Kava, ki ni za vsak žep – to je najdražja kava na svetu. Tu ne gre toliko za pitje kave. Gre bolj za degustiranje in gurmanski užitek.

Najdražje kave na svetu

Ljubitelji kave vedo, da prav vsaka kava ni vedno najboljša. Če pa o kavi vprašamo dobre poznavalce kav, nam bodo znali našteti zbirko različnih vrst kav.

Tukaj je nekaj kav, ki veljajo za najdražje kave na svetu. Vsaka vrsta kave ima svojo značilnost in pogoje, da taka sploh nastane.  

Kava – Od značilnega okusa do cene. Ta pa je lahko dokaj zasoljena.

Kava Black Ivory

Cena za kilogram kave je okoli 3000 USD (2.737,35 EUR) ” Black Ivory ” vrhunec luksuzne kave, ki po ekskluzivnosti in ceni prekaša celo “Kopi Luwak”. 

Velja za redko kavo, ki je proizvedena v letoviščih Anantara na Maldivih in Tajskem. Tam gojijo slone, ki uživajo kavina zrna  tajske Arabice. Zrna si nato podvržena naravni fermentaciji v slonovem prebavnem sistemu. Beljakovine v kavi se razgradijo. S tem se zmanjša grenkoba kave, ki je značilna z večino običajnih vrst kav. Nastane kava z rahlim okusom po orehih..

Kar je zanimivo je to, da mora slon pojesti kar 35 kilogramov kavnih sadov, da dobimo slab kilogram kavinih zrn. Zrna se nato sušijo naravno na soncu. Se še kdo sprašuje zakaj je Kava Black Ivory tako draga?

Black Ivory ni samo edinstvenega okusa, je tudi mešanica razkošja in trajnosti. Pomemben del prihrankov od prodaje kave gre v fundacijo Golden Triangle Asian Elephant Foundation, ki podpira in pomaga ohranjati to vrsto slonov.

Zanimivost: Zaradi zapletenega procesa in majhne količine proizvedene kave, gre v prodajo le 225 kilogramov kave letno. Rezervirana je za izbrane naročnike. tu ne gre za pretirane ljubitelje kave. Gre za izkušnjo okusa brez primere. Hkrati pa  tudi  prispevek  zelo plemenitemu cilju – skrb za slone.

Ob tem ne moremo mimo cene. Kilogram kave Black Ivory je 3000$ kar je približno 2.737,35 €. To ne odraža le redkosti kave pač pa tudi delovanja blagovne znamke v dobrobit slonov.

Kava Misha

Kava Misha izhaja iz imena živalske vrste “Mishashos“. To so glodavci, ki jih v Nemčiji imenujemo coati.

Izvor kave je podoben kot “Kopi Luwak” ali “Black Ivory”. Kavne plodove pojedo coati, jih prebavijo in izločijo.

V želodcu se zgodi naslednje: kavna zrna se srečajo s prej zaužitim sadjem, kot sta ananas ali papaja. Te okuse pa potem najdemo tudi v kavi..

Zato so zelo priljubljeni iztrebki teh živali. Kmetovalci jih poberejo in pražijo. S tem postoplom se odstranijo vse bakterije in ostanki prebavljene hrane.

Zrna  Misha Kava Misha kave izvažajo predvsem v ZDA, Evropo in združene emirate, Zanjo se odšteje 1400€ na kilogram

Kava Kopi Luwak

Kava Kopi Luwak je mačja kava. Posebnost te kave je da se s kavnimi zrni hranijo mačke. Kavna zrna pojedo in nato izločijo. V mačjem črevesju so zrna izpostavljena encimom zaradi česar ima kava svoj značilen okus in vonj.

Gurmani obožujejo to vrsto kave. Opisujejo jo kot kavo z značilnim okusom po zemlji in čokoladi. Pražena kava je zaradi prebavnih encimov tudi manj kisla.

Značilen okus opisujejo kot okus po zemlji in čokoladi. Pražena kava je zato po okusu tudi manj kisla.

Kilogram nepražene kave Kopi Luwaka lahko v glavnem mestu province Medan (v Severni Sumatri) kupite za slabih 50 evrov. Pečena kava pa stane okoli 75 evrov. to je cena ki velja v Sumatri. Ko kava stopi na evropska tla, se ta spremeni. Dvigne se na vrtoglavih 230 evrov za kilogram (cena je povzeta iz leta 2013).

Številne domačine so premamile visoke cene. Zato so začeli z ulovom mačk in jih hraniti s kavnimi plodovi. Po podatkih organizacije za zaščito živali je več deset tisoč živali zdaj v kletkah. Pogoji za življenje pa so daleč od normalnih.

Kava Excelsa

Kavna zrna » Excelsa « so posebna sorta kave. Velja za redkost. To vrsto rastline so prvič odkrili leta 1904, ob jezeru Čad v Srednji Afriki. Kavna zrna so po velikosti podobna zrnom robuste (ob Arabici najbolj znana kava). Rastline so močne in zrastejo celo do 20 m višine, So zelo odporne in robustne.

Kava Eycelsa ima močno aromo in zemeljski okus. Danes se večinoma proizvaja v Čadu in predstavlja le 1% celotne svetovne proizvodnje kave.

Okus  Excelsa opisujejo kot izjemno “močan” in se ga je treba kar navaditi. Zaradi tega je ta vrsta kave manj poznana. Se pa zelo pogosto najde kot dodatek k drugim kavam ki so malenkost bolj blagega okusa.

Cena za kilogram je danes ocenjena na približno 200 evrov

Kava Jamaica Blue Mountain 

Jamaica Blue Mountain so kavna zrna sorte Arabica. Že samo ime pove veliko o izvoru kave. Gojijo jo na področjih “Blue Mountains” na Jamajki.

Zanimivost: Da lahko kava pridobi certifikat ” Jamaica Blue Mountain ” mora biti kava pridelana med 550 in 1700 metri nadmorske višine To daje kavi poseben okus in aromo.

Zanimivo pa je tudi slednje: visoka vlažnost hladni zrak iz gorovja in topel zrak od morja povzročijo nastanek megle. Take razmere dajo kavnim zrnom posebno aromo in okus.

Rastlina ni vajena veliko sonca. Zato je gojenje Jamaica Blue Mountain kave le v omejenem dosegu. kar  pa vodi do omejene količine in višjih cen

Da bi okusili okus Jamaica Blue Mountain, je treba dandanes za kilogram odšteti tudi do 150 evrov.

Kava sveta Helena

 Zgodovina kave St. Helene sega v leto 1733. kavna semena so na otok St Helene prišla  iz pristanišča Mocha v Jemnu. Zaradi vulkanskega izvora otoka in blage klime so bili pogoji za gojenje kave idealni.

Otok je med drugim znan kot otok izgnanstva Napoleona Bonaparteja. Je zelo majhen – dolg 15 km in širok 11 km. Da bi se tam lahko oblikovali velike plantaže kavovca, je utopični in nemogoče. Prednost pa se je le pokazala: Pridelava kave poteka zgolj ročno. Goji se le omejena količina kavovcev. Vse pa po principih ekološke pridelave. 

Kava ima značilno aromo lešnika, čokolade in mandljev. Okus pa je rahlo kiselkast.

Ko pogledamo vse skupaj, nam lahko postane jasno, da tudi kava St Helene velja za butično kavo. Ročno obdelana in pridelana kava po principih ekološke pridelave se prodaja  za 150 do 200€ za kilogram.

“Mati, kave bi” – Ivan Cankar.

Kava je res lahko samo kava. A ko si pogledamo malo bolj podrobno, vidim da so si kave zelo različne. Opazimo pa tudi, da se nekatere celo tako posebne glede pridobivanja, da je cena morda tudi upravičeno visoka.

Pripravila AK

vir: espresso-internationa

Temu in Shein sta dokaj znani blagovni znamki. Skoraj ni človeka, ki ju ne pozna. Veliko jih je tudi rednih strank. Ozadje pa je očem skrito

Nas pa zanima, kako se bo odnos do obeh zelo priljubljenih in cenovno najbolj ugodnih spletnih trgovin spremenil, ko preberete ta članek do konca.

Temu in Shein, kot jih vidimo

E-trgovini Temu in Shein se zdaj pojavljata že skoraj na vsakem koraku. Facebook že skoraj vsako tretjo objavo ponudi Shein puloverje, hlače in še kaj. Vmes pa se pojavlja reklama za zvezke, kamping opremo ali vrtalni stroj: to je Spletna trgovina Temu.

Sheinova modna oblačila so postala glavni akterji na Tik Tik omrežju in Instagramu. Velik del promocije je na teh omrežjih tudi v rokah vplivnežev Preko video posnetkov  prikazujejo svoje najnovejše pridobitve v garderobnih omarah. Vsekakor dobra promocija.

Pri Sheinu gre za neposredno prodajo v majhnih serijah. Posledica tega je pogosto pomanjkanje določenih izdelkov.

Shein je podjetje hitre mode. Temi pa si tega enostavno ne more privoščiti. Temu nima svoje proizvodnje. Deluje pa kot velika spletna tržnice, ki ponuja produkte različnih blagovnih znamk.

Je boljši Temu ali Shein?

Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Ob pogledu obeh platform nas zasrbijo prsti. Želja po “nekaj bi naročila” je včasih prevelika, da bo jo lahko zaustavili. Enostavno obstaja veliko razlogov, da bi vzljubili obe platformi. izdelki so izjemno poceni, oblačila so prečudovita, nekatere stvari se nam zdijo zelo uporabne ali pa nam točno to nekaj manjka. Ampak:

Poglejmo najbolj v nebo vpijajoče podatke

Zakaj so izdelki tako zelo poceni?

Delo: eden od načinov, kako vse blagovne znamke hitre mode lahko ostanejo na tržišču je ohranjanje nizke cene. Cena je skupek nabave materiala, stroškov proizvodnje in nenazadnje tudi plačilo delavcev. Svoje cene ohranjajo tako nizke zato, kjer je nabava/ proizvodnja izvršena v državah z nizkim standardom. Največkrat v revnejših vzhodnih državah. Tam je delovna sila poceni. Zakonodaja, ki bi ščitila delavce je slaba ali pa je sploh ni.

Jasno je, da če kupite izdelek po zelo nizki ceni, je oseba, ki ga izdeluje, prejela nepošteni nizko plačilo za svoje delo. Pogosto to pomeni vpletenost prisilnega dela, dela mladoletnih (otrok) ali kazenskega dela. delavci so izpostavljeni grozljivim pogojem. Strupene kemikalije, prah, prisilna drža in slaba skrb za odmor. Odmor – če sploh je. O tem tudi v nadaljevanju

Ameriški zakonodajalci so  pred tem že  opozorili na izjemno veliko tveganje. Omenjali so, da sta Temu in Shein uporabljala prisilno delo. 

Materiali: Še ena ogromna žrtev, ki sta jo Shein in Temu naredila. Da bi ohranila nizke cene in hkrati povečala dobičke, sta opustila misel na kakovost materialov.

Materiali, ki jih uporabljata so zelo slabe kvalitete. Življenjska doba produktov je kratka.

Lahko rečemo – malo denarja, malo muzike.

Temu in Shein – kultura odvrženih izdelkov

Za Shein in Temu je to dobra novica. Obe platformi uspevata s kulturo odvrženih izdelkov.  Obleka, ki se po zelo kratkem času strže, se zaradi ponudb z nizkimi cenami takoj nadomesti. enako velja tudi za druge produkte za vsakdanjo rabo, Nekaterim ljudem je to lahko všeč. Pokvarjen produkt zamenjamo z novim. Spet imamo nekaj novega – tako v garderobni omari ali pa v stanovanju. A na dolgi rok to ne gre. Kaj kmalu nastopi streznitev. Ljudje opazijo, da so taki nakupi brezno brez dna.

Pri materialih pa je treba povedati še naslednje. Nekvalitetni materiali nimajo le kratke življenjske dobe. Mnogokrat vsebujejo tudi strupene kemikalij,. Tako je znan primer otroške obutve, ki je vsebovala nevarne kemikalije, a je kljub temu bila v prodaji. Dejansko se pokaže kako velik negativni vpliv lahko ima produkt na zdravje ljudi in na samo okolje.

Način proizvodnje

Seveda je treba nizko ceno, ki jo ponujata oba, nekoliko pripisati njunemu izbranemu poslovnemu modelu. Čeprav sta si različna, se oba zanašata na visoko prodajo. Za kar so odgovorni potrošniki.

Uporabniki so nenehno bombardirani z oglasi na družbenih medijih, kot sta Facebook, Tiktok in Instagram. Celo  v njihovih posameznih aplikacijah obstajajo ponudbe, igre in priložnosti za igre na srečo. Vse to pa potrošnike ohranja zasvojene z nakupovanjem.

Kakšni so dejanski stroški? 

Kot smo že omenili, te blagovne znamke ne delujejo brez stroškov. 

V dobrem stoletju smo ljudje prešli preko stopnje nakupovanja dobrih in cenjenih izdelkov,. Za kupljene izdelke  smo skrbeli in jih popravljali, da se jim je življenjska doba kar se da podaljševala. Tega danes ni več. Postali smo lastniki produktov za skoraj enkratno uporabo. Pomislimo: omara iz Ikee je v primerjavi z omaro iz cenjene trgovine s pohištvom (verjetno je ni treba omenjati) poceni.  Ampak, koliko časa bo krasila naš dom? Dve tri sezone in potem zamenjamo, Seveda se to na videz splača, daj je Ikea relativno poceni v primerjavi z Lesnino.

Enako velja tudi v primeru Temu in Shein. Tu gre za kratkotrajni užitke, izpolnjeno željo, ki je malo manj kot potreba, naenkrat se na tak način v našem domu nabaše nešteto neuporabnih predmetov. A zanje nam ni žal. Bili so poceni.

Ne samo to; stalna želja po izpolnitvi te odvisnosti povzroča nepopravljivo škodo ljudem in okolju!

Okolijski stroški

Emisije ogljika: Nobena skrivnost ni, da je industrija hitre mode eden največjih povzročiteljev emisij ogljika. Odgovorna je za približno 10%  vseh svetovnih izpustov vsako leto. Globalne dobavne verige, proizvodnja tekstila, sestavljanje oblačil in transport prispevajo k ogljičnemu odtisu blagovne znamke. Shein in Temu bolj kot kdaj koli prej dajeta prednost in celo spodbujata kulturo završka (kupite, zavrzite, ponovno kupite) za dobiček. 

Kultura završka (kupi, zavrzi in ponovno kupi)

Ta proces se opira na neverjetno količino proizvodnje. ta pa ima za posledico velike količine izpustov.

Blagovne znamke so katastrofa za cilj ničelnih neto emisij do leta 2050 za svetovni modni sektor.  Njihova stopnja emisij se le povečuje. To pa niti malo ni v smeri trajnostnega razvoja prihodnosti.

Nekaj statistike:

• Za proizvodnjo ene same bombažne majice naj bi bilo porabljenih 2700 litrov sladke vode

• Tekstilni sektor je bil leta 2020 tretji največji povzročitelj poslabšanja kakovosti vode in zemljišč

• Za oblačila in čevlje na prebivalca EU je bilo povprečno porabljenih 9 kubičnih metrov vode, 400 kubičnih metrov zemljišč in 391 kilogramov surovin

Vir: europarl.europa.eu

Strupene kemikalije in onesnaževanje

Izdelava in obdelava tekstila v modni industriji močno prispevata k onesnaževanju vode po vsem svetu. Še najbolj veliko onesnaževanje pade na predele, kjer so predpisi slabi ali se slabo izvajajo. To vpliva na kakovost vode za lokalne ljudi in tudi za vodno življenje. Poleg tega je nedavna preiskava, ki so jo izvedle oblasti v Južni Koreji, v oblačilih Shein odkrila rakotvorne snovi. Količina je bila kar 100x nad zakonsko dovoljeno mejo.

 Podobno je ugotovila evropska preiskava igrač, otroških izdelkov, elektronike in kozmetike, ki se ponuja na Temu.

Temu kršijo evropske predpise, pri čemer je ena testirana igrača vsebovala ftalate 240-krat nad zakonsko dovoljeno mejo. Glavni namen ftalatov je mehčanje plastične mase (PVC). Tako postane bolj prožna in trpežna. to najdemo v domovih kot talne obloge, lepila, osvežilce zraka, embalaže za živila, milih, šamponih in podobno, kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to, da jih najemo tudi v otroških igračah, voščenkaj napihljivih rekvizitih in modelirnih masah

Še bolj pa nas lahko skrbi dejstvo, da vplivajo na reprodukcijo, razvoj otroka in mladostnika.

Večje povpraševanje, več odpadkov

Prekomerno povpraševanje po surovinah in tekstilnih odpadkih

 Svet vsako leto porabi približno 80 milijard novih oblačil. To je izjemno velika količina novih oblačil.

 Blagovne znamke, kot sta Shein in Temu, se zanašajo točno na to. Večja potrošnja pomeni večjo proizvodnjo. večja proizvodnja pa prinaša več dobička.

Vendar je na Zemlji le neka določena omejena količina surovin.

Ocene predvidevajo, da Shein sam proizvede skoraj 200.000 novih izdelkov vsak dan. kar seveda pomeni tudi približno toliko zavrženega.

 Eden od načinov, kako se države spopadajo z izjemno hitro potrošnjo mode, je pošiljanje tekstila v tujino. Gana vsako leto prejme 150.000 ton rabljenih oblačil, od katerih je približno polovica neuporabnih. Oblačila se največkrat odvržejo in sežgejo.. In so spet tam. S sežigom se onesnažuje okolje. Lokalni ekosistemi se onesnažijo z nevarnimi industrijskimi. Voda ki je pomemben vir za lokalno prebivalstvo postane dobesedno strupena.

To je način, ki se ga poslužujejo veliki proizvajalci poceni oblačil. Gre tako rekoč za ustvarjanje kolonizacije z oblačili. Če dobro pomislimo, postajajo oddaljeni predeli sveta mesta, kjer rastejo velikanske smeti. Vmes pa ne pozabimo, da se v velikih količinah nahajajo tudi srupeni odpadki.

In tako lahko jasno vidimo, kako se oblikujeta globalni jug , ki prejema  in globalni sever, ki daje. 

Shein – Prisilno in neetično delo

Na kratko smo se že dotaknili nekaterih neuspehov s Sheinom in Temu pri zagotavljanju varnih delovnih pogojev in poštenih plač za svoje delavce. Shein svoja oblačila oddaja zunanjim izvajalcem. Nedolgo nazaj je Shein priznal. da je  našel primere dela otrok v njihovi dobavni verigi. našel je tudi določene tovarne, ki niso izplačale minimalne plače kot je bilo določeno.

Na žalost pa Shein proizvodnih obratov nima v lasti. seveda si s tem zmanjša odgovornost na minimum ali celo na nič. Da o podpori pravične trgovine ne izgubljamo besed.

Tako vse skupaj postavlja pod vprašaj preglednosti dogajanja v tovarnah.

Podobno je tudi pri Temu. deluje kot platforma e-trgovine in je le posrednik pri prodaji. Prav tako Temu ni lastnik nobene tovarne v kateri poteka proizvodnja.

Ameriška vlada je odkrila  veliko verjetnost, da so izdelki ki jih prodaja Temu, vključeni v prisilno delo. Podobno tudi Shein: Navedbe o možnostih prisilnega dela niso komentirali.

Prisilo delo je že dolgo znano v provinci  Xinjiang na Kitajskem. Peking vztrajno krši človekove pravice pripadnikom etične ujgurske manjšine in drugim muslimanskim manjšinam. Vodilni v blagovnih znamkah seveda niso pripravljeni da bi odgovorili na čisto preprosta vprašanja glede prisilnega dela. Zato so snovalci politik na tem področju že izgubili “ničelno zaupanje” v integriteto takih dobavnih verig.

Temu in Shein – kraja dizajna

Tako Shein kot tudi Temu sta znana tudi glede kraje dizajna malih in neodvisnih oblikovalcev. Obstaja veliko primerov, ko je jasno kako obe blagovni znamki poustvarjati izvirna umetniška dela in dizajne umetnikov. In kot je v njihovi navade, se vse skupaj prodaja po neverjetno nizkih cenah. Ne gre le za umetnine, Gre lahko tudi za povsem običajne fotografije, ki so avtorsko zaščitene. Fotografijo kopirajo na določen izdelek. Teh primerov ni malo. Je pa zanimivo to, da se po pritožbi izdelek ne umakne takoj s tržišča. To se zgodi šele, ko je določena količina izdelkov že prodana. Na tak način si okvirno zagotovijo vsoto za morebitno odškodnino.

To so dejstva o trgovskih velikanih Temu in Shein. So stvari, ki so očem skrite in večinoma tudi zamolčane. Na žalost pa je to resnica, ki je verjetno prevelika, da bi jo lahko “prebavili” vpleteni v celotno zgodbo.

Vir: lemonde.fr, europarl.europa.eu

Pripravila AK

La dolce Vita  – “Jej, spi in se zabavaj” na krovu italijanskega Orient Expressa.

La Dolce Vita Orient Express – Luksuz na tirih

je prvi luksuzni vlak izdelan v Italiji. Kot samo ime pove – La Dolce Vita Orient Express, ni namenjen le potovanju. Glavna naloga je bolj razvajanje. Seveda v italijanskem stilu.

Gurmanski užitki po načelo slow food se prepletajo z luksuzno namestitvijo v spalnih kabinah in jedilnih vagonih.

Gre za različico romantičnega pojma italijanske Dolce vita ali Sladko življenje. 

“Dolce Vita “ je simbol časa v Italiji, ko se je cedil med in mleko. Sredi šestdesetih let, ki so označevala razcvet gospodarstva, se je tudi življenje nekoliko ustavilo. ITalija je začela nekoliko okrevati po svetovni vojni. Pojavila se je želja po spremembi življenja in uživanju brez hitenja. 

Dolce Vita – sladko življenje.

Zgodba o vlaku se začne pred 150 leti

Prepustite se očarljivemu sijaju La Dolce Vita Orient Expressa. Pravijo ponudniki potovanja.

Navdušite se nad privlačnostjo čiste elegance in užitkov ikoničnega vlaka.

Podajte se na nepozabno potovanje po Italiji.

Georges Nagelmackers je bil belgijski inženir in konstruktor. Pod njegovimi rokami so nastali številni luksuzni vlaki, ki so sopihali po vsej Evropi.    

Danes se je ta legendarna izkušnja vrnila v Italijo. Zato se splača pokukati v vagone vlaka.

Vabljeni na osupljivo potovanje z La Dolce Vita Orient Express.

Poglejmo si presežek luksuza – Vlak la dolce Vita Orient Express

La Dolce Vita Orient Express, so  zasnovali vizionarji v Dimorestudio, arhitekturnem in oblikovalskem podjetju. 

Goste povabi da vstopijo na vlak z razkošnim dekorjem, ki slavi briljantnost italijanskih  mojstrov oblikovanja 20 stoletja. To potovanje je čisto razvajanje v slogu priznanih oblikovalcev in arhitektov: Giò Pontija (Italijanski arhitekt, oblikovalec pohištva, umetnik in pisatelj), Nande Vigo (industrijska oblikovalka), Gae Aulenti (arhitektka in oblikovalka) in Osvalda Borsanija (arhitekt in oblikovalec pohištva).

Vlak, ki združuje zgodovino in sodobni duh je bil zasnovan s podrobnim – čeprav nikoli bahavim – razkošjem in daje vtis, kot da je vedno obstajal.

Britt Moran in Emiliano Salci

Svetovno priznana oblikovalca

La dolce Vita potovanje

Sledi posebna dobrodošlica La Dolce Vita Orient Express

Med čakanjem na odhod vas bo  osebni vodič  pospremil do salona La Dolce Vita Orient Express. Tam vas bodo pričakala posebna presenečenja in posebna dobrodošlica. Privoščite si lahko tudi italijanske dobrote ob osvežilni pijači in koktajlih Spritz. 

Igralniški salon

Le Grand Soir

Naj se nam cedijo sline

Deluxe kabine

La Dolce Vita je tudi v ceniah

Pripravil: A. K.

Karamela praznuje svoj dan. Sladko in slano, mehko in trdo – to so nasprotja, ki se v karameli združijo v pravo poezijo.

5. april je dan za karamelo. Mednarodni dan karamele je prav poseben dogodek. Posvečen je pregrešno sladki, gnetljivi in okusni masi, ki je narejena po posebnih recepturah. Recepti so varljivo enostavni. samo ena sekunda je dovolj, da se karamela spremeni n neužitno grenko črno gmoto.

V igri je čista alkimija pregrešnih okusov

Preden pa se podamo v recepte za pripravo karamelnih grehov, poglejmo zgodovino:

Zgodovina svetovnega dneva karamele

Mnogi so prepričani, da zgodovina karamele sega v leto 1000 našega štetja. Takrat se je ta sladka pregreha imenovala “kurat al milih”, kar pomeni “sladka okrogla sol”.

Prvotna tekstura karamele naj bi bila  hrustljava in  narejena s kristalizacijo sladkorja v vreli vodi. Podobna je bila naši današnji hrustljavi karameli. Lahko rečemo, nič posebnega.

V 17 stoletju so v ZDA izdelovali trde bonbone v modelčkih. Kasneje pa so se je karamela oblikovala v prave bonbone. Bonboni niso bili narejeni zgolj iz sladkorja, Dodano je bilo še mleko ali smetana kar je bonbone naredilo mehkejše in bolj lepljjive.  Nastala je žvečilna poslastice ki se je stopila v ustih. Podjetje  Lancaster Caramel Company, katerega lastnik je bil nihče drug kot znani slaščičar Milton Snavely Hershey Podjetje se je leta 1886 preoblikovalo v Hershay Companij in še danes velja kot eno najbolj znanih na področju čokolade in sladkarij.

Leto 1960 je bilo prelomno leto za proizvodnjo karamele, Tega leta je bil izumljen stroj za izdelavo karamelnih jabolk. Jabolka oblita s karamelo najdemo še danes na policah slaščičarn.

Beseda karamela ima izvor v latinskem izrazu: “Calamellus”. Povezan je s sladkornim trsom ki je osnova za sladkor.

Recept je preprost – a samo na videz

Postopek priprave karamele je morda na videz zelo preprost. A to ne drži. Sladkor se mora stopiti pod točno določeno temperaturo. Ta je jasno določena 160 stopinj Celzija in nič več. Na tej temperaturi se sladkor raztopi in dobi pravo zlato rumeno barvo in prepoznaven ikonični okus.  Višja temperatura bo sladkor zelo hitro spremenila v oglje. Okus pa je znan prav vsem ki smo malo manj zaljubljeni v kuharijo.

Seveda vse zanima recept. tu sta dva pristopa:

1. V karameliziran sladkor dodatek smetano,  maslo in vaniljo. To bo dalo okus, ki ga vsi verjetno najbolj poznamo in obožujemo.
2. Lahko pa kuhate vse sestavine skupaj z mlekom. kuhate toliko časa da se masa zgosti, mleko karamelizira in karamela je tu

Torej – recept je preprost, a ni enostaven.

Karamela se odlično ujame z skoraj vsem. Ideja so lahko tradicionalni Browniji. Stopljena karamela bo z veseljem sprejela orehove drobtinice kot posip.

Kolač z jabolki, bučo in karamelo . Tisti, ki radi prisegajo na nekaj bolj lahkotnega, bodo zagotovo navdušeni nad kolači z jabolki in bučami, ki so preliti s karamelno glazuro. Prav gotovo bo to priklicalo spomin na prijetne pisane jesenske dni.

Karamela je dober preliv

V preteklosti se je karamela pojavi kot preliv na jabolkih. Dobro se ujame tudi z hruškami ali breskvami. Še bolj čarobno slastno pa je, ko se karamela prelije preko banane in sladoleda – Banana Split.

Poznate Toffifee karamele? Verjetno prav vsi. Karamela v obliki želvinega oklepa z lešnikom ali orehom v notranjosti in prelita s slastno čokolado.

Pokovka in karamela

Tu je še eden slavljenec, 5. aprila. ta dan je mednarodni dan karamele. Ko se karamele in ve kreacije iz nje vsaj malo ohladijo, pa že nastopi mednarodni dan karamelnih pokovk. To je 6.april.

Pokovka in karamela – priljubljeno že stoletja

Pokovka je sama po sebi odličen prigrizek. le kako bi minila nogometna tekma ali film brez pokovke. Tradicionalno je pokovka narejena iz koruze in dodatki masla in soli. Zelo malo kalorični prigrizek. Velika skleda pokovke verjetno ne bo velik greh.

6. april pa je posvečen prav posebni pokovki. Bolj vabljiva in bolj pregrešna. To je karamelna pokovka, ki je znana skoraj toliko časa kot maslena karamela.

Naj bo ta dan posvečen karamelni pokovki. Kako jo narediti?

Recept za pokovko oblito s karamelo

Karamelo raztopite v parni kopeli. Ko postane tekoča, vanjo stresite pokovko in lonec stresajte toliko časa, da se karamela lepo razporedi med pečeno poskočno koruzo.

Karamelna pokovka je narejena in pripravljena.

Karamela je po originalnih receptih pripravljena s mlekom, smetano in maslom. Žal pa to ni najbolj primerna za osebe z alergijami na mleko (laktozna intoleranca) in vegane.

Zato je tukaj recept za vegansko karamelno pokovko

Veganska karamelna pokovka

Navadna karamela je polna masla, zato je ne najdemo na policah za vegane in tiste, ki so preobčutljivi na mleko in mlečne izdelke. Ta recept za vegansko pokovko bo ravno pravšnji zanje.

Priprava je preprosta. Pokovko naredite na olivnem olju dodate 4 žlice margarine (brez laktoze ali mleka).V posodo stresite skodelico pokovke in dodajte čajno žličko soli.

Sledi priprava karamele

Sestavine:

• Skodelica temnega sladkorja (rjavi sladkor)

• Pol skodelice koruznega sirupa (melasin sirup)

• 3 žlice vode, 

• 3 žlice sojine margarine (ali margarine brez mleka) 

• Čajna žlička vaniljevega ekstrakta 

• Pol žličke sode bikarbone

Pripravite si pekač običajne velikosti, vanj vstavite papir za peko, 

Kako pripravite karamelo:

 Na srednji temperaturi razsipate sladkor, sirup in vodo. Dobro mešajte dokler se sladkor ne raztopi, Ko se raztopi, prenehajte z mešanjem in počakajte da dobi zlato rumeno barvo.  Tako pripravljeno karamelno maso lahko sedaj prelijete preko pripravljene pokovke. Nato vse skupaj stresite v pekač in pustite da se popolnoma ohladi (8 ur ali čez noč).

Karamelo dvignite iz pekača in jo položite na desko za rezanje. Iz te mase lahko pripravite 56 kvadratov (7×8).  kocke lahko zavijete tudi v papir za bonbone ali položite v papirnate modelčke za mafine.

Ta poslastica ima sicer rok trajanja približno 14 dni. A postavi se vprašanje: Ali bo res kdaj prestopila rok trajanja? Verjetno nikoli.

Pa dober tek ob praznovanju karamele.

Vir:

daysoftheyear.com

www.thespruceeats.com

Pripravila AK

Poroka stoletja se bo letos ponovila. Še pomnimo glamurozno poroko princese Diane? Tokrat se zgodba ponavlja. Končno je znanih nekaj podrobnosti o razkošni poroki, ki se bo v zgodovino postavila ob bok poroke Princese Diane.

Jeff Bezos in Lauren Anches si bosta večno zvestobo obljubila nikjer drugje kot v najbolj romantičnem kraju – Benetkah. Datum je dokončno postavljen junij 2025

Leta 2019 sta javno priznala zvezo leta. Štiri leta kasneje  pa je sledila zaroka. 

Razkošje in prestiž za oči in denarnice

Od nekdaj je bila Jeffova velika želja poroka v Benetkah. A do uresničitve je moralo preteči kar nekaj časa.

Zaplet v Benetkah

Benetke so od nekdaj simbol romantike in bogate zgodovine. So neprecenljiv biser. Uvrščene so na Unescov seznam ogrožene dediščine. Zato je bila pot do uresničitve Jeffove želje polna dogovarjanj in usklajevanj. Največji problem je bilo prebivalstvo Benetke. Krajani se nikakor niso mogli strinjati s tako glamuroznim dogodkom v njihovem domačem kraju.  Benetke niso ravno veliko mesto, merijo le 414,6 kvadratnih kilometrov. Samo središče pa je bistveno manjše. Vendar je treba spomniti na dejstvo, da se v Benetke vsako leto zgrinja na tisoče turistov.  

Končno  je po dolgotrajnih pregovarjanjih in načrtovanjih župan mesta Luigi Brugnaro popustil. Dovolil je izvedbo poroke znotraj mestnega jedra. Pri tem se je treba zavedati, da je meso krhko in edinstveno. Potrebno je omeniti, da so se ob upoštevanju spoštljivega odnosa do mesta, do danes zvrstile številne konference, modne revije, srečanja, zabave in tudi poroke. 

Poroka stoletja – čisto razkošje

Povsem jasno je, da to ne bo običajna poroka. 61 letni Jeff Bezos, je po navedbah Forbis tretji najbogatejši zemljan. Je ustanovitelj j Amazona in podjetja Blue Origin. V lasti pa ima tudi podjetje Washington Post in Metro Goldway Mayer.

55-letna Lauren Sanchez pa je pisateljica, novinarka in voditeljica poročil (The View, KTTV Fox 11 in Good day LA). Je tudi pilotka z licenco. 

Širina razkošja se začne že pri rezervacijah nastanitev za povabljence. Bezos je v ta namen rezerviral 4 luksuzne  hotele: Gritti Palace, Hotel Danieli, Aman Venice, Belmond Hotel Cipriani in del hotela The St. Regis Hotel.

Poleg tega je poskrbel tudi za prevoz gostov- rezerviral še floto taksijev in le nekaj gondol. V tem času pa naj bi bil kanal Grande popolnoma zaprt.

Del Benetk v okolici hotelov bo popolnoma zaprt in rezerviran le za goste. Mesto bo povsem v rokah Bezos- Sanchez. Prebivalci so glede tega zelo zadržani. Življenje se bo za kratek čas nekoliko spremenilo. Najbolj pa se poroke veselijo obrtniki, umetniki, krojači, taksi službe in še kdo.

Glede na zastavljen scenarij, bi lahko poroka zasenčila glamurozno poroke  Amal in Georga Clooneyja leta 2014,  Federica Pellegrini in Matteo Giunta (2022); Alice Campello in Alvaro Morata (2017); Salma Hayek in Francois Pinault (2009); Alexandre Arnault in Geraldine Guyot (2021); Vera Arrivabene in Briano Martinoni Caleppio (2021), in še koga.

Mega luksuzni, ko denar ni problem

Bezos je  bil nedavno tarča kritik, saj ni podprl predsedniško kandidatko Kamalo Harris. Očitali so mu tudi, da je preblizu takratnemu predsedniškemu kandidatu in sedanji predsedniki Donald Trumpu. Še vedno se najdejo kritike ki letijo preko njega. Je javna oseba in povrh vsega še esen najbogatejših. Denar mu seveda ni problem. Poroka bo čisto razkošje.

Po dostopnih podatkih naj bi bilo povabljenih približno 250 gostov. Vabila so poslana – kdo ga je dobil?

Ugibanja glede gostov

Najprej se je treba zavedati, da je poroka velik zalogaj tako za Benetke, kot tudi za prebivalce mesta. Veliko ljudi temu nasprotuje saj glede na vse bodo Benetke za nekaj časa pristale v rokah milijarderja. Življenje domačinov pa se bo moralo temu primerno podrediti.

Veliko nas lahko samo ugiba, kdo bo povabljen na glamurozno poroko. Govori se, da bo med povabljenci Ivanka Trump, Kim Kardashian, Leonardo DiCaprio, Robert Pattinson, Barbra Streisand, Eva Longoria, Oprah Winfrey in Bill Gates.

Ameriški časopisi trenutno zavračajo možnost, da bi se kot svat pojavil tudi Donald Trump. A tudi tukaj spet lahko samo ugibamo, saj je Tramp znan po svoji muhavosti pri odločitvah.

Nevestina obleka

Poročna vabila naj bi bila  po poročanju Page Six že poslana. Na tem mestu se ponovno vrsti ogromno različnih  informacij iz vseh strani. Kaj bo v resnici del garderobe, bo potrebno še počakati. Uradnih novic še ni. Vseeno pa, Daily Mail namiguje, da naj bi bi bila narejena pod taktirko znanega Oscarja de la Rente. Ves proces kreiranja pa naj bi vodila Anne Wintour, urednica Voguea.

“Moda je moda šele, ko si jo obleče ženska.” – Oscar de la Renta

Kje bo poroka?

Jasno je, da vse zanima kje si bosta izmenjala prstane. Mnogi časopisi napeljujejo, da se bo poroka verjetno dogajala na Bozovi jahti. a vse to so trenutno le govorice.

Kakšen bo finančni zalogaj? 

Gotovo je, da tu govorimo o presežkih. ža samo najem sobe v enem od prestižnih hotelov začne pri 3,200$ cena se nato povzpenja vse do vrtoglavih 32.000$ (28.800 €). 

Cena celotne poroke pa naj bi žep miljarderja izpraznila za  600 milijona dolarjev. 

Kaj pa paparaci

Tudi paparaci bodo prisotni. Zanje bodo to dnevi aktivnosti, ki ji ni para. Kot pravijo , to bo lov VIP za VIP. Glede na  to da bodo med povabljenimi sami znani ljudje iz sveta filma, glasbe politike, gospodarstva in družbenih omrežij, bo potrebno kar veliko napora da se bodo informacije dosledno zbirale. 

Torej: kaj lahko pričakujemo? Bolje bo, da ne pričakujemo nič. Splet je trenutno poln dezinformacij, Zato je v tem primeru najbolje, da se pustimo presenetiti in konec koncev, uživamo ob reportažah o poroki.

Vir: corrieredelveneto.it

Pripravila AK