V aktualni sezoni resničnostnega šova Gospodin Savršeni, ki ga predvaja hrvaška televizija RTL, je padel prvi poljub. Eden od letošnjih sanjskih moških, Karlo, je na individualni zmenek povabil Kajo Casar. Prvič v tej sezoni je tako jasno pokazal, katera kandidatka mu je trenutno najbližje. 

Praznovala 27-ti rojstni dan

Slovenska vplivnica in športnica je v šovu Gospodin Savršeni hitro osvojila simpatije hrvaškega občinstva, te dni pa je praznovala 27. rojstni dan. Potem ko je na Instagramu delila niz glamuroznih fotografij, na katerih pozira v elegantni obleki s slavnostno torto v roki, je v pogovoru za Net.hr razkrila podrobnosti praznovanja. ”Rojstni dan bom preživela v krogu svojih najdražjih, nič posebnega – večerja, seveda rojstnodnevna torta ter veliko ljubezni in druženja. Realno: bolj ko sem starejša, bolj razumem, da je edino pomembno, da smo vsi zdravi, srečni in da imamo drug drugega. Tako da je to pravzaprav vse, kar sem si za ta rojstni dan zaželela.”

Kaja Casar je slovenska vplivnica in televizijska osebnost, ki jo je širša javnost spoznala kot tekmovalko v resničnostnem šovu Sanjski moški. Živi na otoku Tenerife, kjer poučuje deskanje na valovih in ustvarja vsebine za družbena omrežja, kar ji prinaša prepoznavnost tudi izven šova.

Prikupna Kaja je med drugim povedala, s čim so jo za rojstni dan presenetila dekleta iz šova: ‘‘Dekleta iz šova, s katerimi sem bila blizu, so mi res lepo čestitala, mi zaželela vse najboljše, nekatere so celo naredile lepe kolaže. Jaz pa komaj čakam, da jih vidim in da se spet malo družimo. To nameravam narediti v naslednjih dneh. Malo je seveda težje zaradi služb in ker vsaka živi v svojem mestu, ampak vem, da mi bo nekako uspelo videti vse, saj sem se z nekaterimi, posebej z Antonelo, Matejo, Majo, Katarino, Moniko in tako naprej, res zelo zbližala …” Dodajmo še, da javna čestitka Miloša Mićovića, lanskega »Gospodina Savršenenega«, ob njenem rojstnem dnevu med številnimi sledilci na Instagramu ni ostala neopažena. ”Že sva se spoznala v živo, a samo mimogrede, tako da bi rekla, da se bolje poznava prek družbenih omrežij. Ampak o njem imam dober vtis in mislim, da je res dobra oseba.”

(nd)

Šibek potresni sunek v bližini Dravograda.

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 19.07 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 1,9. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa v bližini Dravograda ob slovensko-avstrijski meji. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci Mute, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

#Potres 7 km SZ od Dravograda, 24. 2. 2026 ob 19.07.

Magnituda 1,9.

Ocenjujemo, da intenziteta potresa ni presegla IV EMS-98.

Tabela zadnjih potresov https://t.co/8Psj2egGRb
Izpolnite vprašalnik https://t.co/eWttPNFhmi

— ARSO potresi (@ARSO_potresi) February 24, 2026

Zakaj nekateri potres čutijo, drugi pa ne?

Se sprašujete, zakaj potresa niste občutili, medtem ko so ga drugi? Odgovor se skriva v več dejavnikih. Ključna je moč potresa (magnituda), globina njegovega žarišča in lokalne geološke razmere. Pri šibkih potresih, kot so bili ti, je zaznavnost zelo odvisna od posameznika. Bolj verjetno jih boste občutili, če ste bili v mirovanju ali v tihem okolju, saj se valovanje zazna kot zelo rahlo zibanje. Kdor je bil v gibanju ali hrupnem okolju, ga pogosto sploh ne opazi.

Pomembno je razumeti tudi razliko med magnitudo in intenziteto potresa. Medtem ko magnituda meri sproščeno energijo, intenziteta pove, kako močno so ljudje potres občutili in kakšne učinke je imel na zgradbe. Meri se po evropski makroseizmični lestvici (EMS-98). Slovenska seizmološka mreža, ki uporablja izjemno občutljive merilnike, zazna tudi te najšibkejše potrese z visoko natančnostjo. Ta natančnost je ključna za stalno spremljanje seizmičnega dogajanja, kar nam omogoča globlji vpogled v delovanje Zemlje pod našimi nogami.

Slovenija pod stalno lupo seizmologov

Slovenska seizmološka mreža je stalno budna in natančno spremlja vsak, tudi najmanjši premik tal. Vsi zabeleženi sunki se hitro analizirajo in objavijo na spletnih straneh ARSO. Nedavni potresi, ki so se zgodili po vsej Sloveniji, so le del vsakdanjosti našega geološko aktivnega območja.

(us)

Volivci bodo 22. marca volili predstavnike, ki jih bodo zastopali v novem sklicu državnega zbora. Bodoči poslanci bodo mandat začeli z višjimi plačami, kot ga bodo zaključili aktualni. Če so se ostalim v javnem sektorju plače s plačno reformo že izboljšale, so namreč za poslance izboljšanje plač predvideli šele z novim mandatom.

Plačna reforma določa, da se poslancem, članom vlade in državnega sveta do izteka aktualnega mandata DZ osnovne plače niso spreminjale in so ostale na ravni konca leta 2024. Uvrščeni so bili med 56. in 63. plačni razred, kar pomeni osnovne bruto plače od 4112,74 do 5412,08 evra.

Na novi plačni lestvici, veljavni od leta 2025, ostajajo v istih razredih, vendar bodo vrednosti postopno višje. Po vseh predvidenih dvigih naj bi bile leta 2028 glede na danes višje za 45 do 55 odstotkov. Trenutno so, brez uskladitve z inflacijo, predvidene v razponu od 6372,51 do 7837,38 evra bruto. Novi poslanci bodo že ob nastopu mandata prejemali plače, višje za približno 11 do 13 odstotkov, nato sledita še dviga 1. junija in 1. decembra. S 1. aprilom je predvidena tudi 0,9-odstotna uskladitev z inflacijo.

Najvišjo osnovno plačo ima predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki trenutno znaša 6087,86 evra bruto. Njen naslednik lahko ob začetku mandata pričakuje 6743,82 evra bruto oziroma okoli 6800 evrov ob upoštevanju 0,9-odstotne uskladitve. Po vseh dvigih bi plača lahko presegla 8820 evrov bruto oziroma približno 8900 evrov.

Med najbolje plačanimi so še podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin Svobode in SDS, Nataša Avšič Bogovič in Jelka Godec, z dobrimi 5900 evri bruto. Med nižjimi izplačili, okoli 4260 evrov bruto, pa sta bila v zadnjih mesecih Miha Kordiš in Andrej Poglajen. Poslanci prejemajo tudi povračila stroškov in pavšal za delo v volilni enoti v višini od 500 do 800 evrov.

(STA, nd)

Leta 2026 bomo uro za prehod na poletni čas premaknili prej kot leto prej. A zakaj se datum spreminja in kakšno pravilo stoji za tem? Kot piše Echo24, bo kazalec leta 2026 presenetljivo zgodaj skočil naprej, vendar ne zaradi politične odločitve ali kakšne izjeme, temveč zaradi stalnega pravila Evropske unije, ki vsako leto zmede marsikoga.

Ko se začnejo pogovori o ponedeljkovi utrujenosti in daljših večerih, je jasno, da se približuje poletni čas. Letos izstopa predvsem datum premika ure. Kazalce bomo naprej premaknili v noči s sobote, 28. marca, na nedeljo, 29. marca. Leto prej je bil premik 30. marca. Zakaj razlika?

Razlog je preprost. V državah EU že vrsto let velja enako pravilo – na poletni čas preidemo zadnjo nedeljo v marcu, jeseni pa uro premaknemo zadnjo nedeljo v oktobru. Ker koledarski dnevi vsako leto padejo na različne dneve v tednu, se spremeni tudi natančen datum. Včasih je zadnja nedelja pozneje, drugič prej v mesecu.

V Evropski uniji še vedno premikamo uro za poletni in zimski čas po enotnem pravilu, ki je določeno v evropski direktivi: na poletni čas preidemo zadnjo nedeljo v marcu, jeseni pa se vrnemo na zimski čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta pravila veljajo v vseh državah članicah in zagotavljajo usklajen prehod med poletjem in zimo, tako da ni časovnih razlik znotraj EU. Ker se koledarski dnevi vsako leto premikajo – torej kateri dan v tednu je določeno datum – se spreminja tudi natančen datum zadnje nedelje v mesecu. To pomeni, da se lahko vsako leto premik ure zgodi nekaj dni prej ali pozneje, čeprav je pravilo vedno enako. Na primer, leta 2026 bo prehod na poletni čas ravno zaradi tega že 29. marca, ker je to zadnja nedelja v marcu. Ura se ob tem premakne iz 2. na 3. uro – tisti dan spimo eno uro manj, a popoldne in zvečer imamo več svetlobe.

Tako bo leta 2026 zadnja nedelja v marcu že 29. marca, zato bo tudi prehod na poletni čas nekoliko zgodnejši kot leto prej. Pravilo ostaja enako, spremeni se le datum v koledarju. V noči s sobote na nedeljo bomo tako ob 2. uri zjutraj uro premaknili na 3. uro – izgubili bomo eno uro spanca, a večeri bodo svetlejši.

(us)

»Iskreno mene je zdej prou sram da sm v sorodu z njo kdo bi si mislu da bom mela kdaj proti svoji sestrični.. Lah tut povem da predn je ona spoznala goloba ni blo vse bajno i sjajno, da ji je rabla njena mami dajat za položnce iskat stanovanje, ker ona ni mela dost zase + kok je ona kao za živali da jim je treba pomagat la la la mel smo mucka k je biu bolan smo mu hotl pomagat moja sestra ji je pisala osebno in ženska se sploh ni potrudila pomgat al pa kar kol za to k smo vsaj skupi v sorodu, ampak ni nč od nje poslala je sam nek lik pa se ti znajdi in itak, da ni blo nč od nč .. res sam glumi nek okras zravn goluba. Pici ti samo jako uz tebe smo vem da maš prou vedno si meu prou pošten tut ostan!« naj bi se glasil zapis, ki ga je očitno Aleksandru Repiću – Piciju, ki je v svetu socialnih omrežij bolj znan pod imenom @nepridiprav, poslala kar sestrična Tine Gaber.

Novi kibernetski napadi, tokrat na Tino Gaber – od njene sestrične.
Vir: Instagram via #nepridiprav pic.twitter.com/JbI1CtMNt2

— BojanPožar (@BojanPozar) February 23, 2026

Spomnimo, Instagram vplivnež je svojih več kot sto tisoč sledilcev pred dnevi pozval, naj pod objavami predsednika vlade dr. Roberta Goloba napišejo komentar. Ob tem je svoje sledilcem vprašal, ali se res počutijo svobodne, kot je v eni od anket na Instagramu spraševal Robert Golob.  Kot kaže, se je res zgodil množični odziv, med katerim je bilo veliko kritičnih komentarjev o delu aktualne vlade. To naj bi jih tako prestrašilo, da so zaprli tako Golobov Instagram profil kot tudi profil Gibanja Svoboda in predstavili da gre za organiziran hekerski napad iz tujine. Jezni Repićevi sledilci, ki jih je več kot 100 tisoč, so nato Golobu in Gibanju Svoboda sporočili #NISMOFEJK. Repić pa je zahteval tudi javno soočenje z Golobom.

Instagram premierja Goloba in Svobode pod udarom? V ozadju naj bi bil organiziran kibernetski napad

Profila stranke Gibanje Svoboda ter njenega predsednika in premierja Roberta Goloba sta bili tarči kibernetskega napada iz tujine. Vdor v profila je stranki uspelo preprečiti, incident pa so že prijavili ustreznim institucijam, pa je povedal poslanec Lenart Žavbi. Meni, da ni naključje, da je do napada prišlo na začetku volilne kampanje.

(nd)

Nenavadna ljubezenska zgodba, ki buri duhove …

Ko večina njegovih vrstnikov uživa v mirni jeseni življenja, je 91-letni Pierre Sablé znova postal oče. V slikoviti pokrajini Vzhodnih Pirenejev na jugu Francije sta z 39-letno partnerico Aïcho pred sedmimi meseci pozdravila hčerko Louiso Mario. Njuna zgodba o ljubezni, vitalnosti in kljubovanju družbenim pričakovanjem je obkrožila svet.

View this post on Instagram

A post shared by L'Indépendant (@l_independant)

Na družinskem posestvu blizu kraja Ille-sur-Têt danes odmeva otroški jok in smeh. Pierre, ki pravi, da se v srcu počuti kot tridesetletnik, je že sedmič postal oče. Prihod deklice je sprožil val odzivov, od občudovanja do ostrih kritik. A Pierre se na očitke ne ozira. Za francoski časnik Le Parisien je jasno povedal: »Tisti, ki me poznajo, vedo, da delam, kar hočem, in da nikomur ne polagam računov.« Medtem ko javnost razpravlja o primernosti očetovstva v tako poznih letih, se Pierre ukvarja z vsakodnevnimi opravili: menja plenice, hrani dojenčico po steklenički in ji poje uspavanke. Ne vidi se kot starca, temveč kot človeka, ki uživa življenje brez potrebe po tujem odobravanju.

Aïcha, sadjarka po poklicu, mu stoji ob strani kljub skoraj petdesetletni starostni razliki. Opisuje ga kot »izjemnega očeta in partnerja«, ki je stoodstotno predan družini. Priznava, da je njena družina sprva dvomila o njuni zvezi. »Težko so sprejeli najino odločitev, tudi oče je okleval. Ko pa je spoznal Pierra, so dvomi izginili,« pravi. Odločno zavrača namige, da je z njim zaradi denarja, in poudarja, da je Louisa Maria sad njune ljubezni. Družinska zgodba je res posebna. Louisa Maria je Pierrejev sedmi otrok, vsak iz druge zveze. Njegova najstarejša hči Carole ima 60 let – natanko šest desetletij več od novorojenke. Poleg nje ima še štiri hčere in pokojnega sina, za katerega je izvedel šele pozneje v življenju. Tako je najmlajša deklica teta otrokom svojih precej starejših polsester.

Skrivnost večne mladosti

Mnogi se sprašujejo, od kod Pierreju tolikšna energija. Odgovor skriva njegov življenjski slog. Pri 79 letih je pretekel newyorški maraton, pozneje je zmagoval v kategoriji nad 80 let v Parizu, Rimu in Los Angelesu. Še vedno teče po gorskih poteh, smuča, deska na snegu in kolesari. Leta 2024 je celo nosil olimpijsko baklo v katalonski regiji. Na svojem posestvu vsak dan obdeluje zemljo in s partnerico sadi pistacije. »Delam, kot da sem dvajset let mlajši,« ponosno pove.

Spoznala sta se pred štirimi leti na smučišču. Aïcha je opazila njegove spretnosti na snegu, prijateljstvo je preraslo v ljubezen, leta 2023 sta se poročila. Ko je izvedel, da je igralec Robert De Niro postal oče pri 82 letih, se je pošalil: »Premagal sem te, stari!«

(us)

Ni vsaka riba dobra izbira. Med priljubljenimi vrstami se skrivajo tudi takšne, ki lahko škodujejo srcu in zvišujejo holesterol. Sladkovodne ribe z nežnim okusom so pri nas zelo priljubljene. A vprašanje je, ali riba, ki jo pogosto uživamo, res prinaša toliko hranilnih koristi, kot verjamemo. Ne nujno. Med najbolj razširjenimi vrstami v trgovinah so tudi takšne, ki jih strokovnjaki odsvetujejo. Ribe sicer veljajo za zdravo živilo. Vsebujejo omega-3 maščobne kisline, so dober vir vitaminov D, E in A ter vitaminov skupine B, poleg tega pa zagotavljajo kakovostne beljakovine in minerale.

Katere izbrati in katerim se izogniti?

Med priporočene vrste strokovnjaki uvrščajo skušo, sled, polaka, bakalarja, lososa, smuča, sardine in tuno. Pomembno je tudi poreklo. Ribe iz Atlantika ali Tihega oceana praviloma vsebujejo manj žive. Po navedbah portala Medonet bi moral odrasel človek zaužiti približno deset konzerv tune, da bi dosegel raven zastrupitve z živim srebrom. Drugače velja za nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost. Po priporočilih Inštituta za mater in otroka naj uživajo le puste, neplenilske ribe iz Atlantika, Tihega oceana ali Severnega morja. Takšne ribe so primerne tudi za majhne otroke.

Katere vrste pa lahko predstavljajo tveganje?

Pangasius – skoraj brez omega-3 Pri ribah cenimo predvsem vsebnost omega-3 maščobnih kislin. Pangasius jih vsebuje zelo malo. Ta sladkovodna riba prihaja predvsem iz Vietnama, kjer jo gojijo v intenzivnih pogojih. Zaradi goste naseljenosti rib uporabljajo hormonske injekcije (na primer s horionskim gonadotropinom) ter posebno krmo iz ribje moke, soje in kasave. Kritiki opozarjajo, da lahko ribe skupaj s takšno rejo v telo vnesejo tudi snovi vprašljive kakovosti.

Tilapija – povečuje slab holesterol Tilapija je prav tako azijska sladkovodna riba iz intenzivne reje. Pogosto jo gojijo v umetnih bazenih, kjer uporabljajo dodatke za hitrejšo rast. Vsebuje več arahidonske kisline iz skupine omega-6, katere pretiran vnos lahko spodbuja vnetja, povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in vpliva na staranje celic.

Nilski smuč – malo omega-3, več nasičenih maščob Nilski smuč ima pusto meso, veliko beljakovin in je bogat z vitaminom A. Vendar vsebuje malo omega-3 maščobnih kislin in več palmitinske kisline, ki spodbuja nastajanje slabega (LDL) holesterola.

Butterfish – težko prebavljive maščobe Tako imenovana butterfish vsebuje voskaste estre in oleinsko kislino, ki jo telo težje prebavi. Pogostejše uživanje lahko povzroči prebavne težave, kot so driska, slabost ali bruhanje.

Kozice – vprašljivi pogoji reje Pri masovni reji kozic so pogoji pogosto sporni. Poleg tega jih nekateri pred pripravo ne očistijo pravilno in zaužijejo tudi prebavni trakt (temno črto na hrbtu). Čeprav so vir beljakovin, lahko prispevajo k zvišanju slabega holesterola.

(us)

V Štepanjskem naselju v Ljubljani se je okoli poldneva zgodila huda nesreča, v kateri je življenje izgubil moški, so potrdili na ljubljanski policijski upravi. O nesreči je prvi poročal Žurnal, policisti pa so informacijo okoli 19. ure potrdili, pa piše Siol. Glede na informacije, ki so jih zbrali pri Policijski upravi Ljubljana, je moški okoli popoldneva na strehi bloka opravljal dela. Pri sestopu na oder se je zlomila prečka, zaradi česar je delavec padel na tla. Moški je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče.

V Veliki v nesreči s traktorjem umrl 69-letnik

V Velki na območju policijske postaje Dravograd pa je v petek v prometni nesreči umrl 69-letni moški, so danes sporočili s Policijske uprave Celje. 69-letnik je stal na zunanji stopnici traktorja, ki ga je vozil 37-letnik, med vožnjo padel s traktorja in na kraju umrl. To je četrta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju te policijske uprave letos.

Kronika v zadnjih 24 urah
Policisti so v zadnjih 24 urah obravnavali 219 prometnih nesreč, od tega 15 nesreč z lahkimi poškodbami in dve s hudimi, v eni prometni nesreči pa je umrla ena oseba. Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti obravnavali še 42 kršitev javnega reda in miru ter 51 kaznivih dejanj.

Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti 28-krat posredovali na javnih krajih in 14-krat v zasebnih prostorih, pridržali pa so enega kršitelja. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali enega voznika, zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov pa so zasegli osem vozil.

Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je bilo 18 vlomov, devet tatvin, osem poškodovanj tuje stvari, pet povzročitev telesnih poškodb, dve ponarejanji listin, dve drzni tatvini, dve kaznivi dejanji v zvezi s prepovedanimi drogami, dve kaznivi dejanji nasilja v družini, eno ponarejanje denarja, ena preprečitev uradnega dejanja oziroma napada na pooblaščeno osebo in ena grožnja.

(us)

Sojino olje je slabše od sladkorja in maščob skupaj – pravi kaos v vašem telesu, o katerem skoraj nihče ne govori.

Medtem ko se vsi osredotočajo na štetje kalorij in izločanje sladkarij, se v naših kuhinjah skriva živilo, ki lahko povzroča še več škode. Strokovnjaki opozarjajo, da sojino olje spodbuja vnetne procese, ki dobesedno »pustošijo« organizem od znotraj, poškodujejo celice in upočasnjujejo presnovo do skrajnih meja. Najbolj zaskrbljujoče je, da ga uporabljamo vsak dan, ne da bi se zavedali, da je lahko slabša izbira kot sladkor in maščobe skupaj. Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko prekomerno uživanje tega olja vpliva na hipotalamus – del možganov, ki uravnava presnovo, hormone in telesno temperaturo. To pomeni, da telo prejema napačne signale – ne prepozna sitosti, presnova pa se upočasni.

Šokantno odkritje: več kot le debelost

Ne gre zgolj za estetski problem. Raziskovalci so ugotovili, da lahko sojino olje vpliva na izražanje genov, povezanih z nevrološkimi motnjami, kot so anksioznost, Alzheimerjeva bolezen in avtizem. Medtem ko sladkor predvsem vpliva na inzulin, naj bi to olje spreminjalo način delovanja možganov na molekularni ravni.

Kje se skriva ta nevidni sovražnik?

Morda menite: »Ampak jaz ne kupujem sojinega olja za kuhanje.« Žal to ni dovolj. Ker je poceni in stabilno, ga prehranska industrija dodaja skoraj povsod. Tudi če pazite, ga verjetno zaužijete prek:
– že pripravljenih solatnih prelivov in majoneze,
– piškotov, krekerjev in »zdravih« žitnih ploščic,
– konzervirane ribe (razen če je v lastnem soku ali oljčnem olju),
– večine jedi v restavracijah s hitro prehrano.

Tri zlate zamenjave, ki lahko naredijo razliko

Ni treba živeti v strahu, rešitev je preprosta in pogosto pomeni vrnitev k tradiciji. Z izločanjem industrijskih olj in uvedbo stabilnih, naravnih maščob lahko že v nekaj tednih občutno zmanjšate vnetja v telesu. Najprimernejše alternative so:
– oljčno olje: temelj sredozemske prehrane, primerno za prelive in blago dušenje,
– kokosovo olje: dobro prenaša visoke temperature in podpira zdravje možganov,
– svinjska mast ali maslo: naravne maščobe, ki so jih uporabljali že naši predniki in so stabilnejše od rafiniranih rastlinskih olj.

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč občutek vitalnosti in moči vsako jutro. Z izločitvijo sojinega olja iz kuhinje lahko naredite pomemben korak k boljšemu počutju. Preverite deklaracije na izdelkih še danes – majhna sprememba lahko pomeni veliko razliko.

(us)

Gregor Merdaus iz Gornje Radgone je v šovu Kmetija ob rojstnem dnevu doživel trenutek, ki ga ne bo nikoli pozabil. Produkcija mu je pripravila presenečenje in predvajala video voščilo partnerice Patricije ter njunih dveh otrok. Ko sta hčerka in sin v en glas izrekla: »Vse najboljše, dragi ati,« je Gregorju zastal dih. Patricija mu je sporočila, da doma močno navijajo zanj in verjamejo, da lahko pride do samega vrha. Hčerka je priznala, da očeta zelo pogreša, čustva pa so preplavila tudi Patricijo – ganljiv prizor je zaokrožila otroška iskrenost, ko je deklica mami tiho rekla: »Pa ne rabiš se jokat.« V tistem trenutku je postalo jasno, da Gregor ne tekmuje le zase, temveč za svojo družino, ki mu daje največjo moč, dodaja portal Klip.si.

Gregor, 27-letni gradbeni tehnik iz Gornje Radgone, je sicer eden izmed tekmovalcev priljubljene Kmetije 2026. V šov vstopa samozavestno in osredotočeno na zmago, saj ima veliko praktičnih izkušenj z delom na kmetiji in opravljen izpit za traktor, kar sam vidi kot svojo prednost pri fizičnih izzivih. Opiše se kot močnega, zanesljivega in neposrednega tekmovalca, ki ne mara hinavščine, ceni trdo delo in je pripravljen pokazati svojo vztrajnost in delovne navade – za zmago pa je pripravljen narediti “vse, razen kakšnih ljubezenskih romanc.” Zame to ne bo nič novega, razen tega, da bom brez telefona in vseh ostalih elektronskih naprav, kar pa mi je želja, da se s tem soočim enkrat v življenju, je za 24ur dejal, kaj mu pomeni življenje na kmetiji,

Kmetija 2026 je nova sezona priljubljenega resničnostnega šova, ki se je na POP TV in VOYO začela 2. februarja 2026 in gledalce popeljala nazaj na kmečko posestvo, kjer tekmovalci živijo kot nekoč brez sodobnih udobij ter se borijo za glavno nagrado 50.000 € v gotovini. V letošnji, že 12. sezoni, se je za prestižni naslov in nagrado podalo 19 tekmovalcev, med njimi vrnitev znanih obrazov in udeležencev drugih resničnostnih šovov, pa tudi nove osebnosti in influencerji. Voditeljica šova ostaja Natalija Bratkovič, ki obljublja gledalcem številne presenečene in ključne trenutke, ki se zgodijo prvič v zgodovini Kmetije. Tekmovalci se že soočajo s fizičnimi izzivi, vsakodnevnim delom in strateškimi igrami, kjer se hitro pokažejo njihove zmogljivosti in osebnostne poteze.

(us)