Če ste spremljali Kmetijo, potem vesta, da se je v dvoboju hlapcev in dekel izkazal Žiga Florjan Sedevčič, ki je skupaj z Alenko Weiss svoji družini priboril pomembno prednost. Rdeči niso vrgli puške v koruzo in stavijo na svojega aduta, Franca Vozla. 

Dodajmo še, da sta Žiga in Dejan Guzej sta želela, da bi bili tudi tokrat neuspešni pri tedenski nalogi. Dejan je bil jasen: “Jaz se bom trudil, da kosim kar površno, tako da upam, da bo Nada opazila, da je košnja površna.” Poleg tega nista zbudila nobenega drugega člana družine, zato da bi čim kasneje začeli z delom. “To pa zato, da se bo trava že posušila in bo košnja čim manj kakovostna.” Ko je Žan Zore okregal družino, češ zakaj še ni na travniku, mu je Alenka povedala: “Ja, samo glava družine si ti. Bi moral ti pred nami vstati.” Plan je, da naj bi se Žiga javil za prvega dvobojevalca, za drugo dvobojevalko naj bi izbral Urško.

Gledalci nad Dejanovim ravnanjem niso skrivali ogorčenja. Na družbenih omrežjih so se usuli ostri komentarji, v katerih mu očitajo taktiziranje, izogibanje delu in preračunljivost. Marti je bila brez dlake na jeziku: »Ta hinavec samo taktizira in se izogiba delu, dajte ga v dvoboj pa domov, pa nahraniti ga ne morejo, požre za tri nore, pa nič od njega.« Erika je zapisala: »Ta Dejan je en zoprn taktizer in lenčina. Za hrano, ki mu veliko pomeni, se je treba truditi. Čas je že, da gre domov.« Jana je bila še bolj ostra: »Pokvarjen do konca. Sram naj te bo. Samo žrl bi, delal nič,« Jolanda pa je pripomnila: »So doma prišparali na hrani, ko ga ni.« Med gledalci je tako vse več takih, ki menijo, da je Dejan s svojim vedenjem dokončno izgubil njihovo podporo.

Kmetija 2026 je letos na POP TV vstopila kot 12. sezona priljubljenega resničnostnega šova. Uradno se je začela 2. februarja 2026, za glavno nagrado 50.000 evrov pa se poteguje 16 tekmovalcev, razdeljenih v dve družini, ki se merita v tedenskih izzivih in vsakdanjem življenju na posestvu. Ustvarjalci napovedujejo eno najbolj nepredvidljivih sezon doslej, oddaja pa je na sporedu od ponedeljka do petka ob 20. uri na POP TV, dan prej pa si jo je mogoče ogledati tudi na VOYO.

(us)

Slovenska atletinja Tina Šutej je osvojila srebro na svetovnem dvoranskem prvenstvu, a je njen uspeh v prenosu na HRT padel v drugi plan. Slovenski mediji trdijo, da je komentator prezrl ključni skok, ker se je ukvarjal z notranjimi težavami hrvaške atletike.

Naša rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je pri 37 letih dosegla še en fantastičen uspeh. Na svetovnem dvoranskem prvenstvu v poljskem Torunu je osvojila srebrno medaljo, potem ko je v prvem poskusu preskočila višino 480 centimetrov. Bil je to trenutek za spomin, njeno osmo veliko odličje v karieri, osvojeno prav v isti dvorani, kjer je pet let prej osvojila svoje prvo evropsko srebro. Pred njo je bila le Britanka Molly Caudery s preskočenimi 4,85 metra, a Tinino slavje je bilo neizmerno. Medtem ko je vsa Slovenija z navdušenjem spremljala vsak njen gib, se je v hrvaškem televizijskem prenosu odvijala povsem drugačna, bizarna zgodba.

Kot je poročal slovenski športni portal Ekipa, je sijajen nastop slovenske atletinje na Hrvaški radioteleviziji (HRT) ostal v senci »škandaloznega« komentiranja. V ključnih trenutkih tekmovanja, ko je Šutejeva preskakovala letvico za medaljo in slavila enega največjih uspehov kariere, je komentator po trditvah slovenskih kolegov njeno predstavo povsem prezrl. Namesto da bi spremljal športno dramo, se je zapletel v dolg monolog o interni problematiki hrvaške atletike, tako da je vrhunski dosežek sosednje športnice obravnaval le kot »šum v ozadju«.

V središču komentatorjeve zgodbe se je znašla mlada hrvaška atletinja Mia Wild (19) in razlogi za njeno odsotnost s prvenstva. Gledalci so namesto prenosa finala poslušali, da Wildova ni nastopila, ker naj bi slabše trenirala ter se je v dogovoru s trenerjem Sašo Šešumom odločila, da se bo posvetila vojaški prisegi v Požegi. Vsa zgodba je prenos svetovnega prvenstva spremenila v platformo za razpravo o odločitvah znotraj hrvaškega športa, Tina Šutej in njen boj za medaljo pa sta po besedah Slovencev ostala »globoko v drugem planu«.

Na takšne trditve, izrečene v živo v etru nacionalne televizije, se je ostro odzval omenjeni trener Saša Šešum. Na družbenih omrežjih je komentatorju očital širjenje neresnic in objavil zapis z znano metaforično zgodbo o Resnici in Laži, katere sporočilo je, da »ljudje raje vidijo Laž, oblečeno v obleko Resnice, kot golo Resnico«. S tem je javno zanikal komentatorjeve navedbe in dodatno potrdil, da je bil prenos izkoriščen za notranja obračunavanja.

Slovenski mediji niso skrivali ogorčenja in so vso situacijo opisali kot »neverjetno« in »sramotno«. Najbolj jih je zmotilo, da je njihova športnica, povsem po nedolžnem, postala kolateralna žrtev sporov v hrvaški atletiki. Ob tem so se vprašali, kako primerno je, da se takšne teme odpirajo ravno v trenutku, ko se športnica iz sosednje države bori za svetovno medaljo, in sklenili, da je Tinin uspeh na Hrvaškem zasenčil škandal, ki z njo nima nikakršne povezave.

(us)

Vlada še s pilotnim projektom za novomeško romsko naselje Žabjak – Brezje.

 Vlada je na današnji seji sklenila, da bo z Mestno občino Novo mesto podpisala pismo o nameri o sodelovanju pri pilotnem projektu reševanja bivalne problematike romske skupnosti v romskem naselju Žabjak – Brezje, so sporočili po seji vlade. Gre sicer za že četrti tovrstni pilotni projekt.

Namen pisma o nameri je vzpostaviti okvir za sodelovanje med državo in občino pri izvedbi pilotnega projekta celostne ureditve romskega naselja Žabjak – Brezje. Projekt je zasnovan kot pilotni primer, katerega cilj so izboljšanje bivalnih razmer romske skupnosti na področju prostorske, lastniške in infrastrukturne ureditve ter razvoj prenosljivih rešitev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v drugih lokalnih okoljih z romsko skupnostjo, so zapisali.

Dodali so, da bodo lahko izkušnje in rešitve, razvite v okviru pilotnega projekta, pomembno prispevale k oblikovanju širših sistemskih pristopov ter prenosu dobrih praks tudi v druga lokalna okolja v državi, kjer se soočajo s podobnimi izzivi.

Pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskih naselij je vlada že februarja podpisala z Mestno občino Krško za tamkajšnje romsko naselje Kerinov Grm, podpis podobnih pisem pa je napovedala tudi z občinama Črnomelj in Rogaševci. V primeru Črnomlja gre za romsko naselje Lovke, v primeru Rogaševcev pa za romsko naselje Serdica – Sotina.

Naselje Žabjak–Brezje v Novem mestu je eno ključnih romskih naselij v občini in ga občinski prostorski dokumenti obravnavajo kot povezano območje romskega naselja Brezje–Žabjak. Urejanje tega območja poteka že več let: Mestna občina Novo mesto je leta 2018 sprejela prostorske pogoje za naselje, ti pa so bili nato vključeni tudi v veljavni občinski prostorski načrt. Cilj urejanja je predvsem izboljšanje bivalnih razmer, jasnejša ureditev parcel in lastništva ter komunalna in prometna infrastruktura. Po občinskih in državnih dokumentih sta bila v okviru prenove urejena obstoječi del Brezja in novo komunalno opremljeno območje Žabjaka, skupaj pa je predviden prostor za približno 150 gospodinjstev.

(STA, us)

Prizor o katerem ljubitelji NBA govorijo že dneve …

Besedni obračun med zvezdnikom Lakersov Luko Dončićem in centrom Pistonsov Gogo Bitadzejem je v ZDA dvignil veliko prahu. Pred dnevi sta se na tekmi proti Detroitu zapletla v spor, ki se je zaostril ob koncu tretje četrtine po prekršku nad Dončićem. Padle so težke besede, napetost pa je hitro eskalirala.

Dončić je stopil na črto za proste mete, se ironično nasmehnil, nato pa pristopil k sodniku in glasno dejal, da ne dovoli, da se omenja njegova družina, ob tem pa s prstom pokazal na Bitadzeja. Spor se ni končal tam – igralca sta si izmenjevala žaljivke še med odhodom na drugo polovico igrišča, zato jima je sodnik dosodil tehnični napaki.

Po tekmi je Dončić pojasnil, da je reagiral, ker naj bi mu Bitadze psoval družino v srbščini. Gruzijski košarkar je to zanikal in trdil, da je spor začel Slovenec. Posnetki, ki so se pojavili na družbenih omrežjih, kažejo, da sta oba uporabljala srbski jezik in si izmenjala žaljivke. Zdi se, da je prvi začel Dončić, kot je trdil Bitadze.

What Luka Doncic Really Said To Goga Bitadze👀:

Luka: “J*bem ti mater” (I f*ck your mom)

Goga: “J*bem ti familiju” (I f*ck your whole family)

Luka: “I’ll f*ck you up, don’t mention my f*cking family again”

Last yr, Goga also went at Siakam’s family: “your momma a hoe” pic.twitter.com/Do3bAUfRI9

— LegendZ (@legendz_prod) March 24, 2026

Spor se je končal s tehničnima napakama, Dončiću pa je grozila celo prepoved igranja, saj bi bila to njegova 16. v sezoni. Po pritožbi Lakersov je disciplinska komisija NBA tehnični napaki razveljavila, zato je lahko nastopil na naslednji tekmi.

(us)

Luka Dončić je poudaril, da želi svojim hčerkama zagotoviti najboljše možno življenje.

Potem ko so se tedne širile govorice o težavah v razmerju med slovenskim košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem in njegovo dolgoletno partnerico ter zaročenko Anamarijo Goltes, je te na začetku marca potrdila prav ona. Na družbenih omrežjih je izbrisala skupne fotografije, tudi tiste z zaroke. Par je bil skupaj od leta 2016, spoznala pa sta se že kot otroka na Krku, ko je imel Luka 11 let.

Dončić udaril nazaj: trdi, da je Goltesova zahtevo za preživnino v Kaliforniji vložila zaradi višjih zneskov

Dončić je za ESPN potrdil, da sta se razšla in da trenutno poteka pravni postopek glede skrbništva nad njunima hčerkama. »Svoje hčerke imam najraje na svetu. Naredil sem vse, da bi bili med sezono z menoj v ZDA, a to ni bilo mogoče. Sprejel sem težko odločitev o koncu zveze. Vse, kar počnem, je za njuno srečo,« je povedal.

View this post on Instagram

A post shared by 𝕃𝕒𝕦𝕣𝕒 𝕎𝕒𝕤𝕤𝕖𝕣 (@laurawasserofficial)

Prvo hčerko Gabrielo sta dobila konec leta 2023, decembra 2025 pa še Olivio. Njuna zgodba je zdaj pod drobnogledom svetovne javnosti. Po poročanju tujih medijev je Dončić najel priznano ameriško odvetnico Lauro Wasser, ki je zastopala že številne svetovne zvezdnike, med drugim Angelino Jolie, Nicole Kidman in Kim Kardashian. Znana je po tem, da skuša spore reševati z dogovorom, njene storitve pa naj bi stale okoli tisoč dolarjev na uro.

V ozadju se skriva veliko več kot le pravna dilema

Dodajmo, Kalifornija velja za eno izmed držav z višjimi preživninami, zato se pojavlja vprašanje, ali je bila izbira lokacije naključna. Dončić naj bi bil po poročanju tujih medijev nezadovoljen, da je bila zahteva vložena prav tam, saj naj bi to razumel kot poskus izkoriščanja sistema. Hkrati naj bi že februarja letos sprožil postopek tudi v Sloveniji. To pomeni, da bi se lahko o isti zadevi odločalo v dveh državah – z zelo različnimi posledicami.

(us)

Čeprav je piščanec stalnica na naših krožnikih, ga pogosto kupujemo rutinsko, brez posebnega razmisleka.

Rok trajanja pogosto zavaja, pokvarjeno piščančje meso pa prepoznamo po enem znaku, ki ga večina ljudi popolnoma spregleda. Dovolj je že ena napačna odločitev v trgovini, da se v vaši kuhinji znajde pokvarjeno piščančje meso, ki lahko iz hitrega družinskega kosila hitro postane resna nevarnost za zdravje.

Čeprav je piščanec stalnica na naših krožnikih, ga pogosto kupujemo rutinsko, brez posebnega razmisleka. In prav tu nastane usodna napaka. Perutninsko meso se pokvari hitreje kot katero koli drugo in ne odpušča nepozornosti, zato tega ne smemo prezreti, dokler ni prepozno.

Jasni znaki, da je meso pokvarjeno

Čeprav pod trgovinskimi lučmi vse deluje sveže, se prava slika skriva v podrobnostih. Tudi če rok trajanja še ni potekel, sta barva in tekstura ključni. Sveže piščančje meso je svetlo rožnato in čvrsto na dotik. Če opazite sivkaste ali celo zelenkaste odtenke, je to jasen znak pokvarjenosti.

Meso, ki deluje preveč bledo ali »izprano«, je že v procesu kvarjenja. Še slabši znak je sluzasta in lepljiva površina, takšnega mesa ni mogoče rešiti s pranjem ali začimbami, ampak ga je treba zavreči. Vonj je zadnje opozorilo. Sveže meso skoraj nima vonja, zato vsak kiselkast ali težak vonj pomeni, da se je kvarjenje že začelo.

Napake pri nakupu

Veliko ljudi gleda le ceno in datum na embalaži, kar pa ni dovolj. Pomembna sta tudi izvor mesa in način shranjevanja. Če kupujete meso na pultu, vprašajte prodajalca, kdaj je bilo dostavljeno – izogibanje odgovoru je lahko opozorilni znak. Kratek rok trajanja piščanca ni naključje. Če se vam zdi, da je meso »še uporabno«, je pogosto že čez mejo varnosti. Nizka cena naj vas ne zavede, saj lahko pokvarjeno meso v hladilniku kontaminira tudi druge živila.

Kako ravnati doma

Ko piščanec pride v vaš dom, ni prostora za improvizacijo. Ne puščajte ga na sobni temperaturi, temveč ga takoj shranite v najhladnejši del hladilnika, ločeno od druge hrane. Če ga ne boste pripravili isti dan, ga zamrznite. Pomembna je tudi higiena – plastične deske za rezanje so varnejše od lesenih, saj ne zadržujejo bakterij.

Na koncu velja preprosto pravilo: če vam meso deluje sumljivo, verjetno ni več varno. Bolje ga je zavreči, kot tvegati zdravje.

(us)

V resničnostnem šovu Kmetija je prišlo do odmevnega razpleta, saj je tekmovalka Carmen Osovnikar po lastni odločitvi predala dvoboj, kar je sprožilo takojšnje posledice.

Carmen Osovnikar, ki smo jo gledalci spoznali že v šovu Sanjski moški, je znova dvignila veliko prahu. Tokrat v resničnostnem šovu Kmetija, kjer pa njena zgodba ni trajala dolgo – posestvo je zapustila na lastno željo. Zdaj je v pogovoru za 24ur odkrito spregovorila o zakulisju in odnosih, ki so zaznamovali njen čas v šovu.

Šok na Kmetiji! Zaradi ene poteze Carmen izgubila vse pravice

Že od začetka je bilo jasno, da Carmen ostaja zvesta sebi. Tako kot v prejšnjem šovu je tudi tokrat prisegala na urejen videz. A prav to je pri sotekmovalcih sprožilo napetosti. Čeprav se je podala izven svoje cone udobja in sprejela izziv kmečkega življenja, njena drugačnost ni ostala neopažena. Na posestvo je vstopila kot prva gostja hiške na klancu, kmalu za njo pa je prišel še Igor Mikič. Sprva bi lahko delovala kot zaveznika, a se je hitro izkazalo, da med njima ni prave kemije. Carmen do njega ni skrivala ostrih besed: »Ampak od njega drugega, kot je bilo, ni bilo za pričakovati. Že na zadnji Kmetiji so se ga vsi bali, ustrahoval je ljudi, pojedel je največ in nič ni delal.«

View this post on Instagram

A post shared by Kmetija (@kmetijapoptv)

Še bolj ostro je nadaljevala: »Ne vem, kaj ima proti nam ženskam. Očitno so mu močne ženske, kot sem jaz, trn v peti.« Razkrila je tudi, da jo je Igor po koncu šova blokiral na družbenih omrežjih – poleg nje naj bi enako storil tudi drugim tekmovalkam, med njimi Urški. Čeprav bi lahko povedala še več o njem, je ostala skrivnostna: »Nekaj je na tem, a se bom rajši ugriznila v jezik in ne bom povedala, kaj sem slišala.«

Spomnimo, v resničnostnem šovu Kmetija je prišlo do odmevnega razpleta, saj je tekmovalka Carmen Osovnikar po lastni odločitvi predala dvoboj, kar je sprožilo takojšnje posledice. Po pravilih oddaje je morala zapustiti tekmovanje in izgubila določene pravice. Na koncu je vseeno bila ponosna nase, ker je sama sebi dokazala, da zmore: “Še lani sem govorila, da to pa jaz nikoli ne bi šla, ker to ni zame. Bilo je težko, ampak tudi to sem poskusila.” Napovedala je še, da si bo po prihodu domov privoščila pravo razvajanje.

(nd)

Ker dnevi v tednu vsako leto v koledarju padejo drugače, se spreminja tudi točen datum.

Leta 2026 bomo ob prehodu na poletni čas ure premaknili nekoliko prej kot leto prej. A razlog za to ni politična odločitev ali izjema, temveč stalno pravilo Evropske unije, ki marsikoga vsako leto znova zmede.

Ko se začne govoriti o utrujenosti ob ponedeljkih in daljših večerih, je jasno: bliža se poletni čas. Letos izstopa predvsem datum premika. Ure bomo premaknili v noči s sobote, 28. marca, na nedeljo, 29. marca. Leto prej je bil ta datum 30. marec – zakaj torej razlika?

Razlaga je preprosta

Po vsej EU že vrsto let velja enako pravilo: na poletni čas preidemo zadnjo nedeljo v marcu, na zimski pa zadnjo nedeljo v oktobru. Ker se dnevi v tednu vsako leto razporedijo drugače, se spreminja tudi točen datum. Včasih je zadnja nedelja pozneje, včasih prej v mesecu.

Tako bo tudi leta 2026. Zadnja nedelja v marcu pade na 29. marec, zato bomo ure premaknili prej kot leto prej. Pravilo ostaja enako, spremeni se le datum v koledarju. Ure bomo torej premaknili v noči s sobote na nedeljo, ko se bo ob 2. uri zjutraj čas premaknil na 3. uro. Izgubili bomo eno uro spanca, a večeri bodo daljši in svetlejši.

Premikanje ure skriva več zanimivosti, kot se zdi na prvi pogled. Sistem so prvič uvedli med prvo svetovno vojno, ko so države želele prihraniti energijo in bolje izkoristiti dnevno svetlobo. Kasneje so ga znova uvedli v 70. letih zaradi naftne krize, danes pa ostaja predvsem zaradi usklajenosti držav in navad ljudi. V Sloveniji uro premikamo od leta 1983, in to vedno po enakem pravilu – zadnjo nedeljo v marcu naprej in zadnjo v oktobru nazaj. Zanimivo je, da je ideja o “igranju s časom” stara več kot 200 let – Benjamin Franklin je že v 18. stoletju šaljivo predlagal zgodnejše vstajanje zaradi varčevanja s svečami. Premik ure ima tudi presenetljive učinke: nekateri podatki kažejo na manj prometnih nesreč in več aktivnosti na prostem, hkrati pa mnogi poročajo o utrujenosti in motenem spancu v prvih dneh po spremembi. Čeprav je večina Evropejcev že podprla ukinitev premikanja ure, enotne odločitve še vedno ni – zato bomo kazalce vsaj za zdaj še naprej premikali dvakrat letno.

(us)

Ocenil je, da bodo volivci čez leto ali dve svojo odločitev obžalovali, ko se bodo davki dvignili, cene bodo zaradi inflacije zrasle in ne bo denarja.

Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič Plemeniti je izrazil razočaranje, da je stranka po več kot 99 odstotkih preštetih glasovnic prejela 2,3 odstotka glasov in ni prestopila parlamentarnega praga. Glede na rezultate Slovenije v štirih letih ne bo več, je ocenil za STA. Dodal je, da se državi slabo piše.

“Podprlo nas je premalo volivcev, da bi Sloveniji pomagali. Podpreti bi nas moralo toliko volivcev, da bi lahko prišli v parlament, ampak kakor kaže, Slovencem ni do lastne države,” je komentiral delne neuradne izide. Ocenil je, da bodo volivci čez leto ali dve svojo odločitev obžalovali, ko se bodo davki dvignili, cene bodo zaradi inflacije zrasle in ne bo denarja.

Zatrdil je, da bodo v stranki absolutno delali še naprej. “Mogoče bo pa treba ime stranke čez štiri leta spremeniti, in sicer, da bi se potem Slovenska nacionalna stranka imenovala Stranka slovenske manjšine,” je dejal.

Stranka SNS, ki je nastala leta 1991, je imela svoje predstavnike v šestih sklicih parlamenta, nazadnje med letoma 2018 in 2022, ko so imeli v DZ štiri poslance. V letu 2022 so prejeli 1,49 odstotka glasov.

Gibanje Svoboda razglasilo zmago

Na državnozborskih volitvah je po delnih neuradnih izidih po večini preštetih glasovnic slavila stranka Gibanje Svoboda, ki je z 28,55-odstotno podporo v rahli prednosti pred SDS, za katero je glasovalo 28,17 odstotka volivcev. V DZ so se uvrstile še liste NSi, SLS in Fokus (9,33 odstotka), SD (6,71 odstotka), Demokrati (6,69 odstotka), Resni.ca (5,57 odstotka) ter Levica in Vesna (5,39 odstotka). Ostale liste niso uspele prestopili štiriodstotnega parlamentarnega praga. Volilna udeležba je bila po več kot 99 odstotkih preštetih glasovnic 68,43-odstotna. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela skupaj 236 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Janez Janša dvomi v rezultate: »Prešteli bomo vsak glas«

V Gibanju Svoboda so razglasili zmago na parlamentarnih volitvah. Po besedah predsednika stranke in premierja Roberta Goloba je bistveno, da “gremo naprej” in da bodo ponovili mandat. Kot pravi, si vsi v državi zaslužimo prihodnost, v Svobodi pa bodo naredili vse, da bo ta prihodnost za vse boljša. O suverenosti države se medtem ne bodo pogajali. “Tujcem ne bomo pustili, da bi vladali,” je zagotovil. Podpredsednik Gibanja Svoboda in finančni minister Klemen Boštjančič pa je izrazil obžalovanje, da je Slovenija tako polarizirana. Razlog zato vidi predvsem v politiki predsednika SDS Janeza Janše, ki da temelji na razdvajanju.

(STA, nd)

Klakočar Zupančič naznanila umik iz politike.

Aktualna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je po tistem, ko sama na nedeljskih državnozborskih volitvah ni bila izvoljena v parlament, napovedala umik iz politike. Vsem izvoljenim poslancem je na enem od družbenih omrežij zaželela vse dobro, ob tem pa zapisala, da bo ostala sama svoja ter ustvarjala naprej izven politike.

“Vsem izvoljenim poslankam in poslancem želim vse dobro. Naj gre Slovenija naprej. Jaz bom ostala sama svoja. In bom ustvarjala naprej izven politike,” je Klakočar Zupančič zapisala na družbenem omrežju Facebook.

Po delnih neuradnih rezultatih je Klakočar Zupančič v svojem volilnem okraju Ljubljana Center prejela 3893 glasov. Ob prihodu v štab Svobode je v nedeljo ob delnih neuradnih izidih zvečer izrazila zadovoljstvo z rezultatom stranke. Kot je ocenila, so težke spremembe, ki so se jih lotili v preteklem mandatu, prinesle prave rezultate.

”Res škoda. Štiri leta ste dajali barvo in okus velikokrat brezbarvni in umazani politiki. Glasovala sem za Svobodo in bila vesela, da ste bili v naši volilni enoti v LJ prav vi kandidatka te stranke,” pišejo komentatorji. ”Ni mi vseeno, da se morate posloviti, ker ste kot predsednica parlamenta, le popestrili vsa resna in manj resna dogajanja. Kot ženska ste dokazali, da zmorete veliko več, kot marsikateri moški, kateri so bili pred vami v Državnem zboru. Hvala vam in vse dobro v življenju!” dodajajo drugi.

Kdo je Urška Klakočar Zupančič?

Rojena je bila 19. junija 1977, živi v Ljubljani in je magistrica pravnih znanosti. Klakočar Zupančič je bila zaposlena v uradu predsednika vrhovnega sodišča, od konca leta 2008 pa je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. Potem ko je javno izrazila svoje nestrinjanje s politiko vlade, je zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju. Podpisuje tudi romana Gretin greh: Naj se Bog usmili njene duše in Sibilina sodba: Naj se zgodi božja volja.

(nd)