Elizabeta Selić

Je učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva na Šolskem centru Šentjur, je ena tistih pedagoginj, ki svojega dela ne opravlja, temveč ga živi.

• Njen odnos z dijaki presega klasično razmerje med učiteljem in učencem. Medtem ko skupaj ustvarjajo sladke mojstrovine, se med njimi pletejo vezi zaupanja. pogovori pa tečejo o vsem – od prvih ljubezni do strahov in sanj, ki pestijo mlade.
• “Ne poučujem jih za poklic, ampak za življenje,” z nasmehom pojasni svoje vodilo.

Učiteljica – več kot to

Njena pot v šolske klopi ni bila samoumevna.

• Začela je v proizvodnji in se vsak dan vozila mimo šole, o kateri je sanjala.

“Mislila sem si, joj, kako je srečna prijateljica, ki dela tam,” se spominja. “Ampak veste, če si človek nekaj res globoko želi, se to uresniči.” In se je.

• Ko so iskali učitelja praktičnega pouka, je takoj pograbila priložnost. Klic, da je službo dobila, jo je ujel že na poti domov z razgovora. “Od takrat se mi je življenje spremenilo ne za 100, ampak za 200 odstotkov!“

Ocenjevanje

Pri ocenjevanju se ne zanaša zgolj na svoje brbončice. “To ne bi bilo pravično,” pravi. “Predvsem gledam estetiko, inovativnost in trud.”

• “Če vem, da otrok nima izjemnih finomotoričnih sposobnosti, a je v izdelek vložil ogromno truda, mi ni težko dati višje ocene.”

Njen največji uspeh je videti, kako dijaki, ki so morda v osnovni šoli komaj lezli skozi, pri praktičnem pouku zacvetijo. “Kar žarim, ko jim uspe. To pomeni, da sem jih motivirala, da so se potrudili. In povem vam, 99 odstotkov otrok se trudi.”

Kako smo prišli do sem?

Problem ni nov. Že leta je bilo jasno, da sistem ne deluje optimalno. Restavracije s hitro prehrano so bile v veliki prednosti, saj so lažje izpolnjevale pogoje in so bile zato pogosto prva in edina izbira.

• Pogled na lestvico največjih prejemnikov denarja od subvencij je bil zgovoren – na vrhu sta kraljevali dve veliki verigi, ki ju vsi dobro poznamo.
• To je pomenilo, da je sistem, namesto da bi spodbujal raznolikost in zdravo prehrano, nehote podpiral ravno nasprotno.

Na ministrstvu za delo so očitno slišali klice na pomoč in se odločili, da je čas za akcijo:.

• Prvi korak so naredili že lani, ko so spremenili pravila igre z novim razpisom. Po domače povedano: restavracije, ki ponujajo »taprava« kosila, so dobile več točk, medtem ko so ponudnikom hitre prehrane malce pristrigli peruti.
• Zdaj mora vsaka restavracija v sistemu ponuditi vsaj dve različni kosili, od tega eno brezmesno, kar je super novica za vse vegetarijance in tiste, ki si želijo lažjega obroka.

Sliši se predobro, da bi bilo res!

A to je bil šele začetek. Pravi »bum« prihaja z novim zakonom, ki je že v parlamentu in ga močno podpira tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Če bo zakon sprejet, to za nas študente pomeni tri fantastične stvari:

• Višja subvencija: Vrednost bona naj bi se zvišala s 4,10 evra na kar 5,05 evra! To v praksi pomeni, da bomo za kosilo doplačali manj iz svojega žepa. Glede na to, kako so šle cene v zadnjih letih gor, je to res dobrodošla novica, ki jo bo občutila vsaka študentska denarnica.

• Boni za vsak dan: Konec je dilem, kaj jesti med vikendi in prazniki! Po novem bomo imeli bone na voljo za čisto vsak dan v mesecu, ne le za delavnike. To je ogromna razlika za vse, ki med vikendom ostanejo v študijskem kraju.

• Daljši čas za kosilo (ali večerjo): Se vam je že zgodilo, da ste bili ob devetih zvečer lačni, a je bil čas za bone že mimo? Tudi s tem bo konec. Bone bodo lahko koristili vse od 7. ure zjutraj pa do polnoči.

• Čas je, da študentski boni postanejo sinonim za dobro, raznoliko in zdravo kosilo, ne le za hitro rešitev v stiski s časom.
• Spremembe so obsežne in obetavne. Zdaj pa le še držimo pesti, da se vse skupaj čim prej uresniči in da se spremembe primejo tudi v praksi – na naših krožnikih.

In kaj zdaj vse to pomeni?

Če na hitro povzamemo: revolucija študentskih bonov je pred vrati in sliši se res obetavno. Za povprečnega študenta to pomeni tri ključne stvari:

• Manj stresa za denarnico, saj bo višja subvencija znižala naša doplačila
• Konec bo lačnih vikendov, ker bodo boni veljali vsak dan
• Nič več ne bo treba hiteti s faksa, saj bomo lahko topel obrok pojedli vse do polnoči.

A v resnici gre za nekaj več.

To je premik v razmišljanju.

• Sistem končno priznava, da si študenti zaslužimo več kot le poceni gorivo za preživetje med predavanji. Gre za korak k bolj zdravi, raznoliki in kakovostni prehrani, ki naj bi postala dostopna vsem, ne le tistim v središču Ljubljane ali Maribora.

Seveda, pot do popolnosti bo še dolga in uspeh bo močno odvisen od tega, koliko restavracij bo pripravljenih sprejeti nov izziv. A smer je vsekakor prava.

Era, ko je bil študentski bon skorajda sinonim za hitro hrano, se očitno izteka. Prihaja čas, ko bo pomenil raznoliko, dostopno in predvsem dobro hrano. In to je novica, ki si brez dvoma zasluži en velik “všeček

 Festival bo svečano odprt v soboto, 20. septembra, ko bodo številni obiskovalci prišli na Terezino livado (Theresienwiese) v Münchnu in bo trajal vse do 5. oktobra.

Pivo

Vse obiskovalce pa zanima predvsem: koliko stane pivo?

Letos bo za znameniti vrč piva, “Maß”, ki drži en liter, treba odšteti nekoliko več.

• Cene se bodo gibale med 14,50 in 15,80 evra.

Najdražje pivo bo v Münchner Stubn, kjer bo stalo 15,80 evra, medtem ko bo le nekaj gostiln ponujalo liter piva za manj kot 15 evrov.

• Čeprav bavarska prestolnica München organizira Oktoberfest, cene pijač določajo gostinci. Mesto pa pozorno spremlja njihov razvoj, da ne bi presegle normale. Ne glede na to, kako drago je pivo – vsako leto se ga spije približno 7 milijonov litrov.

Kot vedno je največ gostov iz ZDA, italije, Združenega Kraljestva in Avstrije. 

Zadnja leta pa je opaziti rudi porast gostov iz Indije in drugih delov sveta.

A Oktoberfest ni le divja zabava za odrasle.

Med tednom se ritem nekoliko umiri in prizorišče postane pravi raj za družine. Na posebnih “družinskih dnevih” se cene na vrtiljakih, vlakcih smrti in stojnicah s sladkarijami znižajo. Tudi najmlajši lahko zares uživajo.

Vzdušje je sproščeno, polno otroškega smeha in veselja.

In seveda, srce dogajanja so šotori. Na Terezijini livadi jih zraste celo mesto

• 14 ogromnih, pravih pivskih katedral, in 21 manjših, bolj intimnih.
• Vstopiti v enega od velikih šotorov, kjer na tisoče ljudi sedi za dolgimi mizami, skupaj nazdravlja z litrskimi vrči, prepeva na ves glas ob zvokih glasbene skupine v živo in pleše na klopeh, je doživetje, ki ga ne pozabiš. Energija je preprosto naelektrena!
• Manjši šotori pa ponujajo malce drugačno, bolj domačno vzdušje, kjer lažje najdeš miren kotiček za klepet s prijatelji in se prepustiš kulinaričnim dobrotam, po katerih slovijo.

Do Terezine livade je enostavno priti; najbolje v dirndlu ali kožnih hlačah, in zabava se lahko začne. Ker so šotori pogosto polni, je priporočljivo mesto za mizo rezervirati vnaprej prek spletnih strani posameznih šotorov.

Program v šotorih je raznolik – od tradicionalne bavarske pihalne glasbe do velike šlager-zabave. V večini šotorov igrajo bendi v živo, od najnovejših festivalskih hitov do rock klasik, ki jih prepeva vsa množica.

Srce Oktoberfesta: tradicionalna noša

Tradicionalni kostumi za Oktoberfest so dirndl za ženske in lederhosen za moške, ki so simbol bavarske kulture in prispevajo k pristnemu vzdušju festivala.

Dirndl

• To je obleka z oprijetim životcem in širokim krilom, običajno do kolen ali malo pod njimi. Obvezni del je predpasnik, katerega pentlja ima poseben pomen:
• vozel na levi strani pomeni, da je ženska samska, na desni, da je poročena ali v zvezi, spredaj na sredini pa, da je devica.
• Vozel, zavezan zadaj, nosijo vdove ali natakarice.
• Obleko dopolnjuje bluza, običajno z nabranimi rokavi.

Lederhosen

• Lederhosen: Usnjene hlače z naramnicami za moške so pogosto okrašene s tradicionalnim vezenjem. Nosijo se s srajco, pogosto karo vzorca, in volnenimi nogavicami.

Ta oblačila so več kot le kostumi – predstavljajo tradicijo, identiteto in veselje do praznovanja, kar je osrednji del vsakega Oktoberfesta.

Ko zadiši po pečenem piščancu in prestah

Oktoberfest ni samo pivo, ampak tudi prava kulinarična pojedina. Vonj po tradicionalnih bavarskih dobrotah se širi po celem prizorišču.

A pozor, Oktoberfest ni samo pivo – to je prava kulinarična nebesa, kjer se je skoraj greh držati diete! Že ob prihodu vas objamejo vonjave, ki se jim preprosto ne morete upreti.

Iz vsakega vogala diši po hrustljavo pečenem piščancu (Hendl), ki kar razpada v ustih, in mogočni svinjski krači (Schweinshaxe) s popolno zapečeno skorjico.

Seveda ne gre brez klasike:

• Sočna bela klobasa (Weißwurst), in pa brez tistih ogromnih, slanih prest (Brezn), ki so nepogrešljiva spremljava vsakega vrča piva.

• Za sladkosnede pa se prava zabava šele začne – puhast cesarski praženec (Kaiserschmarrn) in pisani medenjaki v obliki src (Lebkuchenherz) z zabavnimi sporočili so obvezen postanek.

Adrenalinski navdušenci

Ko so želodci polni in je duša zadovoljna, se pravo veselje šele nadaljuje!

Oktoberfest je namreč hkrati tudi ogromen, bleščeč zabaviščni park. Adrenalinski navdušenci se bodo takoj pognali proti vlakcem smrti, ki jemljejo dih, medtem ko lahko tisti z bolj mirnim srcem uživate v romantični vožnji na panoramskem kolesu.

Z njegovega vrha se vam odpre pogled, ki vas pusti brez besed – morje luči, pisani šotori in živahna množica pod vami so prizor, ki ostane v spominu.

Za vse, ki bi radi za trenutek pobegnili od vrveža in podoživeli duh starih časov, pa je tu prav poseben, nostalgičen kotiček, imenovan “Oide Wiesn” (Stari Oktoberfest).

To je kot potovanje v preteklost, kjer vas pričakajo zgodovinski šotori, umirjena tradicionalna glasba in starinski vrtiljaki. Tam boste zares začutili, kako se je ta legendarni festival pravzaprav začel.

Ko oder postane prostor priložnosti: Osebe z avtizmom so dragoceni sodelavci

Gledališke deske male dvorane Gledališča Koper so tokrat postale prostor za pomemben pogovor, ne za dramsko predstavo.

Okrogla miza, ki se je odvijala je bila z jasnim sporočilom in namenom:

• skozi dialog, strokovna mnenja in predvsem osebne zgodbe pokazati širši javnosti, da osebe z avtizmom ne le želijo, ampak tudi znajo in zmorejo delati.

Dogodek je bil vrhunec projekta o priložnostih in izzivih pri zaposlovanju oseb z avtizmom, ki ga Zavod Modri december vodi že od junija pod zgovornim naslovom “Znam, želim, zmorem delati”.

Okrogla miza, ki jo je spretno povezoval Blaž Maljevac, je pritegnila lepo število poslušalcev.  Med njimi i so bili tako strokovnjaki kot zainteresirani posamezniki.

• Tema je pomembna – zato je pritegnila pozornost tudi vodstva Mestne občine Koper. Sodelovali so  župan Aleš Bržan, podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič in županova svetovalka Vesna Pajić.

Podžupanja je po dogodku na svojem Facebook profilu zapisala:

V središču pogovora so bili izjemni sogovorniki in njihove vsebine. Poseben aplavz si je prislužil Tine Tomc, ki ga je voditelj označil za »glavno zvezdo večera«.

Tine je prvič po objavi svoje video zgodbe, posnete v sodelovanju s Kleva Films, javno spregovoril o tem, kaj mu pomeni občutek sprejetosti in podpore na delovnem mestu. S kančkom humorja je delil svojo izkušnjo:

“Po moji izkušnji so mi ljudje bili pripravljeni pomagati. Ja, gotovo sem imel podporno okolje – to čutim.

• Če bi moral svoj delovni dan opisati kot filmski žanr? To zagotovo ne bi bil akcijski. Če pa bi govorili o komediji ali drami, pa je odvisno od dneva (smeh).
• Da sem postal del ekipe, sem začutil že prvi dan. Podpisal sem pogodbo in takoj začel delati, saj me je sodelavec nemudoma poklical, naj mu pomagam nositi nek težek rekvizit.”

Direktorica Zavoda Modri december, Patricija Lovišček, je poudarila, kako ključno je za osebe z avtizmom okolje, v katerem živijo:

• “Zelo je odvisno, v kakšnem okolju živijo – torej, ali je to okolje podporno ali ne. Tukaj imam v mislih več kategorij okolij: družinsko, prijateljsko, delovno, šolsko …

• Kadar imajo osebe z avtizmom priložnost živeti v podpornem okolju, kjer so sprejete takšne, kot so in jih okolica ne želi spreminjati, jim je bistveno lažje.
• In seveda obratno – če podpore ni, so dnevi težji. To izhaja iz osebnih izkušenj, ki mi jih zaupajo.

Trg dela

Da je pot do zaposlitve polna ovir, pričajo podatki, ki jih je predstavila Jana Ponikvar iz partnerskega Zavoda Šentprima.

75 in 90 % odraslih oseb z avtizmom brezposelnih

• Po kazalnikih Autism Europe je v Evropi brez zaposlitve kar med 75 in 90 % odraslih oseb z avtizmom. Prav zato je po njenih besedah prehod iz šolanja na trg dela ključnega pomena.

Iz šole na trg dela

“Ta prehod je izredno pomemben,” je izpostavila.

• “Imamo program ‘Prehod mladih na trg dela’, kjer mladim pomagamo spoznati svoje poklicne cilje, želje in ovire. Ključno je sodelovanje vseh akterjev – od socialnih služb do delodajalcev in družin.
• A ni dovolj le pogovor; poudarek je na izkustvenem učenju, zato organiziramo delovne preizkuse, da posamezniki konkretno vidijo, kaj pomeni delati.”

Orecchiette: Tradicija na preizkušnji – so slavne babice iz Barija zgolj pretkane prevarantke. Barikade v Bariju: zakaj so mestne “babice testenin” pod drobnogledom

Prodajalci svežih orecchiett – vrste testenin, v južni Italiji se upirajo obtožbam, da so turiste zavajali s kupljenim blagom.

Unzia Caputo je bila stara pet let, ko ji je babica prepovedala igro na ulici pred njunim domom v Bariju in jo poklicala, naj ji pomaga pri pripravi orecchiette, testenin v obliki ušesa, za katere verjamejo, da izvirajo iz južnoitalijanskega pristaniškega mesta, ki naj bi jih prodajali mimoidočim.

»Vsako popoldne sem se hodila ven igrati s prijateljico Giulio,« je povedala Caputo, ki je zdaj stara 67 let. »Potem pa je babica nenadoma rekla, da tega ne smem več početi. Rekla mi je: ‘Od zdaj naprej se moraš naučiti delati orecchiette.’ Začela sem jokati.«

Še več solz je teklo, ko so Caputo ošteli zaradi njenih prvih podpovprečnih poskusov. Toda kmalu je že spretno spreminjala kose testa za zdrob v tanke, kačam podobne žemljice, odrezala majhne koščke konca in spretno s palcem ustvarila značilno, konkavno obliko.

Barijevske testeninske babice

Od takrat se ni ustavila. Caputo je najbolj znana med tako imenovanimi barijevskimi testeninskimi babicami. To je majhna skupina žensk, ki na pragu svojih domov vzdolž ulice Via dell’Arco Basso, tlakovane ulice v središču starega mestnega jedra, izdelujejo in prodajajo testenine ves dan, vsak dan.

Ulica testenin

• Zgodovinska ulica, ki se ji ne moremo upreti, je mešanica babic, domačih testenin in svežega perila, ki se vali z balkonov, kar je območje – nekoč prepovedano območje zaradi pogostih ropov – katapultiralo v svetovno slavo in prineslo blaginjo ženskam in mestu.

Policijska preiskava in obtožbe

A z meteorskim uspehom so prišle tudi pasti.

• Sosesko je avgusta pretreslo, ko so se pojavili policisti v civilu in zasegli kupe orecchiette in opreme za izdelavo testenin. Medtem ko so se pojavile obtožbe, da so nekatere ženske nabavljale komercialno proizvedene testenine in jih prodajale kot svoje.
• Nekatere so bile obtožene tudi kršenja standardov varnosti hrane in fiskalnih pravil.

Tri ženske so bile zaradi goljufivih komercialnih dejavnosti kaznovane s 5000 evri (skoraj 4400 funtov). Babice, besne zaradi racij, so v znak odpora odvrgle orodje in zabarikadirale vhode na ulico.

Racija

• Racija je bila del preiskave, ki jo je lani sprožilo tožilstvo v Bariju in še vedno poteka, da bi ugotovili, ali je v obtožbah o tovarniško izdelane orecchiette kaj resnice.

Dvomi

• Dvomi o pristnosti testenin so trajali že leta. Še bolj pa so, postali bolj izraziti zaradi razcveta turizma v Bariju po pandemiji. Zlasti zaradi križark, ki pristajajo v mestnem pristanišču.

Goljufija

• Lokalni novinarji so preiskovali zadevo, medtem ko so nekateri turisti, sumničavi, da so bili ogoljufani, delili videoposnetke na družbenih omrežjih. Nekatere ženske naj bi kupile pakete industrijskega orecchietteja in vsebino stresle v prozorne plastične vrečke, preden so jih prodale kot svoje.

Prepovedi

• Oblasti so povedale, da so najbolj očiten dokaz kupi kartonskih škatel za tovarniško izdelane testenine, najdenih odloženih v smetnjakih na obrobju starega mestnega jedra.

Med 29. septembrom in 15. oktobrom 2025 bo namreč Bohinjski predor zaprt zaradi nujnih vzdrževalnih del in sanacije plazišč. To pomeni, da bo proga med Mostom na Soči in Bohinjsko Bistrico povsem zaprta za promet, kar bo precej spremenilo vsakdan mnogih – od dijakov in delavcev do turistov, ki to pot redno uporabljajo.

“Zavedamo se, da so te spremembe moteče za potnike, vendar so dela nujna za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti železniškega prometa,” je dejal predstavnik železniškega podjetja.

Poudarja, da gre za preventivni ukrep, s katerim želijo preprečiti morebitne večje težave v prihodnosti. Dela bodo osredotočena predvsem na sanacijo plazišč, ki so posledica vremenskih ujm, ter na splošna vzdrževalna dela v samem predoru.

“Pot bo bistveno daljša,” pojasnjujejo na železnicah.

Zaradi obvoznih poti preko Soriške planine ali Petrovega Brda se bo čas potovanja podaljšal tudi do 60 minut. To pa ne vpliva le na urnike posameznikov, temveč tudi na povezave z drugimi vlaki.

Zamude

• Slovenske železnice so sporočile, da bodo nekateri jutranji vlaki proti Novi Gorici in Ljubljani sicer počakali na avtobuse, a pri večernih povezavah to ne bo vedno mogoče.

Avtovlak

• Posebej prizadeti bodo tudi uporabniki priljubljenega avtovlaka, ki omogoča hiter in enostaven prevoz osebnih vozil, kombijev in avtodomov med regijama. Za mnoge turiste in domačine je avtovlak slikovita bližnjica, s katero se izognejo ovinkastim gorskim cestam.
• Med zaporo ta storitev ne bo na voljo, kar bo promet dodatno preusmerilo na že tako obremenjene ceste.

Gospodarski in turistični utrip v pričakovanju zastojev

Ta vlak ni le prevoz za domačine, ki se vozijo v službo ali šolo. Za celotno regijo je veliko več – je prava žila življenja, še posebej za turizem.

• Pomislite, na eni strani Bohinj s svojim jezerom in gorami, na drugi pa smaragdna Soča. Vlak je tista čarobna nit, ki povezuje ta dva slovenska bisera.

Butični turizem bo trpel

• Številni manjši podjetniki, tisti z butičnimi hoteli, apartmaji ali pa vodniki, ki ponujajo pohodniške in kolesarske ture, so svojo celotno zgodbo zgradili okoli te proge. Gostom ponujajo doživetje Slovenije brez avtomobila, kjer je že sama vožnja z vlakom del pustolovščine.

Zapora – manj gostov

• Zato ni presenetljivo, da med lokalnimi podjetniki ni malo slabe volje in skrbi.
• Zapora prihaja ravno sredi jeseni, ko se narava obarva v najlepše barve in vabi pohodnike ter ljubitelje miru. “To je za nas eden od vrhuncev sezone,” nam je zaupal eden od gostincev.
• “Ljudje pridejo sem prav zaradi teh barv, miru in vožnje z vlakom. Dva tedna brez vlaka pomenita dva tedna manj gostov, to je preprosto.”

Pogled v prihodnost: Nujna investicija za naslednjih sto let

Modernizacija

• Zapora Bohinjskega predora odpira tudi širšo razpravo o prihodnosti celotne bohinjske proge. Strokovnjaki in lokalne skupnosti že vrsto let opozarjajo na potrebo po celoviti nadgradnji in elektrifikaciji te zgodovinske proge.

Načrti za modernizacijo sicer obstajajo in se že izvajajo po fazah, vendar je napredek odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev.

• Tokratna sanacija je tako le delček v mozaiku potrebnih vlaganj. Je pa hkrati opomin, kako vitalna je ta prometna žila in kako pomembno je sistemsko vlaganje v njeno posodobitev. Le tako bo lahko bohinjska proga tudi v 21. stoletju služila svojemu namenu: varno in učinkovito povezovala ljudi, gospodarstvo in naravne bisere Slovenije ter ostala ponos inženirstva in trajne dediščine.
• Do takrat pa bodo morali potniki med 29. septembrom in 15. oktobrom zbrati nekaj potrpljenja in se na pot odpraviti z zadostno časovno rezervo.

Jesen prinaša okužbe. Te so v porastu – NIJZ opozarja. V tednu med 8. in 14. septembrom je v slovenskih bolnišnicah pomoč zaradi hujših okužb dihal potrebovalo 91 ljudi.  V Združenih državah Amerike in Kanadi že opažajo več obiskov pri zdravnikih zaradi gripi podobnih obolenj. Po Evropi je za zdaj še mirno, a se povsod pripravljajo na prihajajoče mesece.

Zanimivo je pogledati na južno poloblo, k našim prijateljem v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer se zima poslavlja. Njihove izkušnje nam pomagajo predvideti, kateri sevi gripe bodo verjetno krožili pri nas.

Ko jesen potrka na vrata: Kako skupaj poskrbeti za zdrave in mirne dni?

Se tudi vam zdi, da je poletje letos minilo, kot bi mignil? Komaj smo pospravili brisače in kopalke, že so nas pozdravila hladnejša jutra, vonj po pečenem kostanju in tista prijetna utrujenost, ki vabi pod toplo odejo.

A jesen s seboj prinaša še nekaj – sezono prehladov, gripe in drugih okužb dihal. To ni razlog za preplah, temveč nežen opomin narave, da je čas, da spet malo bolj pazimo nase in drug na drugega.

To ni nič novega ali dramatičnega. Je preprosto le ritem letnih časov. Vendar pa nam ta ritem nalaga, da prisluhnemo svojemu telesu in ravanamo odgovorno.

Ko nas začne praskati v grlu, ko nas zazebe in nam termometer pokaže povišano temperaturo, je sporočilo jasno: čas je za počitek.

Pogled k sosedom in čez lužo

In nismo sami v tem. Podobno zgodbo pišejo tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike in Kanadi že opažajo več obiskov pri zdravnikih zaradi gripi podobnih obolenj. Po Evropi je za zdaj še mirno, a se povsod pripravljajo na prihajajoče mesece.

• Zanimivo je pogledati na južno poloblo, k našim prijateljem v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer se zima poslavlja.

Njihove izkušnje nam pomagajo predvideti, kateri sevi gripe bodo verjetno krožili pri nas. Letos sta bila pri njih v ospredju virus influence A in B, kar je pomembna informacija za pripravo cepiv.

Safety Gate

Informacija o nevarnosti je v Slovenijo prispela po hitri poti, preko evropskega sistema za hitro obveščanje o nevarnih izdelkih, imenovanega Safety Gate.

• Sistem namreč deluje kot varnostna mreža. Zagotavlja da se opozorilo o nevarnem izdelku ki je odkrit v eni izmed držav članic EU, zelo hitro razširi po vsej Evropski uniji.
• V tem primeru je bilo ugotovljeno, da zibelka avstrijskega proizvajalca XXXLutz KG ne ustreza strogim evropskim varnostnim standardom.

Kaj je narobe z zibelko in zakaj je tako nevarna?

Na prvi pogled zibelka deluje nedolžno, a strokovna analiza je razkrila več kritičnih pomanjkljivosti, ki vsaka zase predstavljajo resno grožnjo.

1. Tveganje prevračanja in zadušitve: Največja nevarnost izhaja iz nestabilnosti.

Zibelka presega dovoljeni nagib in stranski kot. Kaj to pomeni v praksi?

• Dojenček, ki se v spanju premakne ali obrne, lahko povzroči, da se zibelka preveč nagne. V takšnem položaju se lahko otrok, ki še nima razvitih vratnih mišic in se ne more sam rešiti, prevali na trebuh ali z obrazom obrne proti stranici.
• Če mu posteljica ovira dihanje skozi nos in usta, lahko pride do t. i. pozicijske asfiksije oziroma zadušitve, ki je eden najpogostejših vzrokov tihe smrti pri dojenčkih.

2. Nevarnost ukleščenja prstov: Varnostni standardi natančno določajo, kakšne smejo biti razdalje med posameznimi deli otroškega pohištva.

• Pri zibelki “Linda wiege” je razdalja med košaro in njenim okvirjem premajhna. Radovedni prstki dojenčka se lahko zlahka zataknejo v to režo, kar lahko povzroči hude poškodbe, zlome ali celo amputacijo.

3. Nenadzorovano premikanje: Zibelka je opremljena s kolesi, kar staršem omogoča lažje premikanje po stanovanju.

• Pri tej zibelki so strokovnjaki ugotovili: Zavore na kolesih se odklenejo preveč zlahka. Včasih že ob manjšem premiku.
• To pomeni, da se lahko zibelka nepričakovano in nenadzorovano premakne – na primer po rahlo nagnjenih tleh ali če se vanjo zaleti starejši sorojenec.

Nenaden premik lahko otroka prestraši ali, v najslabšem primeru, povzroči padec ali trk.

“Takoj prenehajte z uporabo!” – Jasno navodilo staršem

Sporočilo Tržnega inšpektorata in distributerja, podjetja LES-MMS d.o.o., je nedvoumno in nujno: Če imate doma omenjeno zibelko, jo takoj prenehajte uporabljati. Ne odlašajte niti za en dan ali en spanec. Tveganje je preprosto preveliko.

Staršem svetujejo

Izdelek naj v originalni embalaži, tudi brez nje vrnejo na prodajno mesto, kjer so ga kupili.

Upravičeni so do celotnega vračila kupnine, tudi če nimajo več računa.

Pomembno je, da zibelke ne poskušate popraviti sami, je ne podarite naprej ali prodate na trgu rabljenih izdelkov, saj bi s tem le prenesli nevarnost na drugo družino.

Cilj odpoklica je, da se vsi sporni izdelki trajno umaknejo iz obtoka.

Ta primer je boleč opomin, da morajo biti starši pri nakupu opreme za svoje najmlajše izjemno previdni. Kaj nikoli ne sme biti pomembno?

• Cena in lep, privlačen videz.
• Najbolj pomembna je tukaj varnost.

Zato preverite otroške sobe  – varnost je prva Izgled je šele naslednji.

Morda boste s tem preprečili tragedijo.

Skratka, ta odpoklic ni le uradno opozorilo, temveč nujen poziv vsem staršem k previdnosti.

Smrtonosna nevarnost, ki jo predstavlja ta zibelka, jasno kaže, kako hitro lahko en sam napačen izdelek ogrozi najvišjo vrednoto – varnost vsakega otroka.

Tveganje za zadušitev in poškodbe je preveliko, da bi ga kdorkoli smel ignorirati.

Zato je ukrepanje, ki ga zahteva inšpektorat, edina odgovorna poteza, ki jo lahko naredijo starši, da zaščitijo svoje najmlajše pred skrito pastjo v otroški sobi.

A za bleščečo fasado se je skrivala pravna pomanjkljivost, ki odpira resna vprašanja o doslednem spoštovanju predpisov, enakosti pred zakonom in odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

• Osrednja figura te zagate ni nihče drug kot ljubljanski župan Zoran Janković, ki je kot pooblaščena oseba vodil poročni obred, čeprav očitno ni izpolnjeval ključnega pogoja – aktivnega znanja italijanskega jezika na dvojezičnem območju.

• Ko sta si 6. septembra premier Golob in njegova izbranka obljubila večno zvestobo, jima je kot matičar stal ob strani dolgoletni prijatelj in politični zaveznik Zoran Janković.

• Simbolika je bila močna, a se je kmalu izkazalo, da je bila izvedba pomanjkljiva.

Pozoren bralec portala Domovina je namreč z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobil dokument, ki je sprožil plaz vprašanj: pooblastilo, ki ga je načelnik Upravne enote Piran, Bojan Žiberna, izdal Zoranu Jankoviću za vodenje poročnega obreda.

Problem se nahaja  v 3. členu Pravilnika o sklepanju zakonske zveze. V njem je jasno navedeno: 

“Na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski ali madžarski jezik, mora pooblaščena oseba aktivno znati jezik narodne skupnosti.”

Strunjan – Piran

• Strunjan spada pod Občino Piran.
• Piran pa je uradno dvojezična občina.

Zato, bi moral Janković za vodenje obreda aktivno obvladati italijanščino. Ta določba ni sama sebi namen in napisana le zaradi mesta, kjer se nahaja Piran.

Ustava določa

Temeljni namen  je pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti da zagotavlja posebne pravice, med drugim pravico do uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi. To je zapisano v  v 64. členu Ustave Republike Slovenije.

• Sklenitev zakonske zveze je uradni postopek, zato je jezikovna zahteva ključna za zagotavljanje ustavno varovanih pravic. Glede na to, da župan Janković javno ni poznan kot govorec italijanskega jezika, je kršitev očitna.

Odgovornost upravne enote in sporočilo javnosti

Čeprav je zakon veljaven, dogodek meče temno senco na delovanje Upravne enote Piran in njenega načelnika Bojana Žiberne.

On je tisti, ki je podpisal sporno pooblastilo. Postavlja se vprašanje, ali je načelnik spregledal zakonsko določbo, ali pa jo je zavestno ignoriral. Glede na to, da naj bi Janković na podlagi podobnih pooblastil v Strunjanu vodil še vsaj dva druga poročna obreda, se zdi, da ne gre za enkratno napako, temveč za ustaljeno prakso.

Kršitev in dilama

Ta primer odpira širšo etično in politično dilemo.

Kaj takšno ravnanje sporoča javnosti?

Sporočilo je v tem primeru  dvolično. 

• Po eni strani država sprejema zakone in pravilnike, ki naj bi veljali za vse enako.
• Po drugi strani pa se zdi, da za vplivne posameznike,  in njihove prijatelje veljajo drugačna, mehka in ohlapna merila..

Ignoranca do  pravila o dvojezičnosti ni zgolj napaka tehnične narave. Tu gre za nespoštovanje zakona, ki velja za vse. Zakon tudi  varuje pravice manjšin in ohranja kulturno dediščino, dobre odnose znotraj države in izven meja..

• Dejstvo, da je bil v zgodbo vpleten predsednik vlade, daje zadevi dodatno težo.

Od najvišjih predstavnikov oblasti se pričakuje, da bodo s svojim zgledom promovirali vladavino prava in dosledno spoštovanje predpisov. V tem primeru pa se je zgodilo ravno nasprotno.

Namesto da bi zagotovili, da postopek poteka brezhibno, so dopustili očitno kršitev, ki na koncu ne škodi veljavnosti poroke, a močno načenja zaupanje v pravno državo.