Droni – Oko na nebu. Kaj nam videnja dronov na Danskem povedo o moči in strahu skozi čas. O dronih se pogovarjamo med odmori za kavo in si izmenjujemo novo pridobljeno strokovno znanje o višinah letenja in moči baterij.
Na danskem nebu utripajo rdeče in modre luči. Je to letalo, satelit ali dron, ki lebdi nad nami? V zadnjih nekaj tednih vse več Dancev prečesava nebo v iskanju skrivnostnih letečih predmetov, ujeti med radovednostjo in nelagodjem, medtem ko opažanja po vsej državi sprožajo novo zaskrbljenost.
Stanje pripravljenosti
Danska: skrivnostni droni nad ključno vojaško bazo sprožili alarm
Drone so opazili nad letališči in vojaškimi oporišči po vsej Danski. Zračni promet je bil oviran, politiki so se zbrali na kriznih sestankih, Nato pa je bil pozvan k ukrepanju.
Vir: unsplash.com – Droni nad Dansko sprožajo strah in radovednost. Preleti razkrivajo ranljivost, nadzor in moč tehnologije v sodobnem vsakdanu.
O dronih se pogovarjamo med odmori za kavo in si izmenjujemo novo pridobljeno strokovno znanje o višinah letenja in moči baterij. S svojimi otroki se pogovarjamo o »hibridnem vojskovanju«. In mnogi med nami hodijo naokoli s čudnim in srhljivim občutkom, da nas nekaj na nebu opazuje.
Čeprav vloga Rusije v nedavnih incidentih ostaja nepotrjena, se opažanja dogajajo v ozadju naraščajočih napetosti med državama. Dogaja se tik po tem, ko je København napovedal nakup natančnega orožja dolgega dosega. Jasno je, da je to izzvalo ostre grožnje iz Moskve.
Analitiki namigujejo, da so preleti dronov morda del širše ruske strategije
Kot profesorica za kulturo in tehnologijo (Kathrin Maurer) se pri svojem raziskovanju osredotočam na nadzor, drone in na to, kako govorimo o vojni. V tem smislu je nadzor z višine zgodba, stara kot čas sam. Pomislite na božje “oko na nebu”, ki ga omenjajo stari Egipčani in Sveto pismo. To nebeško, vsevidno bitje z nadčloveškimi močmi, ki odloča o življenju in smrti, podobno kot dron sam.
Ta povezava ni poudarjena samo v popularni kulturi, na primer v naslovu filma Eye in the Sky (Oko na nebu) iz leta 2015 o vojaških napadih z droni, temveč tudi v sami vojaški industriji.
Ameriški vojaški dron Gorgon Stare
Obstaja na primer ameriški vojaški dron Gorgon Stare (Gorgonin pogled), poimenovan po pošastni figuri iz grške mitologije, ki jo najbolj znano predstavljajo tri sestre Steno, Evriala in Meduza. Slednja je znana po tem, da vsakogar, ki jo pogleda, spremeni v kamen.
Gorgon Stare je opremljen s številnimi kamerami in oborožen z raketami hellfire.
Vendar nas ne straši samo domnevna moč hiper vida drona. Srhljiva je tudi njegova nasprotna lastnost: nevidnost.
Čeprav na nebu morda vidimo nekaj pik in senc, pilot drona ostaja neviden.
Kdo usmerja to brezpilotno letalo (UAV)?
Kdo ga nadzoruje – ali morda celo nadzoruje samo sebe?
Globoko v naših človeških nagonih je zakoreninjeno: ko čutimo, da nas opazuje nevidna sila, občutimo tesnobo in naš živčni sistem preide v obrambni način.
Mit o Gigu
V tem kontekstu se spomnimo še enega grškega mita: mita o Gigu.
Grški filozof Platon je pisal o pastirju Gigu, ki je odkril čarobni prstan, s katerim je lahko postal neviden. Oborožen s to novo močjo je Gig postal kralj in vladar dežele.
Droni delujejo na podoben način kot Gigova strategija, saj tudi njihovi piloti ostajajo skriti v senci.
Vir: unsplash.com – Drone so opazili nad letališči in vojaškimi oporišči po vsej Danski. Zračni promet je bil oviran, politiki so se zbrali na kriznih sestankih. Nato pa je bil pozvan k ukrepanju.
Grozeče nebo
Ljudje se dobro počutimo ob očesnem stiku. Pri dronih pa ne gre za to, da bi se videli. Ko gre za spopad, ni več dvoboja. Droni se ne najavijo. Ne upoštevajo mednarodnih pogodb, kršijo vojno pravo in letijo pod radarjem.
Preleti dronov na Danskem razkrivajo našo ranljivost in spodkopavajo nedotakljivost našega zračnega prostora. Mnogi se sprašujejo, ali smo pripravljeni na to novo vrsto vojskovanja. Kljub vsemu pompu okoli dronov pa se moramo zavedati, da zračno izvidništvo obstaja že stoletja. Pomislite na balone na vroč zrak in vohunska letala.
Strah in nelagodje?
Pomembno je tudi poudariti, da nove tehnologije pogosto sprožijo nelagodje v javnosti. Prvi avtomobili so bili sprejeti z veliko tesnobo in strahom. Elektrika je veljala za nekaj nadnaravnega.
Namen teh primerov ni normalizirati visoke ravni dejavnosti dronov, ki smo jim priča na Danskem, ali občutkov strahu in negotovosti, ki so jih povzročila ta zračna plovila.
Toda pogled na to, kako so bile nove tehnologije obravnavane v preteklosti, odpira prostor za kritičen razmislek o njihovih družbenih posledicah. Tudi o tem, kako se spoprijemamo z njihovo prisotnostjo v našem vsakdanjem življenju.
Vir: unsplash.com – Ljudje se dobro počutimo ob očesnem stiku. Pri dronih pa ne gre za to, da bi se videli. Ko gre za spopad, ni več dvoboja.
Zgodovina nadzora z višine nam kaže, da človeško nelagodje ob zračnem izvidništvu ni nič novega. Toda v današnjem ozračju geopolitičnih napetosti so droni več kot samo simboli tehnoloških sprememb – so kazalniki krhkega ravnovesja med vidnostjo, močjo in zaupanjem. In trenutno se zdi to ravnovesje bolj negotovo kot kdaj koli prej.
Droni nad Dansko
Preleti dronov nad Dansko nas opominjajo, da moč in nadzor nista le abstraktni koncepti iz zgodovine ali mitov – temveč nekaj, kar lahko vsak trenutek občutimo nad seboj.
Ti tihi, nevidni opazovalci na nebu sprožajo mešanico radovednosti, strahu in nelagodja, ki nas sili k razmisleku o tem, kdo dejansko nadzoruje prostor, v katerem živimo.
Zgodovina nas uči
A hkrati nas zgodovina uči, da nove tehnologije vedno prinašajo strah in negotovost. Spomnimo se prvih avtomobilov in letal na elektriko.
Droni niso zgolj vojaška novost; so simbol širše družbene dileme: kako uravnotežiti napredek, varnost in pravico do zasebnosti. Čeprav nas srh ob pogledu na njih preplavi, je prav ta občutek opozorilo, da moramo aktivno sodelovati v dialogu o tem, kakšno prihodnost želimo soustvarjati, kdo odloča o nadzoru in kje potegniti meje.
Na koncu je pogled na nebo nad nami tudi ogledalo naših strahov, vrednot in pričakovanj – in prav od nas ljudi je odvisno, kako se bomo na prisotnost teh tistih, skrivnostnih oči na nebu odzvali.
Pripravila AK Viri: euronews.com theconversation.com Instagram.com unsplash.com youtube.com
Subvencije za e-kolesa: pripravi se!
Subvencije za električna kolesa: država namenja dodatna dva milijona evrov. Zakaj? Vse več Slovencev se po mestih in vaseh že nekaj let vozi na elektriko – ne z avtom, temveč na dveh kolesih. Električna kolesa so postala pravi simbol sodobne mobilnosti: hitra, tiha, brez izpustov in, kar je najlepše, dostopnejša kot kadarkoli prej.
Da bi ta trend še okrepila, je vlada napovedala nov krog subvencij za nakup e-koles.
Z njim želi spodbuditi ljudi, da tudi vsakodnevne poti v službo ali po opravkih opravijo na bolj trajnosten način. Gre za ukrep, ki ni usmerjen le v čistejši zrak, ampak tudi v bolj zdravo, prijetno in povezano skupnost.
Ker pa zanimanje za subvencije iz leta v leto narašča, bo treba biti pri prijavi kar hiter – zgodba o e-kolesih je očitno zgodba, ki navdušuje vedno več ljudi.
Vir: unsplash.com – Uporaba električnih koles je zadnje čase postala pravi trend.
Subvencije
Slovenska vlada je na zadnji seji dala zeleno luč novemu projektu, ki bo še dodatno spodbudil nakup električnih koles.
V letih 2025 in 2026 bo za ta namen na voljo dva milijona evrov subvencij iz Podnebnega sklada. Namen je povsem jasen: Več koles in manj avtomobilov za čistejši zrak v mestih.
e-kolo
Uporaba električnih koles je zadnje čase postala pravi trend. Želja da pri tem ostane in niti ne da ostane le kot modna muha. Želja je, da vse več ljudi poseže po električnem kolesu, pa naj bo za vsakodnevne potrebe ali kot rekreacija.
4.400 novih priložnosti za trajnostno izbiro
V prihodnjih dveh letih naj bi se financiralo okoli 4.443 električnih koles. Del že v letošnjem letu – 2.666, preostala pa v naslednjem.
Subvencija ne pokrije celotne cene kolesa, je pa to za marsikoga zelo vabljivo. Cena kolesa se s pomočjo subvencije bistveno zniža, zato bo odločitev za nakup lažja.
Višina subvencije je določena glede na vrsto kolesa:
do 25 odstotkov maloprodajne cene, oziroma največ 500 evrov za mestna in zložljiva kolesa,
do 30 odstotkov, oziroma največ 1.000 evrov za tovorna električna kolesa.
Do subvencij bodo upravičene polnoletne fizične osebe, javni razpis pa bo objavil Borzen, operater trga z elektriko.
Oddaja vloge za subvencije
Kot pri prejšnjih pozivih bo vlogo mogoče oddati
elektronsko
priložiti bo treba račun
dokazilo o plačilu
izbrano kolo pa mora ustrezati določenim tehničnim zahtevam.
Vir: unsplash.com – Subvencija za e-kolesa: država namenja dva milijona evrov – 4.400 novih priložnosti za trajnostno izbiro
Zanimanje za tovrstne razpise je bilo v preteklosti izjemno veliko, zato ni dvoma, da bo tudi tokrat podobno. Prejšnja leta so bila sredstva razdeljena skorajda v trenutku – mnogi so morali na novo priložnost čakati kar do naslednjega kroga.
Razpis
Tudi novi razpis ne prinaša le finančne pomoči, ampak ima širši okoljski pomen.
Do leta 2026 naj bi z dodatnim valom električnih koles prihranili še približno 1.600 ton CO₂.
Na ministrstvu poudarjajo, da so to številke, ki imajo konkretno težo:
“Če vsak od nas vsaj del poti opravi brez avtomobila, se to pozna.” Majhne spremembe, pomnožene z več tisoč ljudmi, pomenijo velike koristi za okolje.
“To so realni prihranki, če vsakodnevno vsaj del poti opravimo brez avtomobila. Majhne spremembe pri posameznikih pomenijo velike učinke za okolje,” pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Več kot samo okoljski ukrep
Električna kolesa niso le modna muha, ampak del širše zgodbe o spremembi naših vsakdanjih navad.
Sofinanciranje nakupa je zato tudi simbolen korak – ne gre zgolj za znižanje emisij, ampak za to, da se ljudje lažje odločijo za bolj zdrav, aktiven in tišji način življenja.
Tisti, ki so subvencijo že izkoristili, pravijo, da se jim je način mobilnosti povsem spremenil.
“Včasih sem se vozila v službo z avtom, zdaj vsak dan s kolesom. V gneči sem hitrejša in zjutraj dobim svoj odmerek svežega zraka,” pravi Nika iz Ljubljane, ki je svoje e-kolo kupila lani z državno spodbudo.
Vir: YouTube – e-kolesa
Tudi trgovci potrjujejo, da je zanimanje za električna kolesa v zadnjih letih naraslo.
Subvencije so zagotovo močan dejavnik. Mnogi radi počakajo na razpis ker si na tak način zagotovijo nižje cene.
cene električnih koles so različne:
Najnižja se giblje okoli 1.500€.
Bolj napredni modeli pa lahko presegajo 3.000€. V tem primeru igra subvencija veliko vlogo pri odločitvi.
Del večje zgodbe o zelenem prehodu
A spremembe se ne dogajajo le na papirju.
Tudi slovenska mesta so v zadnjih letih naredila korak naprej. Ljubljana, Maribor in Kranj so močno razširili svoje kolesarske poti, uredili varnejše prehode in dodali več stojal ter polnilnih mest za e-kolesa.
Vse to vpliva na to, da se tudi ljudje, ki prej niso razmišljali o kolesarjenju.
Danes pa pogosteje usedejo na električno kolo. Ko so poti varne, ko imaš kam parkirati in ko te vožnja ne zmatra, postane e-kolo naravna izbira – udobna, tiha in prijazna do okolja.
Priprave na razpis
Kdaj natančno bo objavljen novi javni poziv, še ni znano, a pričakovati ga je v prihodnjih mesecih. Vsem, ki razmišljajo o nakupu, strokovnjaki svetujejo, naj se pripravijo vnaprej:
si izberejo model
preverijo cene in
spremljajo spletno stran Borzen.si, kjer bodo objavljene vse podrobnosti in pogoji.
Pretekli pozivi so pokazali, da so sredstva lahko hitro razdeljena, zato velja biti pozoren in hiter.
Manj izpustov, več svežega zraka
Subvencije za električna kolesa se na prvi pogled morda zdijo droben ukrep, a njihov učinek se pozna širše.
Vsak kilometer, ki ga opravimo s kolesom namesto z avtomobilom, pomeni manjšo porabo goriva, manjši ogljični odtis in več svežega zraka. Poleg tega električno kolo ni le ekološko, ampak tudi ekonomsko smiselno – z njim se izognete stroškom goriva, parkiranja in mestnih gneč.
Vse več držav napoveduje bojkot Evrovizije 2026 zaradi Izraela
Evrovizija že desetletja predstavlja sinonim praznika glasbe. Na njej se vrti parada različnih zvrsti popevk. Je simbol sodelovanja in medsebojnega povezovanja držav in narodov. Toda letos se je nekaj zataknilo. Tekmovanje, ki slovi po svojem geslu: “United by Music” je potekalo v zelo napetem vzdušju. Lepota Evrovizije se je povsem izgubila v mislih na dogajanja v svetu.
Glasba naj bi povezovala, a letos deli
Vse več evropskih držav namreč napoveduje, da se Evrovizije 2026 ne bodo udeležile, če bo na njej sodeloval Izrael.
Kot poudarjajo predstavniki posameznih javnih televizij, bi bilo sodelovanje v času, ko se v Gazi odvija humanitarna tragedija, neprimerno in v nasprotju z vrednotami, ki jih Evrovizija želi predstavljati.
Med državami, ki razmišljajo o bojkotu, so Španija, Irska, Islandija, Nizozemska in tudi Slovenija. Njihova sporočila so si podobna – glasba ne more biti ločena od morale, in ko so življenja tisočev civilistov ogrožena, tišina ni izbira.
O tem, ali bo Izrael prihodnje leto dejansko nastopil, bo Evropska radiodifuzna zveza (EBU) odločala decembra na svoji zimski generalni skupščini.
Slovenija
Na Evroviziji nastopajo države, ne le mediji
RTV Slovenija je svoje stališče do vprašanja izraelske udeležbe izrazila že poleti na generalni skupščini EBU v Londonu. RTV Slovenija meni, da na izboru za pesem Evrovizije ne nastopajo zgolj javni medijski servisi. Nastopajo predvsem države same.
S tem so v bistvu želeli opozoriti, da gre pri Evroviziji za nekaj več kot le za televizijski šov – gre za dogodek, ki v očeh javnosti simbolizira narod, njegovo kulturo in njegova stališča.
Vir: YouTube – Bojkot Evrovizije 2026 -Če bo uradno nastopil Izrael, Slovenije ne bo.
Irska
“Sodelovanje v trenutnih razmerah ne bi bilo primerno“
Tudi irska radiotelevizija RTE je izrazila jasno stališče.
“Udeležba Irske na tekmovanju glede na trenutno grozljivo izgubo življenj v Gazi ne bi bila primerna,” so zapisali v izjavi, ki jo je povzela nemška tiskovna agencija DPA.
Opozarjajo tudi na ubijanje novinarjev, omejevanje dostopa do območja in stisko talcev.
V odzivu na takšne pozive je direktor Evrovizije Martin Green dejal, da v EBU “razumejo zaskrbljenost in močna stališča glede konflikta na Bližnjem vzhodu” ter dodal, da pogovori o tem, kako se spopasti z geopolitičnimi napetostmi, še potekajo.
Vir: YouTube – Irska nastop na Evroviziji – Bojkotira
Španija
“V kulturi ne smemo dopustiti dvojnih meril“
Španski minister za kulturo Ernest Urtasun je bil med prvimi, ki so javno izrazili dvom o primernosti izraelskega nastopa. Spomnimo – že maja pa je španski premier Pedro Sánchez pozval k izključitvi Izraela iz tekmovanja in spomnil, da so izraelski bombni napadi potekali celo v noči na finale letošnje Evrovizije.
“Ko gre za kulturo, si ne smemo privoščiti dvojnih meril,” je poudaril. “Če je bila Rusija zaradi vojne izključena, morajo enaka pravila veljati za vse.”
Islandija: Podobno stališče je sprejela islandska javna televizija RUV, kjer pravijo, da bo njihova odločitev o sodelovanju odvisna od izida razprav znotraj EBU.
Nizozemska: Bolj odločni so bili na Nizozemskem. Nacionalna televizija Avrotros je sporočila, da se tekmovanja ne bo udeležila, če bo Izrael med sodelujočimi državami. “Sodelovanje Avrotrosa na Evroviziji 2026 ne bo mogoče, dokler bo Izrael sprejet kot tekmovalec. Če EBU odloči drugače, bomo z veseljem sodelovali,” so zapisali v izjavi.
Po letošnji zmagi avstrijskega pevca JJ-ja s pesmijo Wasted Love v švicarskem Baslu se bo glasbeno tekmovanje prihodnje leto preselilo na Dunaj. Polfinalna večera bosta 12. in 14. maja, veliki finale pa v soboto, 16. maja 2026, v znameniti dvorani Stadthalle.
Rusija?
Rusija medtem pripravlja svojo “Evrovizijo”
Medtem ko v Evropi potekajo razprave o etiki in odgovornosti, Rusija pripravlja lastno različico tekmovanja – Intervizijo. Dogodek bo septembra v Moskvi, udeležile pa se ga bodo tudi ZDA, Belorusija, Venezuela, Srbija, Kuba in še nekatere druge države.
Rusijo bo zastopal Jaroslav Dronov – Šaman, pevec, ki odkrito podpira predsednika Vladimirja Putina in rusko invazijo na Ukrajino.
Glasba med načeli in resničnostjo
Evrovizija je že večkrat dokazala, da zna biti več kot le glasbeno tekmovanje – pogosto postane odraz političnih napetosti, družbenih razprav in človeških vrednot. Tokrat se številne države sprašujejo, ali lahko sodelujejo na odru, kjer se glasba in vojna tako očitno prepletata.
Čeprav se bo končna odločitev o izraelski udeležbi sprejela šele decembra, je razprava, ki se je ob tem odprla, veliko širša. Ne gre več le za vprašanje, kdo bo pel in kdo bo zmagal, ampak za to, kaj Evrovizija kot simbol sploh predstavlja – zabavo brez meja ali vest Evrope v času trpljenja.
Evrovizija 2026
Evrovizija 2026 še pred začetkom buri duhove.
Vse več držav – med njimi Španija, Irska, Islandija, Nizozemska in tudi Slovenija – napoveduje, da se tekmovanja ne bodo udeležile, če bo na njem sodeloval Izrael.
Razlog je nadaljevanje nasilja in humanitarna katastrofa v Gazi, ki po mnenju mnogih držav ne dopušča, da bi se pod žarometi slavila glasba, medtem ko ljudje umirajo.
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo o izraelski udeležbi odločala decembra, a razprave med njenimi članicami so že sprožile val etičnih vprašanj – kako daleč sega meja med umetnostjo in odgovornostjo.
RTV Slovenija je ob tem poudarila, da na Evroviziji ne nastopajo zgolj mediji, temveč države same, zato odločitev ni le tehnična, temveč tudi simbolna.
Nekatere države, kot je Nizozemska, so svoj bojkot že napovedale,
druge – denimo Islandija in Irska – še čakajo na končno odločitev EBU.
Španija pa je že več mesecev med najglasnejšimi zagovornicami izključitve Izraela, pri čemer opozarja na dvojna merila, saj je bila Rusija po napadu na Ukrajino iz tekmovanja izključena.
Evrovizija, ki naj bi povezovala narode z glasbo, se tako znajde pred preizkušnjo.
Bo leta 2026 oder na Dunaju res lahko prostor veselja in enotnosti – ali pa bo postal prizorišče tihega protesta proti vojni in trpljenju?
Pripravila AK Viri: euronews.com siol.net unsplash.com youtube.com
E-oskrba: zagotovite si pomoč doma
E-oskrba, zakaj je tako pomembna? Starati se doma, v znanem okolju in ob ljudeh, ki jih imamo radi – to je želja večine med nami. Toda s starostjo, kroničnimi boleznimi ali omejeno gibljivostjo lahko vsak dan postane negotov, še posebej, ko se pojavi strah pred padci ali nenadnimi zdravstvenimi zapleti.
Točno na tem mestu pa je e- oskrba prava rešitev. E -oskrba je storitev, ki nudi varnost in samostojnost oseb s pomočjo sodobne tehnologije.
Storitev izvaja Telekom Slovenije.
Brez sodelovanja z zvezo društev upokojencev verjetno ne bi bila storitev tako sprejeta in uspešna.
Ni človeka, ki si v starosti ne bi želel ostati na svojem domu. Zanj to pomeni biti obdan z znanimi ljudmi, svojci , v svojem okolju in s svojimi navadami.
Življenje v institucijah, na primer v domovi za ostarele, je za marsikoga zadnja izbora.
E-oskrba je oskrba na daljavo,
Izvajajo Telekom Slovenije skupaj s sodelovanjem z Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom omogoča varno in samostojno bivanje doma.
Vir: YouTube – E-oskrba na domu: E-oskrbe v Sloveniji vam zagotavljamo preizkušeno zanesljivo storitev, ki vam zagotavlja varno bivanje doma 24/7.
E-oskrba – kako deluje?
Uporabnik ima pri sebi varovalni telefon ali zapestnico z gumbom za klic na pomoč. V primeru padca, slabega počutja ali druge nevarnosti lahko takoj vzpostavi stik z asistenčnim centrom, ki deluje 24 ur na dan.
Senzorji za
dim,
izliv vode ali
padec
Se aktivirajo. Alarm se sproži samodejno – tudi, če uporabnik ne more poklicati sam.
“E-oskrba je neprecenljiva pomoč pri reševanju življenj,” poudarja Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe na Telekomu Slovenije.
Koliko uporabnikov že uporablja E-oskrbo?
V tem trenutki storitev e-oskrbe uporablja 5.200 upokojencev. Statistično gledano je povprečna starost uporabnikov približno 83 let.
Povedati pa je treba še, da je na čakalni listi za odobritev e- oskrbe še 1000 oseb. Lista je namreč omejena glede na finančna sredstva.
Vir: unsplash.com – E-oskrba je neprecenljiva pomoč tudi pri reševanju življenj
Kaj pravijo uporabniki?
Rezultati anket izgledajo izjemni:
98 % uporabnikov je zadovoljnih z delovanjem in koristnostjo storitve.
97 % se jim je povečal občutek varnosti doma.
99 % želi E-oskrbo uporabljati tudi po koncu projekta.
Okoli 10 % uporabnikov je povedalo, da bi brez E-oskrbe morali v dom za ostarele, kar jasno kaže na njen pomen za kakovost življenja.
Zaradi teh odličnih rezultatov je storitev nadgrajena. Dodana ji je je funkcija s spremljanjem vitalnih funkcij, za kar so prejeli zlato priznanje GZS za inovacijo.
Vir: unsplash.com – S pomočjo tehnologije, ki zagotavlja hitro pomoč, večjo varnost in skrb za zdravje, se starejši počutijo mirneje, svojci pa brezskrbno.
Statistika, ki govori sama zase
V dveh letih je bilo zabeleženih preko 55.000 klicev za pomoč. Vsak od teh je bil primerno in uspešno obravnavan,
več kot 600 primerov je bilo povezanih s padci,
več kot 400 s poslabšanjem zdravstvenega stanja,
v 600 primerih je bila aktivirana nujna medicinska pomoč.
Rezultat? Manj zapletov, krajši čas čakanja na pomoč in manj hospitalizacij.
Varnost, učinkovitost in prihranek za državo
E-oskrba ni le pomoč posameznikom. Velaj tudi za dobro možnost razbremenitve zdravstvenega in socialnega sistema.
Pri tem je sistem stroškovno zelo učinkovit. Prihrani čas, zmanjša sredstva in nenazadnje, uporabniki so zadovoljni.
Dostopnost in prihodnost E-oskrbe
Projekt deluje že nekaj časa, a je še vedno premalo poznan.
V razvitih državah E-oskrbo uporablja kar 10 % prebivalstva nad 65 let, pri nas pa se šele približujemo temu standardu.
V prihodnje naj bi E-oskrba postala del sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal samodejen prehod obstoječih uporabnikov iz pilotnega projekta v redno zavarovanje.
Stroški storitve
Polni paket E-oskrbe znaša 30,9 evra (brez DDV) na mesec in vključuje:
varovalni telefon in zapestnico z gumbom za pomoč,
detektor padcev,
24/7 delovanje asistenčnega in tehničnega centra,
vzdrževanje in servis opreme.
Po predlogu nove zakonodaje naj bi bila storitev sofinancirana v višini 1 evra na dan, kar pomeni, da bi uporabniki imeli minimalno doplačilo.
Dr. Monika Gabanyi, strokovnjakinja za dolgotrajno oskrbo, poudarja, da bi morala biti E-oskrba za socialno šibkejše skupine popolnoma brezplačna, saj gre za storitev, ki varuje življenja.
Vir: YouTube – E-oskrba omogoča aktivno, bolj neodvisno ter varno bivanje na domu vsem, ki potrebujejo podporo pri samostonjem življenju v domačem okolju.
Kaj sledi?
Telekom ima dobro razvito tehnologijo. Zaposluje dobre strokovnjake in ima dolgoletne izkušnje v telekomunikaciji. Zato se še naprej namerava potegovati za mesto v e – oskrbi.
Samostojnost in mir za svojce
E-oskrba prinaša več kot le tehnološko rešitev – prinaša mir v srca.
E-oskrba dokazuje, da tehnologija lahko izboljša življenja.
Omogoča varnost, samostojnost in povezanost – vrednote, ki bi jih moral imeti vsak, ne glede na starost.
E-oskrba je več kot le naprava ali storitev – je pomožna roka, ki daje občutek varnosti, tudi ko smo sami doma. Starejšim omogoča, da ostanejo v znanem okolju, med svojimi spomini in bližnjimi, svojcem pa prinaša mir, ker vedo, da bodo njihovi najdražji ob morebitni težavi takoj deležni pomoči.
Vse številke in statistike v ozadju govorijo o nečem preprostem – o tem, da je nekomu zaradi E-oskrbe življenje lažje, bolj mirno in predvsem varno.
Storitev je v Sloveniji še vedno premalo poznana. Počasi, a vztrajno pa postaja del vsakdana mnogih starejših.
In če bo v prihodnje dostopna še več ljudem, bo to korak naprej k družbi, ki zna poskrbeti za svoje – z odgovornostjo, sočutjem in spoštovanjem.
E-oskrba nas opominja, da tehnologija ni hladna. Ko je uporabljena s pravim namenom, lahko prinese toplino, varnost in povezanost – tisto, kar vsi potrebujemo, ne glede na leta.
Pripravila AK Viri: siol.net unsplash.com youtube.com
Smučanje v sezoni 2025/26: cene kart
Smučanje v sezoni 2025/26 bo to leto cenovno zanimivo: Koliko stane smučarska karta, da otroci uživajo in starši sproščeno smučajo? Ko načrtujete zimske počitnice s družino, ni vprašanje le, katero smučišče izbrati, ampak tudi — koliko bo stala smučarska karta. Otroška smučarska šola, dobra infrastruktura, udobni žičniški prehodi, prijetne restavracije ob pisti — vse to šteje. Letos so cene kar nekaj višje, a še vedno najdemo dobre ponudbe. Spodaj je pregled slovenskih smučišč, primerjava z nekaj priljubljenimi smučišči v Avstriji in Italiji — da boste vedeli, kaj pričakovati v sezoni 2025/26.
Cene in pričakovanja -Slovenija
V Sloveniji so smučarski centri za družine pogosto bolj dostopni kot veliki alpski resorti, predvsem zaradi bližine, manjše višinske razlike in krajših žičniških sistemov. A tudi tukaj so vidni vplivi povečanih stroškov materialov in energije na ceno karte.
Krvavec: Dnevna karta za odrasle je okoli 43 €, otroci in mladina plačajo manj — nekje med 27 € do 39 €, odvisno od starosti in dneva.
Soriška planina: Dnevna karta za odraslega je približno 28 €, otroci ~ 19 €, mladina/starejši okoli 24 €.
Cerkno: Cena za odrasle približno 42 €, otroci (6-16 let) ~ 24,50 €, mladina/starejši nekaj čez 35–36 €.
Mariborsko Pohorje: Dnevna karta za odraslega je okoli 35 €,otroci ~ 20 €.
Ti centri so dobrodošla izbira za družine, ki želijo kombinacijo smučanja, smučarske šole in družinskega druženja brez visokih stroškov.
Avstrija – “Veliki” resorti: Avstrija
Če se peljete malce dlje in si želite več kilometrov smučišč, boljši snežni servis in bolj intenziven dan na žičnicah, so avstrijski resorti pogosto izbira, a morate računati na večje stroške.
Kreischberg (Murau)
V glavni sezoni (25. december – 15. marec) znaša cena dnevne karte za odrasle 68 €. Otroci plačajo polovico (~34 €), mladina tudi nekoliko manj.
Cene za dopoldan ali za krajše ure so nižje — če se odločite smučati samo dopoldne, lahko prihranite.
Če smučate več dni, se strošek na dan precej zniža: na primer za 2 dni je cena karte za odraslega približno 134 €, kar pomeni ~67 €/dan.
Ostale ugodnosti
Avstrijski resorti pogosto ponujajo družinske bone (family bonus), otroci pogosto smučajo brezplačno če so z vsaj enim staršem, nekatere karte so cenejše ob spletni rezervaciji.
Vir: unsplash.com – Italija, še posebej Dolomiti Superski, so priljubljena destinacija družin, ki iščejo čudovite razglede
Italija
Italijanski primer: Civetta (Dolomiti Superski).
Dolomiti Superski, so priljubljena destinacija družin, ki iščejo čudovite razglede, dobro urejene proge in žar aspiracije. A pripravite se na to, da so cene višje kot v Sloveniji — če želite izvrstno smučarsko izkušnjo, je cena pogosto del izkušnje.
Enodnevna karta za odrasle pri Civetti se giblje med 77 € in 86 € v najvišji sezoni.
Juniorji imajo nižje cene — recimo 65-73 €, otroci mlajši pa včasih celo brezplačno (odvisno od časovnega okna in promocij).
Karta “local” (za območje Civetta, ne celotnih Dolomitov) je cenejša — nekje 58-65 €.
Vir: YouTube – TOP 5 v Dolomitih Superski Italija
Primerjalna ocena: kje je smučanje za družine najbolj ugodno / smiselno
Slovenija
Avstrija/Italija
Cena dnevne karte za odrasle
28-43 € do 60-70 €
77-86 €
Otroška karta / mladina
15-30 €približno polovica odrasle
nižje za mlajše, a ne tako nizke kot v Sloveniji
Razlike
Primerjave pokažejo na razlike glede udobja namestitve ponudbe in velikosti smučišč. o
Smučišča v Sloveniji so po večini manjša do srednje velika. Tu imajo prednist, saj se nahajajo blizu središč, so bolj pregledna in prijazna za otroke.
V Avstriji imamo sodobna smučiščas kilometrskimi progami in izvrstno infrastrukturo. Izbira prog je raznolika, kar prispeva k priljubljenosti tudi zahtevnejših smučarjev.
V Italiji se smučišča lahko pohvalijo z čudovitimi razgledi (Dolomiti), širokimi smučarskimi progami in urejeno turistično ponudbi tudi višjega ranga. Ne smemo pozabiti tudi na izvrstno kulinariko
Vir: unsplash.com – Če želite družinski dopust, pri katerem se otroci učijo smučati, vi pa si želite vsaj nekaj smučanja brez skrbi, so slovenska smučišča še vedno zelo dobra izbira
Smučanje in dodatni stroški
V Sloveniji so cene prevoza, nastanitve in smučarskih šol praviloma nižje, saj gre pogosto za domače izlete ali krajše oddihe. V Avstriji so stroški višji, predvsem zaradi dražjih nastanitev in daljših poti, a obiskovalci v zameno dobijo širšo izbiro ponudbe in večje udobje. Italija ponuja nekoliko drugačno izkušnjo — bolj razkošno
Udobje in velikost resorta
Manjše-srednje, bližje do doma – Slovenija
Večji resorti, več je površine, boljša infrastruktura – Avstrija
Veliki alpski resort, lepi razgledi, turistična infrastruktura višjega ranga- Italija
Nasveti
Kako prihranite in izberete pravo destinacijo
Izberite “pol dneva” ali “dopoldanski” smučarski dan, če imate majhne otroke ali če niste prepričani, da boste smučali celo popoldne.
Spletna rezervacija pogosto prinaša popuste in boljše cene. V Avstriji in Italiji je to praksa, ki se splača.
Družinski boni: preverite, ali resort ponuja brezplačne karte za otroke, če so z vsaj enim staršem; to lahko precej zmanjša stroške.
Multi-day karte: če boste smučali več dni, so karte za več dni pogosto bistveno cenejše na dan kot enodnevna karta.
Izberite manjše slovensko smučišče, če vam ni nujno smučati v velikem alpskem resortu — bližina pomeni manjši strošek prevoza in nastanitve.
Sklep: Kaj izbrati letos?
Če želite družinski dopust, pri katerem se otroci učijo smučati, vi pa si želite vsaj nekaj smučanja brez skrbi, so slovenska smučišča še vedno zelo dobra izbira: bliže, cenovno ugodnejša, z dovolj dobre infrastrukture za začetnike in družine.
Če pa vas vleče pogled proti hribom, alpskim razgledom in možnostim — in ste pripravljeni plačati nekoliko več — Avstrija (npr. Kreischberg) ali Italija (Civetta) ponujata izkušnjo, ki je težko preseči, a stane več.
Vaša odločitev bo verjetno padla na kompromis: koliko ste pripravljeni odšteti, koliko časa smučate, kakšne udobnosti želite.
A dobro je vedeti — Slovenci imamo še vedno dostop do odličnih destinacij, kjer lahko družinsko smučanje ne pomeni finančne breme.
Pripravila AK Viri: finance.si hochalmbahnen.at dachstein.at SnowStash.com unsplash.com youtube.com
Dom starejših Dobje padel v vodo
Dom je bil težko pričakovan. Žal pa ponudbe bistveno predrage. V Dobju so starejši občani in njihovi svojci dolgo upali na nov dom za starejše, a so se pričakovanja zdaj razblinila. Dom starejših Dobje, ki bi z 24 posteljami prinesel prepotrebno razbremenitev čakalnih vrst, ne bo zgrajen. Vse tri ponudbe, prejete na razpisu za gradnjo, so bile namreč bistveno previsoke in so za približno pol milijona evrov presegle zagotovljena sredstva.
Dom starejših Dobje padel v vodo.
Dom starejših Šentjur, bi moral za izvedbo projekta najeti posojilo. Vendar svet zavoda tega ni potrdil. Občina Dobje je za projekt že zagotovila zemljišče, dokumentacijo in gradbeno dovoljenje ter pridobila 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Načrt se je na koncu ustavil – predvsem zaradi rastočih gradbenih stroškov in strogih rokov, ki jih je postavilo ministrstvo za solidarno prihodnost
Projekt, ki je mnogim starejšim v Dobju in okolici pomenil novo upanje, se je ustavil še pred začetkom. Dom starejših Dobje, načrtovan kot manjša enota z 24 posteljami, ne bo zgrajen. Vse tri prispele ponudbe za gradnjo so bile namreč bistveno višje od zagotovljenih sredstev.
Dom starejših Šentjur, bi moral za izvedbo projekta najeti dodatno posojilo, a svet zavoda tega ni odobril.
Sanje o novem domu za starejše so se tako – vsaj za zdaj – razblinile.
Vir: unsplash.com – Na prvi razpis se ni prijavil nihče
Ko je Dom starejših Šentjur kot investitor objavil prvo javno naročilo, se ni prijavil noben izvajalec.
Kaj se je zgodilo z načrtovanim domom?
Občina Dobje se je leta 2023 prijavila na razpis ministrstva za solidarno prihodnost. Razpis je bil namenjen izgradnji manjših domov za starejše – do 24 postelj.
Projekt je bil uspešen: odobrenih je bilo 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Občina je v skladu z razpisnimi pogoji zagotovila zemljišče, projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Zdi se, da je bilo vse pripravljeno – a težave so se začele že pri prvem razpisu za izvajalca.
Vir: YouTube – Dobre zgodbe evropskih projektov
Na prvi razpis se ni prijavil nihče
Ko je Dom starejših Šentjur kot investitor objavil prvo javno naročilo, se ni prijavil noben izvajalec. To je bil prvi znak, da je ocenjena vrednost projekta prenizka in da z določenimi pogoji gradnja ni bila izvedljiva.
Občina se ni predala – projekt so optimizirali in znižali predračunsko vrednost za 500.000 evrov. Prav tako so se zavezali, da bodo sami pokrili stroške opreme doma.
Kljub temu pa je drugi razpis prinesel novo razočaranje.
Dom v drugi razpis
Drugi razpis – tri ponudbe, vse previsoke
Na ponovljeni razpis so prispele tri ponudbe. A nobena ni ustrezala finančnemu okviru. Projektant je ocenil gradnjo na približno 4 milijone evrov, kar je za skoraj 1,2 milijona več, kot je bilo na voljo.
To pomeni, da bi moral investitor za dokončanje projekta dodatno zadolžiti zavod, kar pa svet Doma starejših Šentjur ni odobril. Brez dodatnega vira financiranja projekt ni imel možnosti za izvedbo.
Ministrstvo: časa za nov razpis ni več
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pojasnili, da je bil rok za dokončanje projektov, sofinanciranih iz NOO, 30. junij 2026. Do takrat bi morali biti objekti zgrajeni in pridobiti uporabno dovoljenje.
Po oceni ministrstva ni več dovolj časa za nov razpis ali spremembo projektne dokumentacije. To pomeni, da projekt Doma starejših Dobje ne bo izveden v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Vir: unsplash.com – Dom starejših Šentjur, bi moral za izvedbo projekta najeti posojilo, a svet zavoda tega ni potrdil.
Dom, ki ga nebo
Starejši brez novega doma – spet v čakalnih vrstah
Za številne starejše v občini Dobje in okoliških krajih je ta novica veliko razočaranje. Dom bi omogočil, da ostanejo blizu doma, družine in skupnosti.
Ker pa v regiji še vedno primanjkuje postelj, bodo čakalne dobe ostale dolge.
V Šentjurju sicer gradijo prizidek obstoječega doma starejših, kar bo delno razbremenilo povpraševanje. A to ne rešuje težav v Dobju, kjer nove zmogljivosti ni na obzorju.
Občina išče nove rešitve
Kljub koncu tega razpisa občina ni povsem obupala. Kot so zapisali, bodo še naprej iskali možnosti za izgradnjo doma starejših, morda z drugimi viri financiranja ali v sodelovanju z zasebnim partnerjem.
“Projekt ostaja pomemben del naše vizije skrbi za starejše. Dejstvo, da smo prišli tako daleč, pomeni, da se da – le pogoje bomo morali prilagoditi,” so sporočili z občine.
A realnost ostaja zahtevna: brez dodatnih sredstev ali spremembe v državnem financiranju projektov tovrstnih domov se lahko načrti hitro ustavijo.
Vir: YouTube – Življenje v domovih starejših občanov je tudi zabavno
Dom, ki je padel v vodo
Kaj se lahko naučimo iz primera Dobje?
Zgodba Doma starejših Dobje ni osamljen primer. Tovrstne situacije razkrivajo, kako težko je v praksi uresničevati socialne projekte, tudi ko so sredstva na papirju že zagotovljena.
Glavni izzivi so:
podcenjene ocene gradbenih stroškov,
nerealni roki,
pomanjkanje fleksibilnosti pri razpisih,
ter naraščajoče cene gradbenih materialov in dela.
Čeprav so projekti pripravljeni z najboljšimi nameni, jih pogosto ustavijo razmere na trgu, ki se hitro spreminjajo.
Bo Dom kdaj zgrajen?
To vprašanje danes nima jasnega odgovora. Na občini Dobje in v Doma starejših Šentjur poudarjajo, da bodo projekt poskusili ohraniti “pri življenju” – morda v prihodnjem mandatu ali z novim razpisom.
Ostaja dejstvo: težko pričakovani dom starejših v Dobju ne bo zgrajen.
In s tem se še enkrat potrjuje, da so socialni projekti, čeprav med ljudmi najbolj potrebni, pogosto tudi med najtežje izvedljivimi.
Povzetek
Projekt Dom starejših Dobje odpovedan zaradi previsokih ponudb.
Na voljo je bilo 2,8 milijona evrov, najnižja ponudba pa je presegla znesek za okoli pol milijona evrov.
Rok iz NOO (30. 6. 2026) ne dopušča ponovnega razpisa.
Občina bo iskala nove možnosti financiranja.
Starejši v občini ostajajo brez novega doma.
Pripravila AK Viri: n1info.si unsplash.com youtube.com
Prevara z Bitcoini. Pozor: Lažni klici
Prevara se lahko zgodi kadarkoli- če le nismo dovolj pozorni. V zadnjem času se po Sloveniji širi nova oblika spletne prevare, ki izkorišča zanimanje za kriptovalute. Goljufi vas pokličejo in trdijo, da so našli Bitcoine na vašem računu – kar se sliši mamljivo, kajne? Predstavijo se kot predstavniki podjetja Blockchain in vas skušajo prepričati, da imate na voljo “pozabljena sredstva”.
A za tem prijaznim glasom se skriva prevara, s katero želijo pridobiti dostop do vašega računalnika, telefona in bančnega računa.
Če ste prejeli tak klic ali sporočilo, bodite izjemno previdni – v nadaljevanju razkrivamo, kako prevara poteka in kako se lahko zaščitite.
Prevara
“Na vašem računu smo našli Bitcoine!”
Lažni klici
Klici “lažne tehnične pomoči”, ki obljubljajo izplačilo “pozabljenih” kriptovalut, so nova različica stare prevare, znane kot “lažni klici tehnične pomoči Microsoft”.
Tokrat se goljufi predstavljajo kot predstavniki podjetja Blockchain in vas poskušajo prepričati, da imate na kripto računu neizkoriščena sredstva. Namen prevare je pridobiti popoln nadzor nad vašim računalnikom, telefonom in bančnim računom ter ukrasti ves vaš denar.
Kako poteka prevara?
Stik z žrtvijo: Goljufi vas pokličejo z neznanih tujih ali potvorjenih slovenskih telefonskih številk, lahko pa tudi preko aplikacij, kot sta Viber ali WhatsApp. Govorijo v zadovoljivi slovenščini z vzhodnoevropskim naglasom.
Predstavitev in prepričevanje: Predstavijo se kot Blockchain in navedejo vaše osebne podatke (ime, priimek, e-naslov), ki so jih verjetno pridobili iz ukradenih baz podatkov. Povedo vam, da so našli star kripto račun na vaše ime z znatno oplemenitenimi sredstvi.
Ponudba “pomoči”: Ponudijo vam pomoč pri prenosu sredstev na vaš bančni račun ali zahtevajo plačilo davka. Ker je postopek “zapleten”, vam ponudijo, da bodo vse uredili v vašem imenu.
Zahteva po dostopu: Za to pa potrebujejo dostop do vašega računalnika in telefona – tu se morajo prižgati vsi alarmi!
Oddaljen dostop in manipulacija:
Naročijo vam namestitev programov za oddaljen dostop, kot sta AnyDesk ali TeamViewer, s čimer pridobijo popoln nadzor nad vašimi napravami.
Prikažejo vam lažno spletno stran, ki prikazuje “vaša” kripto sredstva.
Na vaše ime ustvarijo račun na legitimni kriptomenjalnici (npr. Binance), kamor naj bi prenesli sredstva.
Zahtevajo podatke vaše kreditne kartice ali popoln dostop do vaše spletne banke.
Kraja denarja: Ko imajo dostop, zakrijejo zaslon vašega računalnika in telefona. Ves denar z vašega bančnega računa prenakažejo na kriptomenjalnico in nato na druge račune, s čimer zabrišejo sledi.
Zloraba bančnih računov: Napadalci lahko izvedejo transakcije med različnimi računi, do katerih imajo dostop. Slovenska policija opozarja, da sredstva, ki jih prejmete v tem primeru, niso dobiček iz kriptovalut, temveč denar drugega oškodovanca. Zadrževanje ali prenakazovanje teh sredstev vas lahko naredi sostorilca kaznivega dejanja pranja denarja.
Vir: YouTube – Varni na internetu: Lažni klici – ne nasedajte.
Vztrajnost in grožnje goljufov
Prevaranti so izjemno vztrajni in se ne ustavijo zlahka.
Uporabljajo neprijazen ton, celo psovke.
Ustrahujejo vas z javno dostopnimi informacijami in fotografijami vas ter vaših družinskih članov, ki ste jih objavili na spletu.
Pošiljajo vam lažna e-poštna sporočila, ki potrjujejo “pogovor” in vas vabijo k nadaljnjim “hitrim zaslužkom” z investiranjem.
Ne reagirajte
Ne odzivajte se na grožnje in elektronska sporočila.
V mislih imejte le to. da gre za prevaro in prazne grožnje. Prevara lahko vključuje tudi pošiljanje elektronskega sporočila, ki ‘potrjuje’ pogovor in predstavlja nadaljnje korake ter možnosti “hitrega zaslužka” z investiranjem.
Zavedajte se, da je glavni cilj teh prevar finančna korist, ki jo dosežejo s popolnim dostopom do vašega bančnega računa in podatkov kreditne kartice.
Vir: unsplash.com – Prevara: “Na vašem računu smo našli Bitcoine!”
Prepoznati poskus prevare?
Klicatelj se predstavi kot predstavnik podjetja s področja kripto financ, najpogosteje Blockchain.
Navaja, da ste pozabili na odprt račun z denarjem.
Obljublja pomoč, ki vključuje namestitev aplikacije na vaš računalnik ali telefon.
Od vas zahteva sken osebnega dokumenta, s čimer vam želi ukrasti identiteto.
Toda pozor:
Noben od legitimnih predstavnikov podjetja od vas NIKOLI ne bo zahteval dostopa do podatkov kreditne kartice ali vaše spletne banke.
Vir: unsplash.com – Vedno bodite previdni pri klicih in sporočilih, ki obljubljajo hiter zaslužek ali zahtevajo dostop do vaših osebnih podatkov in financ.
Če ste bili žrtev
Če opazite, da ste žrtev prevare, naredite naslednj:
Prijavite policiji: Čim prej prijavite prevaro na lokalni policijski postaji, preko klica na 113 ali e-uprave.
Kontaktirajte banko: Če ste prevarantom omogočili dostop do spletne banke ali posredovali številko kreditne kartice, nemudoma kontaktirajte svojo banko. Pozanimajte se o možnosti reklamacije transakcij.
Odstranite aplikacije za oddaljen dostop: Če ste goljufom dovolili dostop do računalnika ali telefona, izbrišite vse nameščene aplikacije za oddaljen dostop. Če niste prepričani, kaj so namestili, naredite varnostno kopijo podatkov in ponastavite sistem na tovarniške nastavitve.
Prijava kraje identitete: Če ste goljufom posredovali slike osebnih dokumentov, obstaja možnost kraje identitete. Razmislite o pridobitvi uradnega zaznamka (preko policije), ki potrjuje krajo podatkov (osebnih).
Zaprite račun na kriptomenjalnici: Če ste na kriptomenjalnici opravili osebno identifikacijo (npr. s skenom osebnega dokumenta), nemudoma kontaktirajte kriptomenjalnico, da zaprejo vaš račun. Goljufi bi ga in verjetno ga tudi bodo zlorabili za pranje denarja.
Vedno bodite previdni pri klicih in sporočilih, ki obljubljajo hiter zaslužek ali zahtevajo dostop do vaših osebnih podatkov in financ.
Prevara z Bitcoini je le ena izmed številnih spletnih goljufij, ki izkoriščajo našo radovednost in željo po hitrem zaslužku.
Pomembno je, da ostanemo previdni, ko nas nekdo kontaktira z obljubami o “pozabljenem denarju” ali “neizkoriščenih sredstvih”. Ne delite osebnih podatkov, ne nameščajte programov za oddaljen dostop in nikomur ne dovolite vpogleda v svojo spletno banko.
Če ste žrtev prevare, takoj obvestite policijo in banko – vsaka minuta šteje. Le z ozaveščanjem in previdnostjo lahko preprečimo, da bi takšne prevare še naprej ogrožale ljudi.
Zaupajte samo preverjenim virom in nikoli ne pozabite: če nekaj zveni predobro, da bi bilo res, potem najverjetneje tudi je.
Pripravila AK Viri: varninainternetu.si unsplash.com youtube.com
Stroški šolanja: Kdo v EU plača največ?
Šolski stroški v EU rastejo hitreje kot bi si mislili. September je že mimo, a je večini pošteno izpraznil denarnico.Konec poletja prinaša s seboj grenko-sladek občutek. Počitnic je nepreklicno že nekaj časa konec. Otroci se vračajo v šolske klopi, polni pričakovanj, starši pa nazaj ob utečeni rutini. Kljub vsemu pa za fasado nasmehov in sveže ošiljenih svinčnikov se za milijone evropskih družin skriva tiha, a vse glasnejša skrb: brutalni finančni udarec, ki ga prinaša september, traja pa še naprej.
Skriti stroški šolanja,
Kot rodovitna tla za hitro rast inflacije in spravljajo starše ob pamet. Denarnico žal še bolj.
Odkrijte, zakaj nemške družine plačajo tisoče za izlete in kako francoski sistem varuje denarnice staršev. Preberite, kdo plača največ.
Medtem ko osrednji mediji poročajo o umirjanju inflacije, obstaja ena vrsta stroškov, ki se na te trende požvižga. Raste z nezmanjšano močjo. To so stroški ponovne vrnitve v šolo. Ne gre le za zvezke in barvice.
Govorimo o stotinah, v nekaterih primerih celo tisočih evrov za učbenike, delovne zvezke, šolske izlete, kosila in vse tiste “drobne” potrebščine, ki se na koncu seštejejo v vrtoglav znesek.
A kakšna je cena te vrnitve in katere države svojim staršem nalagajo najtežje breme?
Vir: YouTube – euronews: Koliko stane šolanje po Evropi
Nemčija:
Kjer šolski izlet stane toliko kot mesečna plača
September se za nemške družine prelevi v pravo finančno nočno moro. Po podatkih platforme za primerjavo cen Idealopovprečni letni strošek šolanja enega otroka znaša že skoraj 3.600 evrov, kar je 4 % več kot lani in precej nad splošno stopnjo inflacije.
Medtem ko šolska kosila predstavljajo znaten, a predvidljiv strošek (v Berlinu so brezplačna, v Münchnu pa lahko stanejo tudi 5,5 evra na dan), je prava finančna bomba skrita drugje:
Šolski izleti
To so večdnevne ekskurzije, ki naj bi otrokom širile obzorja. Staršem pa praznijo bančne račune. V povprečju nemška družina za šolske izlete letno odšteje neverjetnih 2.000 evrov. Ta znesek je za mnoge primerljiv z neto mesečno plačo in postavlja starše pred nemogočo izbiro: prihraniti pri nujnih življenjskih stroških ali otroku odrekati izkušnjo, o kateri bodo govorili vsi sošolci.
Problem je postal tako pereč, da so nekatere zvezne dežele že uvedle omejitve, koliko denarja smejo šole porabiti za te dejavnosti.
Združeno kraljestvo
“Inflacija malice” in breme šolskih uniform
Na drugi strani Rokavskega preliva situacija ni nič bolj rožnata. V Veliki Britaniji, ki sicer ni več del EU, so se stroški šolanja v zadnjih dveh letih povečali za osupljivih 30 %, kažejo raziskave Univerze Loughborough.
Za osnovnošolca starši letno odštejejo več kot 2.600 evrov.
Največji krivec? Hvaležna malica.
Raziskovalci to imenujejo “največji stroškovni pritisk”, saj samo kosila in prigrizki, ki jih otroci prinesejo od doma, družino letno stanejo skoraj 1.000 evrov.
K temu je treba prišteti še eno britansko specifiko – obvezne šolske uniforme. Čeprav so se stroški zanje v zadnjem času nekoliko znižali, ostajajo ogromno breme, še posebej za družine z več otroki, kjer se strošek množi.
Italija
Letni ritual frustracij z učbeniki
Italijanske družine se vsako leto soočajo z istim problemom: učbeniki.
Po podatkih združenja potrošnikov Codacons starši za šolske potrebščine in knjige za osnovnošolca odštejejo skoraj 600 evrov, za srednješolca pa ta znesek poskoči na več kot 1.200 evrov.
Največji delež, pogosto tudi do 70 %, odpade na učbenike. Združenja potrošnikov opozarjajo na sporno prakso založnikov, ki vsako leto izdajo “nove” izdaje. Te se od prejšnjih razlikujejo le v nekaj manjših podrobnostih. S tem starše prisilijo v nakup novih, dragih knjig in onemogočijo cenejši nakup rabljenih ali prenos med sorojenci.
Skupni strošek za učbenike v osmih letih šolanja lahko po izračunih združenja ADOC preseže vrtoglavih 2.500 evrov na otroka.
Vir: unsplash.com – Združenja potrošnikov opozarjajo na sporno prakso založnikov, ki vsako leto izdajo “nove” izdaje, ki se od prejšnjih razlikujejo le v nekaj manjših podrobnostih.
Francija
Svetilnik upanja s sistemom, ki deluje
A ni povsod tako črno. Francija dokazuje, da je mogoče breme staršev znatno zmanjšati. Kot edino večje evropsko gospodarstvo beleži rahel padec stroškov, ki v povprečju znašajo le 211 evrov. Kako jim to uspeva?
Ključna sta dva dejavnika.
Prvič, Francozi za učbenike ne porabijo skoraj ničesar. Šole imajo vzpostavljen učinkovit sistem izposoje, kjer si učenci knjige vsako leto podajajo. Ta sistem pogosto upravljajo kar združenja staršev.
Drugič, država družinam z nižjimi dohodki pomaga z letnim dodatkom za šolske potrebščine v višini približno 450 evrov za vsakega otroka, starega od 6 do 18 let. Francoski model tako deluje kot dokaz, da premišljena socialna politika lahko naredi ogromno razliko.
Španija in preostala Evropa
Podobne težave, različni zneski
Tudi v Španiji levji delež stroškov predstavljajo učbeniki – od skupno 500 evrov jih kar 360 odpade na knjige.
Na Portugalskem tretjina družin porabi do 150 evrov,
Na Madžarskem pa se je breme povzpelo na 100 do 150 evrov na družino. Vzorec je povsod podoben: stroški rastejo, država pa pogosto ne stori dovolj, da bi zaščitila družinske proračune pred tem, kar mnogi imenujejo “tihi davek na starševstvo“.
Je v Sloveniji kaj drugače?
September je tako za mnoge ostaja mesec finančne tesnobe. Ta traja še nekaj časa. Oktobra si starši že malce opomorejo. Ni pa nujno. Toda pozor: leta še ni konec.
In medtem ko se otroci učijo matematike, njihovi starši doma opravljajo lastne, precej bolj zapletene izračune.
Pripravila AK Viri: euronews.com unsplash.com youtube.com
Druga nepremičnina: Lestvica EU in Slovenija
Druga nepremičnina: Sanje o pobegu ali nočna mora za domačine? Kdo v Evropi vodi in kje stoji Slovenija? Sanje o lastnem kotičku so globoko zasidrane v evropski duši. A za vse več ljudi te sanje niso omejene le na en naslov. Predstavljajo si še vonj po morju iz apartmaja na obali, svež gorski zrak s terase lesene koče ali mir podeželske hiše, kamor se lahko umaknejo pred mestnim vrvežem.
Drugi dom ni le nepremičnina. Je obljuba pobega, prostor za ustvarjanje spominov in za mnoge simbol uspeha. Po podatkih obsežne raziskave mednarodnega nepremičninskega podjetja Re/Max ima kar 69 % Evropejcev v lasti vsaj eno nepremičnino, presenetljiva četrtina pa si je ta sen razširila in poseduje še sekundarno rezidenco.
A slika ni povsod enaka. Medtem ko v nekaterih državah drugi dom predstavlja skorajda kulturni standard, je drugod nedosegljiv luksuz. Kdo so torej evropski prvaki v lastništvu “vikendov” in počitniških hiš in kakšne so posledice tega trenda?
Druga nepremičnina v EU
Presenetljivi zmagovalci z vzhoda in juga
Če bi ugibali, katera država vodi na lestvici, bi verjetno pomislili na bogatejše zahodne ali severne države. A resničnost je drugačna.
Presenetljiva zmagovalka je Bolgarija, kjer ima skoraj polovica vprašanih (neverjetnih 46 %) v lasti drugo nepremičnino – kar je daleč nad evropskim povprečjem 25 %. To je deloma posledica močne kulture lastništva, saj ima kar 80 % Bolgarov vsaj eno nepremičnino, pa tudi dostopnejših cen in tradicije posedovanja podeželskih hiš.
Tik za Bolgarijo se zvrstijo države, kjer sonce in morje igrata ključno vlogo. Na drugem mestu je Grčija z 39 %, tesno za njo pa Hrvaška s 37 %. V teh državah je drugi dom pogosto povezan z družinsko dediščino – hiša starih staršev na otoku ali v notranjosti, ki jo generacije ohranjajo kot prostor za poletna druženja.
Na popolnoma nasprotnem polu sta Nizozemska (8 %) in Irska (11 %). Razlogi so očitni: izjemno visoke cene nepremičnin, visoka gostota poseljenosti in drugačna stanovanjska kultura, kjer je najemništvo bolj razširjeno. V teh državah je nakup prvega doma že ogromen finančni zalogaj, zato drugi ostaja le oddaljena fantazija.
Kaj moraš nujno vedeti, preden kupiš svojo prvo nepremičnino? V desetih točkah ti razložimo vse, kar moraš vedeti pred nakupom! #nepremicnina #nakup #nasvet #howto #explainer #n1slovenija #tiktokslovenija
Kako Evropejci uporabljajo svoj drugi dom? Od Airbnb-ja do sanj o pokojuMotivi za lastništvo so tako raznoliki kot lastniki sami. Najpogosteje, v 44 % primerov, drugi dom služi svojemu najbolj romantičnemu namenu: kot počitniška hiša za lastno uporabo. Sledi presenetljivo pragmatičen razlog: kar 23 % lastnikov v svoji drugi nepremičnini vidi dom za upokojitev, varen pristan za jesen življenja.
Seveda pa je tu tudi posel. Približno tretjina lastnikov svojo nepremičnino vidi kot vir dohodka: 16 % jo oddaja dolgoročno, dodatnih 16 % pa služi s kratkoročnimi najemi prek platform, kot sta Airbnb in Booking.com. Za 14 % je to zgolj naložba v nepremičninskem portfelju, medtem ko jo 10 % uporablja za lažje bivanje med dvema lokacijama, na primer zaradi dela.
Slovenski “vikend”
Med tradicijo in novimi trendi. Slovenija se na tej lestvici uvršča nekam v zlato sredino. Lastništvo “vikenda” je del naše kulture – bodisi da gre za zidanico na Dolenjskem,apartma v Kranjski Gori ali staro kraško hišo. Tradicionalno je drugi dom predstavljal pobeg iz mestnega okolja, prostor za delo na vrtu in družinska srečanja.
Najbolj zaželene lokacije, kot so Bled, Bohinj in obalna mesta, so postale tako drage, da si tam nepremičnino lahko privoščijo le redki, zato se mnogi odločajo za manjše ali bolj oddaljene kraje.
Spreminja se tudi način uporabe. Vse več Slovencev svoj drugi dom trži prek spletnih platform. To prinaša dodaten zaslužek. Hkrati pa ustvarja pritisk na lokalni trg. V turističnih krajih primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem, kar otežuje življenje domačinom, zaposlenim v turizmu, šolstvu in zdravstvu.
Vir: unsplash.com – Lastništvo druge nepremičnine v Sloveniji in po Evropi ostaja priljubljena izbira za mnoge. Za nekatere je to počitniška hiša na obali ali v gorah, za druge prostor, kjer bodo preživeli upokojitev.
Svetla plat sanj in njihova temna senca
Pandemija COVID-19 je željo po drugem domu le še okrepila. Delo na daljavo je postalo nova realnost in nenadoma je postalo mogoče delati s pogledom na morje ali gore. Ljudje so v drugem domu videli varno zavetje pred zaprtjem v majhna mestna stanovanja. A ta trend ima tudi svojo temno plat, ki jo lokalne skupnosti vse bolj občutijo.
Vrtoglave cene: Povečano povpraševanje v priljubljenih krajih dviguje cene nepremičnin do te mere, da si mladi in domačini tam ne morejo več privoščiti nakupa.
Mesta duhov: Številne turistične vasi in mesta postajajo pozimi “mesta duhov“. Apartmajska naselja so večino leta prazna, zaprte polknice pa ustvarjajo občutek zapuščenosti in uničujejo socialno tkivo kraja.
Pritisk na infrastrukturo: Kratkoročni najemi prinašajo množice turistov, kar obremenjuje lokalno infrastrukturo – od komunale in prometa do zdravstvenih storitev, ki niso dimenzionirane za takšne konice.
Nekatere države in mesta so se že začele boriti proti tem negativnim posledicam.
Barcelona je drastično omejila izdajanje dovoljenj za kratkoročne najeme,
Francija pa v nekaterih regijah uvaja višje davke in omejitve za lastnike sekundarnih nepremičnin, da bi zagotovila več stanovanj za stalne prebivalce.
Zaključek: Iskanje ravnovesja med sanjami in realnostjo
Lastništvo druge nepremičnine je zgodba o dveh plateh. Na eni strani je uresničitev osebnih sanj o svobodi, udobju in kakovostnem preživljanju prostega časa. Na drugi strani pa so resni izzivi, ki jih ta trend prinaša lokalnim skupnostim. Želja po lastnem kotičku za pobeg ostaja močna, a prihodnost bo zahtevala iskanje trajnostnega ravnovesja – takšnega, ki bo omogočilo uresničevanje individualnih sanj, ne da bi pri tem uničilo dušo krajev, v katere se tako radi zatekamo.
Pripravila AK Viri: euronews.com unsplash.com TikTok.com
Tatvine v trgovini: kupec do izdelka z osebjem
Tatvine v trgovini otežujejo dostop do izdelkov; kupec za nakup pogosto potrebuje pomoč osebja. Zasledili smo, da so v nekaterih prodajalnah na policah namesto določenih priljubljenih izdelkov pojavili nenavadni napisi, ki kupce usmerjajo k prodajnemu osebju. Namesto da bi izdelek enostavno vzeli s police in ga odnesli v nakupovalni voziček, morajo za dostop prositi zaposlenega. V konkretnem primeru, katerega fotografijo so delili uporabniki spleta, gre za ribje konzerve znamke Rio mare, ki sicer veljajo za enega najbolje prodajanih izdelkov v svojem segmentu.
Zanimalo nas je, zakaj se določeni izdelki skrivajo pred kupci in kakšni so odzivi trgovcev ter obiskovalcev trgovin.
Vir: unsplash.com – Tatvine v trgovinah niso le težava za trgovce, ampak vplivajo tudi na nakupno izkušnjo kupcev.
Kaj pravijo trgovci?
V Mercatorju
Povedo, da se v določenih okoljih soočajo s povečanim številom kraj. Kot pravijo, se tatvine pogosto ponavljajo na enakih izdelkih, zato so uvedli dodaten varnostni ukrep. “Pri posameznih artiklih višje vrednosti oziroma tistih, ki so najpogosteje odtujeni, smo uvedli prakso, da so dostopni ob pomoči prodajnega osebja. S tem kupcem zagotavljamo, da so izdelki vedno na voljo, hkrati pa preprečujemo tatvine,” so pojasnili.
Hofer:
Podobno prakso opažamo tudi v drugih verigah. V trgovinah Hofer pravijo, da gre za izjeme, kjer izdelki niso neposredno dosegljivi kupcem, ampak so shranjeni v zaklenjenih vitrinah. “Načeloma gre za tehnične izdelke višje vrednosti, kot so elektronske naprave ali dodatki za gospodinjstvo. Glede odzivov kupcev pa nismo zaznali posebnosti,” so sporočili.
Spar:
je potrdil, da zaščito uporabljajo predvsem na izdelkih, ki so pogoste tarče tatvin: žgane pijače, pralni praški, kozmetika, dražji kosi mesa in podobno. “Želimo poudariti, da naš namen z varovanjem ni, da bi se kupci počutili slabo. Nasprotno, večina razume, zakaj so ti ukrepi potrebni. Kraje so, žal, stalnica,” pravijo.
Pri franšiznih trgovinah Spar pa o zaščiti odločajo lastniki sami. Tako lahko v eni trgovini določene izdelke še vedno vzamemo z navadne police, v drugi pa jih hranijo zaklenjene.
Vir: YouTube – Daily Viral Video: Kraja v tujini
Kaj pa kupci?
Varnostni ukrepi niso vedno dobro sprejeti.
Marsikdo se ob tem počuti, kot da trgovina že vnaprej dvomi v njegovo poštenost.
“Neprijetno je, če moraš za vsak šampon prositi nekoga, da ti ga prinese. Zdi se, kot da nameščajo sistem, ki ti nezavedno sporoča: ‘Vemo, da bi lahko kradel’,” je povedala gospa, ki smo jo ujeli pred eno izmed ljubljanskih trgovin.
Drugi opozarjajo, da je tak način nakupovanja zamuden. Če želiš na hitro skočiti po izdelek in si v naglici, ti postopek oteži nakupno izkušnjo. Nekateri pa dodajajo, da imajo trgovci na voljo tudi druge oblike varovanja – denimo alarmne nalepke ali zaščitno embalažo – ki kupcu pustijo več samostojnosti.
Kljub temu pa se najdejo tudi tisti, ki ukrep podpirajo. “Če s tem preprečijo tatvine in posledično znižajo stroške, naj bo tako. Raje dvignem roko in prosim za pomoč, kot da se cene zaradi kraj dvignejo za vse,” meni redna obiskovalka ene od večjih trgovskih verig.
Stroški in posledice tatvin
Trgovine
Po neuradnih informacijah naj bi trgovci zaradi tatvin letno utrpeli za več milijonov evrov škode. – Najpogosteje naj bi izginjali izdelki, ki so majhni, a vrednejši: parfumi, britvice, alkoholne pijače, celo čokolade višjega cenovnega razreda.
V zadnjih letih se na seznam dodajajo tudi vsakdanji izdelki, kot so praški in kava, kar nakazuje na širše družbene težave in finančni pritisk, s katerim se soočajo gospodinjstva.
Kupci
Ob tem je treba vedeti, da tatvine ne prizadenejo le trgovcev, ampak posredno tudi vse kupce.
Stroški varovanja in nadomestitve blaga se pogosto prelijejo v višje cene. Tako trgovci tehtajo med dvema skrajnostma: ali prepustiti izdelke na policah vsem in tvegati izgube ali pa zaščititi blago in s tem nekoliko poslabšati nakupno izkušnjo.
Vir: unsplash.com – Tatvine ne prizadenejo le trgovcev, ampak posredno tudi vse kupce. Stroški varovanja in nadomestitve blaga se pogosto prelijejo v višje cene.
Primeri iz tujine
Slovenija pri tem ni osamljen primer. Podobne prakse že dolgo poznajo v tujini.
V ZDA
Precej običajno je, da so dražji izdelki shranjeni v vitrinah, kupci pa morajo za dostop pritisniti gumb in počakati, da pride prodajalec.
V Združenem kraljestvu
Šli so še korak dlje: tam so v času krize zaradi inflacije v posebne škatle zaklepali celo poceni kose sira in masla, kar je sprožilo precej burne odzive javnosti.
Na evropski ravni trgovci ugotavljajo, da število tatvin raste, kar se povezuje tako z gospodarskimi pritiski kot tudi z bolj organiziranimi skupinami, ki izdelke kradejo za nadaljnjo prodajo.
Kje je meja?
Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, kje je meja med varovanjem in zaupanjem.
Trgovci se trudijo poiskati ravnotežje – zaščititi svoje blago, a hkrati kupcu ne odvzeti občutka svobode. Kupci pa so si različni: nekateri razumejo ukrep kot nujno zlo, drugi pa kot nepotrebno poniževanje.
Za zdaj pa ostaja dejstvo, da nas ob določenih policah ne pričakajo izdelki, temveč napis: “Za pomoč se obrnite na prodajno osebje.” In to je znak, da se v ozadju odvija tiha bitka med trgovci in nepridipravi – bitka, katere posledice občutimo prav vsi, ko stopimo v trgovino.
Tatvine v trgovinah niso le težava za trgovce, ampak vplivajo tudi na nakupno izkušnjo kupcev.
Ko priljubljeni izdelki niso neposredno na policah in je za dostop potrebna pomoč osebja, se spremenita tempo in udobje nakupa. Varnostni ukrepi so sicer namenjeni zaščiti blaga, a hkrati postavljajo izziv za zaupljivo in prijetno nakupovanje.
Razumevanje razlogov za takšne ukrepe in iskanje ravnotežja med varnostjo in udobjem ostaja ključni izziv za trgovine vseh velikosti.
Pripravila AK Viri: ft.com siol.net unsplash.com youtube.com
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.
Shrani
ZAKAJ BI ZA ISTI POSEG PLAČALI VEČ?
Izpolnite spodnji obrazec in preverite, kje lahko za enako zobozdravstveno storitev plačate tudi do 2,4-krat manj.
