ljudstvo vsak dan trpi v Gazi.”

Odziv Izraela

Izraelske oblasti so odločno zavrnile trditve in ponovile, da so bile pravice aktivistov ves čas njihovega pridržanja spoštovane.
Izraelsko zunanje ministrstvo je namesto tega enega od aktivistov obtožilo, da je ugriznil zdravstveno osebje.

• Spor med Donaldom Trumpom in Greto Thunberg znova razkriva globlji prepad med generacijami, vrednotami in pogledom na svet.
• Na eni strani sedanji predsednik, ki že leta gradi svojo javno podobo na ostrih izjavah in provokacijah
• na drugi pa mlada aktivistka, ki kljub stalnim napadom vztraja pri svojem sporočilu – da mora človeštvo prevzeti odgovornost za planet in za ljudi, ki na njem trpijo.

Na praznih policah so kupci lahko opazili tudi jasen zapis trgovca: “Borimo se proti inflaciji. Zavračamo neupravičeno zviševanje cen s strani dobaviteljev, zato smo izdelke umaknili z naših polic.”

Spar je za Žurnal pojasnil, da je razlog za umik “neutemeljen dvig nabavnih cen” s strani dobavitelja Henkel. Vse zaloge, ki so še ostale iz prejšnjih naročil, bodo sicer na voljo do razprodaje, novih nabav pa trenutno ni.

Gre za redko potezo, ki priča o odločenosti trgovca, da zaščiti svoje kupce pred nenadnimi in občutnimi podražitvami.

Kot pojasnjujejo v Sparu, gre pri tem za princip, da cen ne smejo poviševati zgolj zaradi trenutnih tržnih razmer ali pritiska dobaviteljev, temveč le ob objektivno utemeljenih razlogih.

Sindikat opozarja na delovne obremenitve

Medtem ko se potrošniki spopadajo s praznimi policami, sindikati opozarjajo, da zaposleni v trgovinah že tako delajo pod velikim pritiskom.

• Po njihovih besedah so delavci pogosto na robu svojih zmožnosti, saj morajo hkrati poskrbeti za redno oskrbo polic, svetovanje kupcem in izvedbo promocijskih akcij.
• Mnenje sindikatov je tudi, da bi kakršnakoli dodatna komplikacija, kot so nenadne spremembe dobav ali prilagoditve cen, še dodatno obremenila osebje.

Osebje se, ki se dnevno trudi zagotoviti kakovostno nakupovalno izkušnjo.

Možne podražitve bi bile drastične

Po besedah trgovca bi se, če bi sprejeli predlagane podražitve, maloprodajne cene nekaterih izdelkov zvišale tudi do 30 odstotkov.

• To pomeni, da bi se recimo trenutno 22 evrov vredni Persil podražil na približno 29 evrov.

Takšna sprememba bi za mnoge gospodinjstva predstavljala občutno finančno breme, saj so prav osnovni čistilni in pralni izdelki del vsakodnevnih izdatkov.

• Spar je za portal pojasnil: “Vsak dan v naših trgovinah nakupuje več kot 200.000 ljudi. Naša odgovornost je, da kupujejo kakovostne izdelke po poštenih cenah. Z dobavitelji se vedno trudimo doseči dogovor o cenah, a v primeru neutemeljenih povišanj smo pripravljeni ukrepati.”

Trgovec dodaja, da nove cenike sprejmejo le, če dvig cen ocenijo kot upravičen in utemeljen, na primer zaradi višjih stroškov surovin, kot je v preteklosti dokazal skok borzne cene kakava. O tem, ali je Henkel podražil izdelke tudi pri drugih trgovcih, pa trenutno nimajo informacij.

Tudi drugi trgovci se prilagajajo

Situacija ni omejena zgolj na Spar.

Iz trgovine Tuš so za Svet24 potrdili, da so s strani dobavitelja prejeli obvestilo o podražitvi izdelkov.

• “S strani dobavitelja smo prejeli najavo o podražitvi izdelkov. Kot običajno, smo se tudi v tem primeru z dobaviteljem usklajevali glede aktualnega nabora izdelkov in cen, s čimer želimo zagotoviti čim bolj ugodno ponudbo za naše kupce. Nekatere cene iz skupine izdelkov, ki jo navajate, bodo višje. Bo pa zvišanje nižje od prvotno napovedanega in se bo izvedlo postopoma za izbrane izdelke,” so pojasnili.

To kaže, da se trgovci razlikujejo v svojih pristopih – medtem ko nekateri poskušajo blažiti podražitve, drugi, kot je Spar, ne oklevajo, če menijo, da so zahteve dobaviteljev neutemeljene.

Henkel je lastnik teh blagovnih znamk. Pri nas je prisoten z dvema podjetjema. To sta v Ljubljani in v Mariboru. Henkel je lansko leto ustvaril 43,6 milijona evrov prihodka.

Od tega se je dobiček povečal več kot za polovico. Kar je 4,1 milijona evrov.

To pomeni da podjetje posluje zelo uspešno. Jasno in logično je, da dvig cen ni posledica finančnih težav. Gre bolj za strategijo na trgu in povečanje stroškov same proizvodnje.

Kaj to pomeni za kupce

Za potrošnike to pomeni, da bodo morali svoje priljubljene izdelke še nekaj časa iskati drugje ali se odločiti za alternative.

Spar vztraja, da gre za korak, ki ščiti njihove stranke pred nenadnimi in visokimi podražitvami, hkrati pa ohranja preglednost in poštenost cen.

• Sporočilo trgovca je jasno: podjetje je pripravljeno zaščititi kupce pred neupravičenimi podražitvami, tudi če to pomeni začasno praznjenje polic.

V ospredju ostaja načelo, da imajo kupci pravico do kakovostnih izdelkov po poštenih cenah, kar pa je danes, v času inflacije in nestanovitnih cen surovin, vse bolj občutljivo vprašanje.

(Po podatkih Eurostata se je količina električne in elektronske opreme na trgu povečala s 7,6 milijona ton iz leta 2012 povečala na 14,4 milijona ton v leti 2022.)

Tako se je rodila ideja: Kako bi bilo, če bi lahko videli, kako popravljiva je naprava, preden jo sploh kupimo. In točno to zdaj prinaša EU – etiketo, ki ti pove, ali kupuješ nekaj trajnega ali samo lepo zapakirano razočaranje.

Gora naprav in morje odpadkov

Evropa se dobesedno utaplja v novih napravah – telefoni, tablice, pametne ure … elektronika je povsod.
V zadnjem desetletju so številke eksplodirale: iz 7,6 milijona ton elektronike v letu 2012 na skoraj dvakrat več, 14,4 milijona ton, v 2022.

Toliko stvari smo nakupili – in posledično prenapolnili planet z e-odpadki. Čeprav reciklaža ni več eksotika, ostaja dejstvo: le okoli 4 milijone ton naprav je bilo v 2022 recikliranih. Vse ostalo? Konča na smetiščih.

Ker smo vsi skupaj na tej poti reševanja planeta, so se v ekipi JRC (Skupno raziskovalno središče Evropske komisije) lotili enega bolj pametnih projektov zadnjih let.
Naredili so ocene popravljivosti za telefone in tablice.

To pomeni, da EU etiketa zdaj pove, kako enostavno je napravo popraviti.
To je nekaj več kot samo “baterija zdrži dolgo” ali “vodoodporno do enega metra” – zdaj lahko vidiš, ali boš kasneje sploh lahko zamenjal ekran ali baterijo brez doktorata iz elektrotehnike.

Cilj? Da nehamo vsakih 18 mesecev kupovati novo elektronsko napravo in končno začnemo živeti malo bolj krožno.

Zakaj sploh toliko odpadkov?

Preprosto: ker so izdelki narejeni, da crknejo – ali pa jih je skoraj nemogoče popraviti.
Najboljši primer? Baterije v telefonih.

• Še pred desetletjem smo baterijo zamenjal v minuti. Danes? Niti slučajno to ni tako enostavno.

Najpogosteje je nemogoče.
Po podatkih iz poročil (Fraunhofer, VITO in drugi) so bile do 2011 baterije “user replaceable”.

• Danes – odprite telefon in se poslovite od garancije. Leta 2020 je bilo potrebno prav pošteno iskati model, kjer gre baterija ven brez pomoči servisa.

Kako deluje ocenjevanje popravljivosti

Sistem, ki so ga na JRC razvili, temelji na univerzalnem modelu iz 2019.
Ocena od A do E:

• A = odlično popravljivo,
• E = no, raje ne kupuj tega, če si želiš ohraniti živce.

Od 20. junija 2025 bodo te ocene na EU energijskih nalepkah za telefone in tablice – skupaj z informacijami o trajanju baterije, odpornosti na vodo, prah in podobno.

Elektronske naprave analizirajo

Najprej so naprave dobro analizirali. Pregledali so, kateri del naprave se najpogosteje pokvari. Najpogosteje so to ekran, baterija, kamera, mikrofon, vhod za polnjenje.

Če naprava omogoča, da se ključni deli lahko zamenjajo brez velikih stroškov in težav, taka naprava dobi določeno vsoto točk.

Etiketa, ki bi lahko spremenila svet

Oznake, ki se pojavljajo spremenijo svet elektronike. Manj bleščeča prodaja se bo spremenila v prodajo, ki se zaveda ekološkega vpliva na okolje. To pomeni – telefoni bodo vzdržali več kot le dve leti.

Kdo bi si mislil, da lahko etiketa spremeni svet.

In kot ideja za prihodnost. Kdo ve, morda bo “trajnost” končno postale novi trend, ki bo trajal.
Do takrat pa: glejte etiketo, popravite, kar se da, in ohranite tisti dober občutek, da ste naredil nekaj prav.

Imunski sistem je naš notranji varnostni sistem

Vsak dan nas imunski sistem ščiti pred virusi, bakterijami in drugimi nepridipravi. Njegove glavne “vojake” predstavljajo celice T, ki prepoznajo, kaj v telesu ne sodi, in to uničijo.

• A včasih se zgodi, da sistem odpove in začne napadati kar lastne celice. Takrat pride do avtoimunskih bolezni, kot so lupus, multipla skleroza ali sladkorna bolezen tipa 1.

Da do tega ne bi prišlo, telo v timusu (to je posebna žleza v prsnem košu) že zgodaj “uči” mlade celice T, kaj je lastno in kaj tuje. Tiste, ki se tega ne naučijo, gredo iz obtoka. Ta proces se imenuje centralna toleranca.

• Toda, kot kaže, to ni dovolj. Telo ima še en, dodatni nadzorni sistem – in prav ta je bil ključen za Nobelovo odkritje.

Zgodba se začne leta 1995, ko je dr. Shimon Sakaguchi odkril dotlej neznano vrsto celic T. Namesto da bi napadale, so te celice pomirjale imunski odziv – kot neke vrste “mirovniki” v telesu. Poimenovali so jih regulatorne celice T, ali krajše T-reg.

Sakaguchijevo odkritje je bilo prelomno, saj je prvič pokazalo, da ima imunski sistem tudi “zavore”, ne le “plin”.

• Nekaj let pozneje, leta 2001, sta Mary Brunkow in Fred Ramsdell odkrila gen, ki ima pri teh celicah ključno vlogo – Foxp3. Ugotovila sta, da mutacije v tem genu povzročijo redko, a zelo hudo avtoimunsko bolezen pri otrocih, imenovano sindrom IPEX.

• Sakaguchi je nato povezal obe ugotovitvi in dokazal, da gen Foxp3 dejansko “vodi” razvoj teh posebnih celic. T-reg celice pa nato nadzorujejo druge celice T in preprečujejo, da bi imunski sistem postal preveč agresiven. Po domače – so tisti razumni glas, ki reče: “Hej, mirno, to je naše telo, ne sovražnik.”

Ganljiva jutranja novica

Thomas Perlmann, generalni sekretar Nobelovega odbora, je povedal, da je Sakaguchiju novico sporočil po telefonu.

Nobelova nagrada za medicino je prva v nizu letošnjih nagrad.

• V torek bo sledila fizika,
• v sredo kemija,
• četrtek književnost,
• petek pa še prestižna nagrada za mir.
• Zadnja, za ekonomijo, bo razglašena 13. oktobra.

Nobelove nagrade bodo podeljene 10. decembra. To je na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki velja za vrhunskega znanstvenika in izumitelja dinamita. 

• Trojica znanstvenikov si bo razdelila nagrado v vrednosti 11 milijonov švedskih kron. To znaša 1.2 milijona ameriških dolarjev ali domače povedano okoli 1 milijon evrov

Znanost z obrazom in srcem

V času, ko se zdi, da je svet razdeljen, nas zgodbe, kot je ta, spomnijo, da so znanstveni dosežki rezultat sodelovanja, potrpežljivosti in zaupanja v človeški razum.

• Odkritja Brunkowove, Ramsdella in Sakaguchija niso le pomembna za medicino, ampak tudi za razumevanje nas samih – našega telesa in njegovih notranjih bitk.

Če so regulatorne T-celice res neke vrste “notranji mirovniki”, potem so letošnji Nobelovi nagrajenci tisti, ki so jim dali glas. In morda nam s tem pomagali narediti korak bližje svetu, kjer imunski sistem – in človeštvo – deluje bolj v ravnotežju.