Zdravnika s 6 otroki na Madagaskarju

Zakonca zdravnika Eva in Gašper Fortuna sta z vso družino 6 otrok lani poleti delovala na Madagaskarju.

• V Župniji Sora sta predstavila svoje delovanje med najrevnejšimi prebivalci na jugu pri misijonarju Janezu Krmelju. Z družino je bil še dipl. zn. Erik Mihelj, v juliju pa se jim je pridružil tudi domači župnik Jože Čuk.

• Predavanje s posnetki delovanja v ambulanti oziroma bolnišnici v Ampitafi je spremljalo slikovno gradivo o položaju ljudi na tem misijonu na jugu otoka.

Seznanili smo se z zahtevnim stanjem ljudi na tem področju, kjer je vsakdanja hrana predvsem riž, medicinska pomoč pa odvisna od organizacije misijonarja in sodelavcev.

Puljenje zoba – eno jajce

Medicinsko oskrbo je treba vsaj simbolno plačati in npr. puljenje zoba stane eno jajce.

• Delo bi ne bilo mogoče brez pomoči iz tujine, za kar skrbi misijonar s pomočjo darovalcev. Ekipa je od doma prinesla s seboj pripomočke za oskrbo bolnikov, za omogočanje porodov, lajšanje bolezni in zdravljenje ran.
• Mnogo ljudi je oskrbela tudi z očali, ki so jih prav tako nabrali doma. Na stotine ljudi je obiskalo tudi zobno ambulanto.

Ob vračanju v domovino so se ustavili še pri Petru Opeki. Srečali so se z njegovimi sodelavci in spoznali njegovo delo.

Polna cerkev je s hvaležnostjo spremljala prikaz človekoljubnega dela prostovoljcev, ob koncu pa smo si ogledali še fotografsko predstavitev obeh misijonov, ki jo je pripravil župnik Jože Čuk.

• To poletje bo družini Fortuna iz Gorenjske ostalo v prav posebnem spominu, saj so dva meseca preživeli na Madagaskarju v misijonu Ampitafa.

Zakonca Eva in Gašper Fortuna

Zakonca Eva in Gašper Fortuna (zdravnica, zobozdravnica, specialistka maksilofacialne kirurgije ter zobozdravnik, oralni kirurg) ter njunih šest otrok na rdeči otok niso odpotovali na turistično potovanje, njihovo poletje je bilo delovno.

• V medicinsko-šolskem misijonu, ki ga je postavil slovenski misijonar Janez Krmelj, so dva meseca nudili zdravstveno oskrbo.
• Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.

Ne turistično potovanje, temveč delovno poletje

Misijon Ampitafa, ki stoji praktično sredi ničesar, je ogromen zdravstveni center z bolnišnico, porodnišnico, zobozdravstvenim in klasičnim dispanzerjem, ki pokriva območje 100 x 100 kilometrov, kamor gravitira 80 tisoč ljudi.

Eva in Gašper, ki sta sicer oba kirurga s področja obraza in se običajno osredotočata na ustno votlino, sta tu praktično počela vse.

• Od zobozdravstvenih storitev do zahtevnih operacij odprtega zloma lobanje sredi ničesar. Eva je, čeprav je »porodnišnica strah in trepet za zobozdravnika«, v teh dveh mesecih pomagala pri porodu 25 otrok, od tega dvakrat dvojčkov.

Za zdravstvene storitve plačujejo v protivrednosti kokošjih jajc.

• Pregled otroka stane kot eno kokošje jajce,
• pregled odraslega kot dve,
• za izpuljen zob kot štiri,
• za porod kot deset jajc. (Gašper Fortuna)

V delo so bili vključeni vsi; vsi štirje fantje so izmenično pomagali pri asistiranju v dispanzerju. Najstarejši sin Peter pa je bil »glavni oftalmolog« in je domačine razveseljeval z novimi očali. Razdelili so jih prek sto.

Otroci so pomagali tudi kuharicam pri pripravi hrane, prali perilo, v prostem času pa našli družbo otrok zaposlenih v misijonu. Idej za igre kljub odsotnosti plastičnih igrač ni zmanjkalo.

Tja z 18 potovalkami, domov z nahrbtnikom …

Izkušnja Madagaskarja bo pri vseh članih družine Fortuna ostala v nepozabnem spominu in soglasno so odločeni, da se želijo vrniti. »Zelo smo se povezali, ves čas smo bili skupaj, za kar doma ni toliko priložnosti. Zelo sem hvaležna, da smo to doživeli. Za naju so bile to tudi neke vrste duhovne vaje,« je podčrtala Eva.

Kot je omenila, je bilo poleg dvomesečne izkušnje dela v misijonu Ampitafa izjemno globoko tudi srečanje z misijonarjem Pedrom Opeko in njegovim življenjskim delom v Akamasoi. »Kaj vse je en človek s pomočjo sodelavcev ustvaril! Koliko družin je rešil s smetišča! To je resnično ganljivo videti.«

Izjemen zgled služenja

• Družinsko-medicinski odpravi se je za tri tedne pridružil tudi župnik iz Sore Jože Čuk, ki je delo zakoncev Fortuna in Erika Mihelja opisal kot izreden zgled požrtvovalnosti, nesebičnosti, strokovnosti in služenja: »Ne poznam nikogar, ki bi tako preživel počitnice, da bi s takim veseljem služil drugim ljudem. Bili so dejansko na razpolago noč in dan in so reševali življenja.«

Močno se ga je dotaknilo tudi življenje na Madagaskarju, delo slovenskih misijonarjev Janeza Krmelja in Pedra Opeke, s katerima je tudi somaševal, domov pa se je vrnil z globljim in otipljivim zavedanjem, da je Cerkev razširjena po vsem svetu in kako pomembna je solidarnost.

Vrtci

Zbrane na protestu je vodilo sporočilo: »Naši otroci so naša izbira!«

• Predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik je v svojem nagovoru ocenila, da je s predlaganim zakonom država postavila pravico do avtonomije občin pred pravico otrok in staršev. »Brez subvencije ni izbire. Subvencija je otrokova pravica in ne pravica občine. Zahtevamo, da se teh pravic otrokom ne jemlje,« je poudarila.

Predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik je pojasnila:

Dodala je med drugim tudi: »V Sloveniji je prostor tako za državne kot zasebne vrtce, saj vsi skupaj gradijo javno mrežo. Zasebni vrtci morajo biti dostopni vsem otrokom, zato naj se jih sofinancira 100%.«

Starši

Izkušnje staršev z zasebnimi vrtci

Timotej Brecelj je za Družino povedal: »Zakon vidim kot dvojna merila pri financiranju in razlikovanju vrtcev na podlagi programa.«

Tudi Simon Kastelic je podelil svojo izkušnjo in mnenje o zakonu: »Zelo sem zadovoljen z zasebnim vrtcem, saj podpira naše vrednote in ga otroci z veseljem obiskujejo. Zakon ne prinaša pozitivnih posledic za državo, ampak izraža nekatere ideološke norme, kar se mi ne zdi sprejemljivo.«

Svoboda izbire vrtca kot temeljna vrednota

Ravnateljica katoliškega vrtca Dominik Savio Živa Kološa je povedala, da so prišli izrazit nasprotovanje temu, da otrokom in staršem jemljejo že pridobljene pravice. Ob tem je poudarila, da je v današnjem svetu otroke zelo težko vzgajati.

Nekateri starši imajo izoblikovano idejo, kaj želijo svojim otrokom predati. Svoboda izbire vrtca jim po njenih besedah omogoča izbirati okolje, v katerem se njihovi otroci gibljejo v najmlajših letih in tam preživijo večino dneva.

Neža Žukovec, mamica otroka v zasebnem vrtcu, je za Družino povedala: »Otroka imam v Montessori vrtcu, katerega pedagogika mi je zelo blizu, zaradi strukturiranosti in poudarka na razvoju otroka. Opažam umirjenost in pripravljenost vzgojiteljic za delo z vsakim otrokom. Zame je pomembna pravica do izbire na podlagi mojih vrednot, ki jih želim predati svojemu otroku.«

Konec žigosanja potnih listov: Slovenija dobiva nov sistem preverjanja na mejah

• Slovenija bo od 12. oktobra 2025 na zunanjih schengenskih mejah skupaj z državami članicami začela izvajati sistem vstopa in izstopa EES (Entry Exit Sytem).

• Do 10. aprila 2026 ga bodo uvajali postopoma. Nov sistem upravljanja meja bo olajšal potovanja v Evropo in poskrbel za večjo učinkovitost, pojasnjujejo na Generalni policijski upravi (GPU).

• Na slovenskih mejah se kmalu obetajo velike spremembe. Evropska unija uvaja nov sistem vstopa in izstopa (EES), ki bo postopoma začel delovati 12. oktobra 2025, v polnosti pa bo zaživel 10. aprila 2026.

Kaj to pomeni v praksi? Da bo ob prehodu zunanje schengenske meje konec žigosanja potnih listov – namesto tega bo vse potekalo digitalno in avtomatizirano.

Digitalno namesto žiga

Nov sistem bo po novem veljal za vse potnike, ki prihajajo v EU iz tretjih držav. Gre za potnike, ki niso državljani Evropske Unije ali območja Schengen.

Ob vstopu bodo potniki morali opraviti elektronski registracijo. Enako bo veljalo tudi pri izstopu. Na ta način bo sistem lahko beležil prihode in odhode vseh državljanov tretjih držav.

• Registracija pa bo istočasno tudi omogočala morebitne zavrnitve vstopa, če bo to tako potrebno.

Del postopka bo tudi zajem biometričnih podatkov, kot so prstni odtisi in fotografija obraza. Vse bo teklo elektronsko, kar naj bi pospešilo postopke na mejah in zmanjšalo možnosti zlorab.

Uvajanje po fazah

Slovenija bo sistem EES uvajala postopoma – najprej na letališčih Ljubljana Brnik, Maribor Slivnica in Portorož ter na morskih mejnih prehodih v Kopru in Piranu.

V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do aprila 2026, bodo morali potniki iz tretjih držav ob prehodu meje sicer že oddati svoje podatke, a bodo še vedno dobili tudi klasični žig v potni list. Ko bo sistem v polnosti zaživel, žigov ne bo več – elektronska registracija bo obvezna pri vsakem prehodu.

Evidentiranje oseb ob vstopu bo omogočilo bistveno bolj natančen nadzor nad zakonitostjo prebivanja tujcev v Uniji.

• Istočasno pa povečalo učinkovitost v boju proti nezakonitim priseljencem in nenazadnje tudi v boju proti terorizmu, trgovanju z ljudmi in zlorabami identitete za bivanje v Evropski Uniji.

Sistem ne bo uporaben le na mejah – podatki se bodo uporabljali tudi na upravnih enotah pri izdaji dovoljenj za prebivanje, v postopkih azila, na konzulatih ter pri delovanju evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

Kaj to pomeni za Slovence?

Nas se ne bo dotaknilo

Pomembno: EES se ne bo uporabljal za državljane Slovenije, drugih držav EU in schengenskega območja ter za tujce, ki imajo v EU že urejeno prebivanje.

Ti potniki bodo še naprej prehajali mejo kot doslej, zanje bodo na voljo ločene linije, tako da na njih novi sistem ne bo vplival.

EES v Sloveniji

Sistem bo v Sloveniji uveden postopoma – to bo na mejnih prehodih na Sckenhenski meji.

Gre za mejne prehode na področju zračnega in pomorskega prometa. Sistem se bo uvajal postopoma – od 12 oktobra 2025 do 10. aprila 2026. Po uvodnem uvajanju, bo aprila 2026 zaživel v polni meri za vse članice evropske Unije. 

Za večino Slovencev se sicer ne bo spremenilo nič, a za tiste, ki prihajajo iz tretjih držav, bo april 2026 pomenil začetek nove dobe potovanj v Evropo.

• V Sloveniji bo novi sistem vstopa in izstopa (EES) deloval na vseh zunanjih schengenskih mejah, konkretno pa na teh petih mejnih prehodih, kjer Slovenija nadzira vstop iz tretjih držav v schengensko območje:

Prevetritev lastništva in novi cilji

Alfi Skladi so Merkur leta 2022 prevzeli iz rok ameriškega sklada HPS Investment Partners v poslu vrednem okrog 50 milijonov evrov. Vmes so prenavljali poslovni model, a je Merkur leto 2024 vseeno sklenil s 3,2 milijona evrov čiste izgube. Prihodki so sicer na robustnih 246,6 milijona evrov, zaposlenih preko 1.200 – kar priča o pomembni domači prisotnosti podjetja.

• Alfi Skladi zdaj prodajajo manjšinski paket Kanadčanom; podrobnosti dogovora so zaupne.

Vseeno je usmeritev jasna – v primeru stabilnega in dolgoročno uspešnega poslovanja Merkurja lahko odloženi dobički koristijo vsem ključnim deležnikom.

Ključni partnerji, globalne povezave

BMR Group, ki ima sedež v Bouchervillu v Québecu, Sodi pod okrilje Sollio Cooperative Group.

• Vodstvo podjetja prevzema Alexandre Lefebvre, ki ima z našim okoljem tesno povezavo – je namreč poročen s Slovenko, otroci imajo dvojno državljanstvo, poleg tega je znano, da je v hokejski klub Olimpija vložil več kot milijon evrov in postal podpredsednik kluba.

Tak tip povezave je v poslovnem smislu lahko dodana vrednost: vstopajoči partner razume lokalne posebnosti in ima jasne motivacije za razvoj.

Zakaj prav zdaj?

Slovenski maloprodajni trg je trenutno pod močnim pritiskom.

Spletna prodaja in vstop tujih trgovcev postavljata nove standarde in izzive glede

• cene
• ponudbe
• kakovosti storitve.

Merkur ima močno domačo blagovno znamko, a je za naslednji razvojni cikel potreben svež finančni in strokovni impulz. Sodelovanje z BMR omogoča razširitev nabavnih poti, posodobitev ponudbe in potencialni prodor na dodatne trge.

• Tudi za digitalizacijo in optimizacijo procesov v Merkurju lahko partnerstvo pomeni bistven preskok, kar poudarjajo tudi v Alfi skladih kot ključno za dolgoročno poslovno vzdržnost.

Kaj se torej spreminja za kupce in zaposlene?

Kupci ob tem lahko pričakujejo:

• širšo ponudbo
• konkurenčnejše cene
• dostop do proizvodov, ki jih Merkur do sedaj ni mogel ponuditi.

Zaposlenim pa dogovor prinaša predvsem

• dolgoročnejšo varnost in stabilnejše delovno okolje.

V sodobni trgovini je strateški partner z izkušnjami in kapitalom včasih ključna primerjalna prednost.

Dogovor sicer čaka še na regulatorno potrditev, a iz vseh strani je čutiti optimizem in podporo.

Merkur: preteklost, prihodnost in nova rast

Merkur ni le trgovina – je pomemben del gospodarske zgodovine Slovenije, z začetki v letu 1896, rastjo skozi devetdeseta in izzivi po finančni krizi.

Danes s tem partnerstvom vstopa na novo pot, z jasnim ciljem: ostati močan, zanesljiv in konkurenčen igralec z lokalnim značajem, pripravljen na zahteve današnjega časa.

Če bo tokratna strategija uspešna, lahko Merkur ponovno utrdi položaj ključnega slovenskega trgovca s široko ponudbo in sodobnim poslovnim pristopom.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

• Večja povezanost slovenskih podjetij na mednarodnih trgih. Stabilnost Merkurja kot podjetja pri nas in kot delodajalca. 

• V času, ko se trgovski sektor sooča z izzivi, je to pomemben signal za domače zaposlene.

• Povečanje investicijskega zaupanja v Slovenijo. Ko tuji vlagatelji vstopajo v slovenska podjetja, to pogosto pomeni, da vidijo potencial v lokalnem trgu. BMR Group je že prisotna v Sloveniji prek vlaganj v hokejski klub Olimpija, kar kaže na dolgoročno zavezanost.
• Takšne poteze lahko spodbudijo tudi druge tuje investitorje, da razmislijo o Sloveniji kot stabilnem in zanimivem okolju za poslovanje.

• Pritisk na konkurenčnost v maloprodaji

Slovenski trgovski trg je pod pritiskom – spletna prodaja raste, tuji trgovci širijo svojo prisotnost. Vstop izkušenega mednarodnega partnerja v Merkur lahko pomeni, da se bo domača ponudba izboljšala, kar bo prisililo tudi druge trgovce k posodobitvam, boljšim cenam in večji kakovosti storitev.

• Pospešek digitalizacije in poslovne optimizacije. Poznavanje modernih 

Merkur se povezuje

Za Merkur je to priložnost, da se končno znova postavi na pravo pot. S pomočjo partnerstva  z BMR Group lahko v prihodnosti okrepi svojo ponudbo, izboljša svoje procese in se lažje prilagodi potrebam in zahtevam kupca.

Vsekakor je to dober korak naprej. Domača podjetja se na tak način povezujejo s tujimi mednarodnimi partnerji, kar poveča rast podjetja, zaupanje kupcev, uspešnost v delovanju in napredek.

Vršič je zaprt. Zapora bo med tednom trajala vse do novembra, kar bo zahtevalo nekaj potrpežljivosti, a obljublja bolj urejen, varen in dostopen Vršič za vse – pohodnike, izletnike in domačine.

Vršič v prenovi: zapore, potrpežljivost in upanje na bolj urejen prelaz Prelaz Vršič ni zgolj cesta med Kranjsko Goro in Trento. Je nekaj več – prostor, kamor se ljudje vračajo zaradi razgledov, planinskih poti in tistega posebnega občutka, ki ga dajo gore. A ravno zato, ker je tako priljubljen, se je v zadnjih letih tam nabralo preveč vozil, preveč zmede in premalo reda. Prometni kaos je začel ogrožati varnost, naravo in izkušnjo vseh, ki se tja odpravijo. Zdaj pa se končno nekaj premika – prenova je v polnem teku.

Dostop do planinskih koč ostaja

Kljub zaporam bo

• Dostop do Koče na Gozdu iz smeri Kranjske Gore ves čas omogočen.
• Iz Trente bo mogoče priti do Tičarjevega doma, če bodo razmere na gradbišču to dopuščale.

To pomeni, da planinci in pohodniki ne bodo povsem odrezani od svojih priljubljenih poti, čeprav bo potrebna večja previdnost in prilagodljivost.

Poletna pavza – spoštovanje turistične sezone

Zanimivo je, da so bile zapore v poletnih mesecih začasno ukinjene.

Direkcija je s tem pokazala razumevanje za turistično sezono, saj je Vršič poleti izjemno priljubljen med domačimi in tujimi obiskovalci. A zdaj, ko se sezona umirja, je čas za konkretne posege.

Potrpežljivost za boljšo prihodnost

Obiskovalci, domačini in vsi, ki se vozijo čez Vršič, bodo morali v prihodnjih tednih pokazati nekaj potrpežljivosti.

• A ta prenova ni zgolj tehnična – je izraz spoštovanja do narave, do ljudi, ki jo obiskujejo, in do tistih, ki tam živijo.
• Če bo vse potekalo po načrtih, bo Vršič kmalu postal bolj urejen, varnejši in prijaznejši za vse. In ko se bomo naslednjič peljali čez ta čudovit prelaz, bomo vedeli, da smo bili del spremembe na bolje.

Parkiranje – končno nekaj reda

Ena največjih težav Vršiča je bilo parkiranje.

• Poleti, ko se na prelaz zgrnejo trume turistov, je bilo vozil povsod – na travnikih, ob cesti, v ovinkih. Tudi do 350 jih je bilo na vrhu, pogosto brez kakršnega koli reda. Interventna vozila niso mogla mimo, pohodniki so se prebijali med pločevino, narava pa je trpela.

Zdaj se stvari spreminjajo. Parkirišča bodo urejena, parkiranje bo mogoče nižje ob cesti, in če bo vse po načrtih, bo Vršič končno zadihal.

Poletje brez zapor – kompromis za turizem

Zanimivo je, da so dela čez poletje mirovala.

• Direkcija za infrastrukturo se je odločila, da v času največjega turističnega obiska ne bo zapor.
• To je bil kompromis – da se ohrani dostopnost, a se hkrati ne pozabi na nujnost prenove.

Zdaj, ko se sezona umirja, je čas za delo. In čeprav bo to pomenilo nekaj nevšečnosti, je to cena za boljšo prihodnost.

Kaj se je zgodilo v ozadju?

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe?

Zgodba Kanina je šolski primer, kako pomembna je transparentnost in učinkovitost pri javnih projektih.

• Ko gre za več milijonske investicije, mora biti vsak korak premišljen, zakonit in pošten.
• Hkrati pa je treba razumeti, da dolgotrajni postopki in pritožbe lahko ogrozijo projekte, ki so ključni za lokalni razvoj.

Občina Bovec je v težki situaciji

Želi si napredka, a mora spoštovati postopke.

Podjetja, ki sodelujejo v razpisih, pa upravičeno pričakujejo enakopravno obravnavo. Vse to kaže, kako zapleten je svet javnega naročanja in kako hitro se lahko dobri nameni zapletejo v pravne spore.

Kaj nas čaka?

Bomo kmalu videli, ali bo Državna revizijska komisija odločila hitro in jasno.

• Če se bo projekt lahko nadaljeval, bo Kanin morda že v nekaj letih dobil novo podobo.
• Če pa se zapleti nadaljujejo, bo smučišče še naprej čakalo – in z njim tudi vsi, ki verjamejo v njegov potencial.

Kanin si zasluži novo priložnost.

Narava mu je dala izjemne pogoje, zdaj pa je na ljudeh, da mu omogočijo sodobno infrastrukturo. Upajmo, da se bo birokratski vozel kmalu razpletel. 

Pripravila AK
Viri:
goriskenovice.si
obcina.bovec.si
wikimedia

Incident z melono v Piranu razkriva težave z jezo, nestrpnostjo in potrebo po urejenem mestnem okolju ter mirnem reševanju sporov. Melona, jeza in mestni utrip: Kaj se skriva za nenavadnim incidentom na Šmarski cesti?

V sredo nekaj po poldnevu se je na Šmarski cesti v Piranu zgodil dogodek, ki je sprva zvenel kot prizor iz komedije, a je v resnici razkril precej resnejši problem.

43-letna branjevka, ki je na svoji stojnici prodajala sadje, je postala tarča nenavadnega izbruha jeze. Moški, ki ga je razjezilo parkiranje avtomobilov ob njeni stojnici, je v navalu besa zgrabil melono in jo zalučal naravnost v njeno glavo. Po incidentu se je usedel v avto in odpeljal proti Kopru.

Na srečo poškodbe niso bile hujše, a dogodek je med prebivalci sprožil burne odzive.

Ob 12:39 so piranski policisti prejeli klic in se nemudoma odzvali. Na kraju dogodka so ugotovili, da je osumljeni 33-letni moški iz okolice Izole.

Po prvih informacijah naj bi ga razjezilo nepravilno parkiranje ob stojnici. To je sprožilo njegovo burno reakcijo. Namesto da bi se pogovoril ali poiskal pomoč, je izbral fizično dejanje, ki je bilo neprimerno in nevarno.

Policija je dogodek obravnavala kot nedostojno vedenje, zoper moškega pa sledi hitri postopek. Čeprav se je vse skupaj končalo brez hujših posledic, je jasno, da bi se lahko razpletlo precej drugače.

Ena melona je sicer pristala na glavi branjevke, a za las je manjkalo, da bi se dogodek končal z resnimi poškodbami.

Jeza kot simptom širšega problema

Ta incident ni osamljen primer. Zdi se, da se to dogaja vse pogosteje. Ljudje so utrujeni, naveličani, nezadovoljni in preobremenjeni. V takšnem okolju se lahko že majhen dražljaj – kot je napačno parkiran avto – spremeni v sprožilec za izbruh jeze.

Psihologi opozarjajo, da je obvladovanje jeze veščina, ki se je je treba učiti. Ni nekaj, kar pride samo od sebe. V šolah se o tem redko govori, odrasli pa pogosto nimajo dostopa do programov, ki bi jim pomagali razviti bolj zdrave načine spopadanja s frustracijami.

Kaj lahko naredimo kot skupnost?

Podobne incidente lahko preprečimo. Zavedati se moramo, da je potrebno narediti nekaj korakov naprej. Predlagani so nekateri predlogi, ki jih je vredno postaviti v prakso.

• Prostor za pogovor Mestne oblasti bi lahko organizirale redna srečanja, kjer prebivalci izrazijo svoje skrbi in predloge. Ko se ljudje počutijo slišane, se napetosti zmanjšajo.
• Izobraževanje. Čustvena inteligenca ni zapisana v genih. Lahko jo osvojimo. Zato je tovrstno izobraževanje dobrodošlo že kot del učnega programa v osnovnih šolah. Odrasi pa naj bi imeli dostop do delavnic ali neformalnih oblik izobraževanja na s tega področja. To lahko bistveno olajša komunikacijo v neprijetnih situacijah.
• Usposabljanje za javne uslužbence, ki se s takimi situacijami srečujejo dnevno. Policisti, redarji, varnostniki, ljudje zaposleni v trgovinah in ostali, ki delajo z ljudmi. Pomembna je potrpežljivost in razumevanje vzroka za konflikt.
• Mestna okolja so lahko bolj urejena, primerna za umirjeno bivanje in sprostitev. 

Melona ni kriva – ampak je opozorilo

Čeprav se zdi dogodek na Šmarski cesti nenavaden, je v resnici opozorilo. Opozorilo, da moramo kot družba več vlagati v odnose, komunikacijo in razumevanje. Da moramo ustvarjati okolje, kjer se konflikti rešujejo z besedami, ne z dejanji.

Branjevka, ki je bila tarča napada, je imela srečo, da ni bila huje poškodovana. A kaj, če bi bila? Bi se takrat resnično zavedali, kako pomembno je, da se naučimo obvladovati jezo?

Čas je za spremembe

Dogodek v Piranu je bil morda kratek, a njegov odmev je dolg. Pokazal nam je, da jeza ne pozna meja, če ji ne postavimo okvirjev. Pokazal nam je, da moramo kot skupnost stopiti skupaj in ustvariti okolje, kjer se ljudje počutijo varne, slišane in spoštovane.

Ne gre le za melono. Gre za to, kako živimo drug z drugim. In če želimo bolj mirno, strpno družbo, je zdaj pravi čas, da začnemo graditi temelje za to.

Italija se septembra ustavlja

Letališča pod pritiskom

Milano

Že 14. septembra se je začela 24-urna stavka osebja za oskrbo in odpremo prtljage na milanskih letališčih Linate in Malpensa.

Gre za ključni točki v severni Italiji, ki dnevno sprejmeta na tisoče potnikov. Stavka je in še bo povzročila val zamud, odpovedi letov in dolge vrste na terminalih. Potniki so se znašli v negotovosti, saj je težko predvideti, kateri leti bodo dejansko izvedeni.

Razlogi

Razlogi za stavko so znani:

• slabi delovni pogoji,
• prenizke plače in
• kronično pomanjkanje kadra.

Osebje opozarja, da že dolgo delajo pod pritiskom, brez ustrezne podpore in z vse več odgovornostmi. Sindikati zahtevajo konkretne izboljšave, ne le obljub.

Železniški promet ne bo izjema

Zakaj stavke?

Največji razlog za stavke, kot že omenjeno, je že dolgo prisotno nezadovoljstvo s pogoji dela, plače, , preobremenjenost, pomanjkanje kadra.

Tovrstne težave se na italijanskih letališčih nabirajo že zelo dolgo.  Omeniti je treba tudi železniški promet, ki se sooča z enakimi težavami.

Vsi, tako zaposleni na letališčih kot v železniškem prometu opozarjajo, da se od njih pričakuje vsak dan več. Medtem pa ko so pogoji za delo vsak dan slabši.

• Te stavke niso le izraz nezadovoljstva – so klic po spremembi. In čeprav povzročajo nevšečnosti potnikom, so za mnoge delavce edina možnost, da jih nekdo končno sliši.

Kaj lahko storimo potniki?

Stavke kot ogledalo družbe

Septembrske stavke v Italiji niso le prometna težava – so odsev širših družbenih razmer.

Gre za vprašanje dostojnega dela, spoštovanja zaposlenih in odnosa države do javnih storitev. Prometni sektor je hrbtenica sodobne družbe, a pogosto ostaja spregledan, dokler ne pride do zastoja.

Zato je pomembno, da stavke ne razumemo le kot nevšečnost, temveč kot opozorilo.

Če želimo zanesljiv javni prevoz, moramo poskrbeti za tiste, ki ga zagotavljajo. In čeprav bo september za Italijo logistično zahteven, je lahko tudi priložnost za premislek – kako naprej, da bo sistem bolj pravičen in učinkovit.

• Če načrtujete potovanje v Italijo v tem mesecu, bodite pozorni.
• Stavke bodo vplivale na številne poti, a z nekaj pripravljenosti in razumevanja se da marsikaj ublažiti.
• Na koncu pa – morda je prav ta zmeda priložnost, da se ustavimo, prisluhnemo in razmislimo, kaj pomeni dobro delujoča družba.

Magnezij

Katere oblike res delujejo in zakaj ni vseeno, katero izberete

Najprej – ni ene univerzalne oblike, ki bi bila najboljša za vse. Odvisno je od tega, kaj vaše telo potrebuje. Zato poglejmo, kako se posamezne oblike razlikujejo in kaj lahko od njih pričakujemo.

Magnezijev citrat

Za prebavo in splošno uporabo

To je ena izmed najbolj priljubljenih oblik. Citrat je vezan na citronsko kislino, kar pomeni, da se dobro absorbira in hitro deluje. Poleg tega ima blago odvajalni učinek, kar je lahko plus, če se spopadamo z zaprtjem.

Najboljši za:

• počasno prebavo – deluje kot blago odvajalo
• splošno dopolnjevanje magnezija,
• športnike (proti krčem in za energijo).

Pozor: Če imate občutljivo črevesje ali ste nagnjeni k driski, citrat morda ni najboljša izbira.

Magnezijev bisglicinat

Za sprostitev, spanje in občutljiv želodec

Ta oblika je vezana na aminokislino glicin, ki ima pomirjevalni učinek. Bisglicinat se odlično absorbira in ne draži prebavil, zato je idealen za ljudi z občutljivim želodcem ali tiste, ki iščejo pomoč pri stresu in nespečnosti.

Najboljši za:

• sprostitev in pomiritev,
• boljši spanec,
• ljudi z anksioznostjo ali stresom.

Slabost: Je nekoliko dražji, a če pomaga zaspati ali se umiriti, je vreden razmisleka.

Magnezijev taurat

Srce in krvni tlak

Taurat je kombinacija magnezija in tavrina – aminokisline, ki podpira srčno mišico in uravnava srčni ritem. Če imate težave s srcem ali krvnim tlakom, je ta oblika lahko prava za vas.

Najboljši za:

• podporo srcu in ožilju,
• uravnavanje krvnega tlaka,
• ljudi z obremenjenim živčnim sistemom.

Opomba: Ni najbolj primeren za vsakodnevno, splošno uporabo – bolj je usmerjen v specifične potrebe.

Magnezijev malat

Za energijo in mišice

Malat vsebuje jabolčno kislino, ki je ključna za nastajanje celične energije (ATP). Če se pogosto počutte utrujeni ali imate boleče mišice, je to morda vaša rešitev.

Najboljši za:

• povečanje energije,
• športnike in fizično aktivne,
• ljudi s kronično utrujenostjo ali fibromialgijo.

Ni idealen za: Tiste, ki iščejo pomiritev ali pomoč pri spanju – v tem primeru raje posezite po bisglicinatu.

Magnezijev L-treonat

Možgani in spomin

To je posebna oblika, ki prehaja krvno-možgansko pregrado in dejansko povečuje raven magnezija v možganih. Če se ukvarjate z intenzivnim miselnim delom ali želite podpreti kognitivne funkcije, je to prava izbira.

Najboljši za:

• podporo spominu in učenju,
• starejše osebe,
• študente in miselno aktivne posameznike.

Slabost: Je najdražja oblika in ni nujna za vsakogar – pride do izraza predvsem pri kognitivnih potrebah.

Magnezij v kombinaciji

Kaj pa kombinacija?

Ker vsaka oblika podpira drugo področje zdravja, je kombinacija več oblik pogosto najboljša izbira. Tako pokrijemo več funkcij hkrati – od prebave do možganov in srca.

Primer dobre kombinacije:

• Citrat za prebavo,
• Bisglicinat za sprostitev,
• Taurat za srce,
• L-treonat za možgane.

Takšne kombinacije najete v kompleksnih dodatkih, ki združujejo več oblik v eni kapsuli ali prašku.

Oblika

V kakšni obliki jemati magnezij?

Poleg kemične sestave je pomembno tudi, kako magnezij zaužijemo. Kapsule, prašek, šumeče tablete – vsaka ima svoje prednosti.

Kapsule:

• Natančno odmerjene, priročne za vsak dan.
• Dobra absorpcija, če vsebujejo kakovostne oblike.

Prašek:

• Hitro delovanje, prilagodljiv odmerek.
• Odličen za športnike ali večje potrebe.

Šumeče tablete:

• Enostavne za uporabo, prijeten okus.
• Vsebujejo dodatke (sladila, arome), zato niso idealne za vsak dan.

Ko govorimo o magneziju, ne govorimo le o še enem prehranskem dopolnilu. Govorimo o mineralu, ki je vpleten v skoraj vsak telesni proces – od tega, kako se počutimo, kako spimo, kako se gibamo, do tega, kako se spopadamo s stresom.

In čeprav je izbira prave oblike magnezija pomembna, je še bolj pomembno, da razumemo, zakaj ga sploh potrebujemo.

Magnezij v živilih

Če se prehranjujemo raznoliko in uravnoteženo, lahko že s hrano pokrijemo velik del potreb.

• A v obdobjih večjega stresa, fizične aktivnosti, slabšega spanca ali posebnih zdravstvenih stanj je smiselno razmisliti o dodatku – seveda premišljeno in glede na svoje cilje.

Na koncu gre za to, da poslušamo svoje telo.

Če nam sporoča, da je utrujeno, napeto, razdraženo ali ne spi dobro, je morda prav magnezij tisti manjkajoči člen.

In ko ga enkrat najdemo – v pravi obliki in pravem odmerku – se marsikaj spremeni.

Spanje postane globlje, mišice bolj sproščene, misli jasnejše. In to je tisto, kar si vsi želimo: da se v svojem telesu počutimo dobro.

EU bo brala naša sporočila? Panika. Zasebnost postaja vroča tema javnosti povsod po Evropi. Evropska komisija si prizadeva za učinkovitejšo kontrolo spletnega dogajanja. Največ prahu trenutno dviguje razprav o predvideni možnosti skeniranja zasebnih komunikacij uporabnikov. Ta pobuda je sprožila plaz kritik zaradi potencialnega poseganja v zasebnost kot temeljno pravico posameznika.

Čeprav zakonodajalec poudarja, da je cilj predloga zaščita otrok in preprečevanje razširjanja vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok (CSAM), se pojavljajo kritike.

Številni strokovnjaki ter del javnosti opozarjajo na nevarnost prekoračitve dopustnih meja posegov v zasebnost. Trenutno parlament in Komisija še usklajujeta podrobnosti rešitev. Vendar  stališča držav članic v Svetu EU pa ostajajo zelo raznolika, predvsem v pogledu obsega ukrepov.

Kje bo meja

EU predlaga

Predlog je zelo blizu že znanemu iz leta 2022, ki si je prizadeval k usklajenem pristopu k boju proti zlorabam otrok na spletu. Največji poudarek je bil zavarovati otroke pred spolnim nasiljem.

Cilj

Cilj je jasen in nedvoumen: zaščititi otroke pred zlorabami, ki se dogajajo prek digitalnih kanalov, in zagotoviti, da se gradivo, povezano s spolno zlorabo otrok (CSAM), čim hitreje odkrije in odstrani.

• Države članice se s tem borijo vsaka zase. Nekatere so glede tega zelo stroge, druge pa imajo bolj ohlapen pristop. Vsekakor pa je skupna želja vseh, da so pristopi usklajeni in enotni. Tako bo lahko oblikovan enoten, učinkovitejši način ukrepanja po vsej Evropski uniji.

V tem kontekstu se pojavi ideja o “odredbah o odkrivanju”, ki bi ponudnikom komunikacijskih storitev omogočile (ali jih celo zavezale), da pod določenimi pogoji skenirajo vsebine uporabnikov.

To so sporočila, slike, videe, vse z namenom odkrivanja gradiva, povezanega z zlorabami.

Da, ampak ne kar tako

Predlog res vključuje možnost skeniranja vsebin.

Toda to ne pomeni, da bo EU kar čez noč začela brati vsa naša sporočila.

Predlog predvideva, da bi morali nacionalni organi za vsak primer posebej zahtevati odredbo, ki bi jo nato potrdilo sodišče ali neodvisen upravni organ.

Gotovo gre za zelo ciljno usmerjene ukrepe. ki temeljijo na ocenah tveganja.

Vsekakor pa ne v smislu splošne rabe in neselektivnega nadzora. Zato so skrbi glede branja in cenzuriranja sporočil odveč.

Sledijo tudi kritike in resni pomisleki,

Kritike in pomisleki

Kljub dobrim namenom pa predlog ni brez kritik.

• Največji pomisleki se vrtijo okoli zasebnosti. Če bi se ukrepi izvajali na aplikacijah, ki uporabljajo šifriranje od konca do konca (kot je na primer WhatsApp), bi bilo treba vsebino pregledati že na napravi uporabnika – preden se sploh šifrira.

• Temu se reče “skeniranje na strani odjemalca”, kar po mnenju mnogih oslabi varnost in zasebnost komunikacije.

Poleg tega se nekateri bojijo t. i. “razširitve funkcij”. To pomeni, da bi se sistem, ki je bil sprva namenjen zaščiti otrok, kasneje uporabil tudi za druge namene, kot so

• boj proti terorizmu,
• nadzor nad političnim nestrinjanjem ali
• uveljavljanje avtorskih pravic.

Ko enkrat obstaja infrastruktura za pregledovanje vseh sporočil, je skušnjava, da se njen obseg razširi, precejšnja.

Kje smo zdaj?

Pomembno je poudariti, da predlog še zdaleč ni sprejet.

Svet EU je glede predloga razdeljen.

• Večina držav, med njimi Francija, Španija in Italija, podpira obvezno skeniranje.
• Avstrija, Nizozemska in Poljska pa so jasno povedale, da zakona v trenutni obliki ne morejo podpreti.
• Šest držav je še neodločenih.

Naslednje glasovanje je bilo predvideno za 12. september 2025. Na izid še čakamo. A tudi če Svet doseže dogovor, se bo moral s Parlamentom še vedno uskladiti v postopku, imenovanem “trialogi”.

Uredba lahko začne veljati šele, ko obe instituciji podpišeta enako besedilo.

Torej – naj nas skrbi?

Skrb za zasebnost je povsem legitimna. A trditve, da bo EU “takoj začela pregledovati vsa sporočila”, so pretirane.

Predlog je še vedno v fazi razprav, ni dokončen, in Parlament je že pokazal, da se zavzema za zaščito šifriranja in zasebnosti.

Tudi če bo kompromis dosežen, bodo odredbe o odkrivanju morale biti potrjene za vsak primer posebej, časovno omejene in pravno utemeljene. Ni načrtov za »preklop stikala«, ki bi nenadoma sprožil množično skeniranje vseh pogovorov.

Zaključek

Zaščita otrok pred zlorabami je izjemno pomembna in nujna.

A prav tako pomembna je zaščita temeljnih pravic, kot sta zasebnost in svoboda izražanja. EU se trenutno nahaja na razpotju, kjer mora najti ravnotežje med obema vrednotama.

In čeprav je razprava napeta, je dobro vedeti, da zakonodajni postopek v EU ni nekaj, kar se zgodi čez noč – in da imamo kot državljani še vedno glas, ki šteje.