Ta vlada ne bo padla zato, ker tukaj poslanci sedimo in se mastimo s tem, kar dobimo. Koliko pa dobimo? Jaz dobim manj kot se namreč od teh 3000 evrov. Naj kar ljudje vedo, ni to plača. Dam 700 za stanovanje in 800 za potne stroške, ki jih ne dobim povrnjene, zato, ker imam tukaj službeno stanovanje. Ostane mi torej nekaj 1400, 1500 evrov. Ne to, a veste. Pustimo še ostale dobrobiti, da ne vidimo družine, prijatelje, nimamo časa in tako naprej, je dejala poslanka Svobode Lena Grgurevič v državnem zboru.

”Ima službeno stanovanje in se vozi in jamra da ne dobi plačanih potnih stroškov. Kdo je zdej tu nor?? Halo??”pišejo komentatorji. ”O ti boga kaj pa tisti, ko dobi 1000€ pa za stanovanje 500€elektrika smeti kje je pa še hrana ti še pa pritužuješ službeno stanovanje vesela bodi, da nisi na socialki,” dodaja drugi. ”Ima službeno stanovanje in plačuje potne stroške tole pa ne gre vkup, jezik ji hitreje dela kot možgani. Na minimalca vse v parlamentu pol pa gobcajte,” se glasijo komentarji.

O poslanki …

Poslanka Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda) sedi v Državnem zboru od leta 2022 in zastopa volilni okraj Maribor IV. Stara je 54 let. V parlamentu vodi Odbor za pravosodje, kjer se ukvarja s pravosodno zakonodajo in nadzorom resorja. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica z magistrskim študijem delovnega prava in prava socialne varnosti; pred izvolitvijo je delala kot višja pravosodna svetovalka na Okrožnem sodišču v Mariboru. V strankinem predstavitvenem zapisu izpostavi, da je rojena v Mariboru ter da ima opravljen pravosodni izpit. Med poslanskimi temami je odpirala vprašanja o onesnaževanju Bohinjskega jezera, zdravljenju redkih bolezni in uporabnem dovoljenju Kampa Zlatorog. Januarja 2026 je na seji DZ med drugim podprla zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe (SLAPP). Zaradi načina vodenja sej odbora za pravosodje in ostrih nastopov je bila večkrat tarča kritik opozicijskih poslancev. »Rojena sem v čudovitem, meni najljubšem mestu Maribor,« je nekoč izjavila.

(nd; FOTO: YouTube)

Voditeljica Natalija Bratkovič je že na začetku napovedala burno sezono Kmetije.

Carmen Osovnikar, Igor Mikič in La Toya Lopez imajo za vstop v tekmovanje skrivno nalogo in so za glavo družine izbrali Emo Dragišić. Ta je nato določila hlapca in dekli – Žiga Florjan Sedevčič, Gregor Merdaus, Pia Filipčič in Lana Pečnik – ki so se morali takoj preseliti v hlev, eden od njih pa bo tudi prvi dvobojevalec. Že na začetku je počilo med tekmovalkama Lano in Nušo.

Voditeljica Natalija Bratkovič je napovedala burno sezono Kmetije: med bojem za 50.000 evrov naj bi prišlo do številnih prepirov, presenečenj, celo pozitivnega testa nosečnosti in “kotitve” novega člana družine. Novost je tudi hišica na klancu, v kateri bodo bivali imenitni gostje in kjer se skriva skrivnost. Na posestvu je gospodarica Nada tekmovalcem naložila obsežno prvo nalogo: urediti gnojišče, ogrado za oslička, poskrbeti za živali, kokoši in kokošnjak, prekopati in zasaditi gredice ter urediti okolico. Hkrati morajo v štirih tednih zgraditi v hrib vkopano shrambo, do takrat pa ne bodo dobili mesa. VIP-trojica mora opraviti še drugi del skrivne naloge, Carmen pa bo že naslednje jutro prvi gost v hišici na klancu, s katerim tekmovalci ne smejo komunicirati, razen ob dostavi hrane in kratki dnevni pomoči.

Gledalci po prvi epizodi šova Kmetija niso varčevali z besedami: v komentarjih so se vrstili očitki o “sramoti”, da se tekmovalci “norčujejo iz pravega kmeta”, nekateri pa so POP TV pozivali, naj končno izbere “prave kmete” in ne “klovnov”. Pojavili so se tudi zapisi, da je vse skupaj zrežirano “samo da se dogaja”, ter pozivi, naj “ugasnejo kamero”, ker naj bi bilo dogajanje “sramota, da se sploh gleda”. Boštjan je recimo zapisal: ”Sramota sramota sramota norčujejo se iz pravega kmeta sramota. Silvester pa: ”Dejte enkrat izbrati prave kmete ne pa take klovne.”

Kmetija na POP TV praviloma pobere velik kos večernega občinstva: premiera sezone 2022 je dosegla 49 % delež in 12,7 % rating (ciljna skupina 18–54; gledanost v živo in z zamikom na isti dan), ob tem pa sta prva dva dela na VOYO skupaj presegla 90.000 ogledov. Po podatkih AGB Nielsen (18–54) je tudi start sezone 2024 pritegnil 45 % aktivnih gledalcev, pri čemer so mediji navajali še 9,6 % rating za prvo oddajo. Za občutek “rekordov” pa še to: v sezoni 2018 je 43. epizoda zabeležila 17 % rating in 55 % delež (18–54; v živo ali z zamikom na isti dan).

(nd; FOTO: POP TV)

V soboto, 31. januarja 2026, se je očitno zgodilo kaznivo dejanje umora, v katerem je ena oseba izgubila življenje, medtem ko so zaradi hitre reakcije preprečili umor mladoletnega otroka.

Po informacijah, do katerih je prišel portal GPMaljevac.COM, je Darko Senić (1982) z družino iz Bosanskega Novega pripotoval v Slovenijo k sestri in svaku. Takrat se je vrnil tudi Borislav Bojanić, ki naj bi prišel z lova v vidno alkoholiziranem stanju. Kot navaja vir, blizu portalu, naj bi Bojanić (rojen 1982) v nekem trenutku s strelnim orožjem domnevno poskušal usmrtiti sina – to naj bi preprečil Senić, ki je pri tem pred družino izgubil življenje. Slovenske novice razkrivajo, da je do krvavega dogodka sicer prišlo v Bojancih, naselju v Občini Črnomelj. 

Junaška reakcija in tragičen izid

Z namenom, da bi preprečil umor otroka, je Darko Senić pred svojima sinovoma, soprogo, sestro in njenimi otroki posredoval ter stopil v bran otroku. Pri tem naj bi preprečil umor sina svoje sestre, vendar je postal žrtev. Po dogodku naj bi se osumljeni Bojanić s kraja zločina oddaljil peš in je trenutno na begu. Policija ga intenzivno išče. Po policijskih podatkih gre za moškega, starega 44 let, visokega približno 185 centimetrov, srednje postave. Iz doma v naselju Bojanci naj bi se oddaljil v temnozelenih hlačah.

Opozorilo policije in poziv občanom

Policija opozarja, da je osumljeni nepredvidljiv in potencialno nevaren. Občanom svetujejo, naj se mu, če ga opazijo, ne približujejo, temveč naj takoj obvestijo policijo na številko 113. Policija poziva tudi vse, ki imajo kakršne koli informacije o gibanju ali zadrževanju Borislava Bojanića, naj jih brez odlašanja sporočijo pristojnim organom. Osumljencu so namenili tudi neposreden poziv, naj se sam zglasi na najbližji policijski postaji ali stopi v stik s policijo prek številke 113, da bi v celoti razjasnili vse okoliščine tega tragičnega dogodka.

Pozor! Nevaren osumljenec na begu – policija poziva, da se mu ne približujete

(nd; FOTO: policija.si)

Kmetija na POP TV že več sezon velja za enega najbolj spremljanih resničnostnih formatov.

Nova sezona resničnostnega šova Kmetija se na POP TV in VOYO začne v ponedeljek, 2. februarja 2026, ustvarjalci pa napovedujejo tudi situacije, ki naj bi se v zgodovini šova zgodile prvič. V igri je glavna nagrada 50.000 evrov, v ospredju pa bo znova preplet novih obrazov in povratnikov, ki po preteklih izkušnjah dobro poznajo dinamiko šova.

Po uradnih predstavitvah tekmovalcev na POP TV/24ur.com so med tekmovalkami Pia Filipčič, Nuša Šebjanič, Alenka Weiss, Lana Pečnik, Urška Gros, Aleksandra April in Ema Dragišić. Kasneje so mediji ob tem poročali še o dodatnem vstopu »trojice znanih obrazov«, med katerimi sta tudi La Toya Lopez in Carmen Osovnikar.

Napovednik nove sezone resničnostnega šova Kmetija pokaže prizor pozitivnega nosečniškega testa, vendar identiteta tekmovalke v posnetku ostaja skrita, so zapisale Slovenske novice. Ker produkcija ob tem ne ponudi dodatnih pojasnil, je – kot navaja portal – za zdaj mogoča le analiza nabora tekmovalk in postopno izločanje na podlagi znanih informacij in življenjskih okoliščin; med manj verjetnimi možnostmi omenijo Carmen Osovnikar in La Toyo, pa tudi Aleksandro April, pri Pii Filipčič pa nosečnost v tem kontekstu ni mogoča, med realnejšimi kandidatkami pa izpostavijo Emo Dragišić, Alenko Weiss, Nušo Šebjanič, Lano Pečnik ter dodajo še Urško Gros.

O gledanosti priljubljenega resničnostnega šova …

Kmetija na POP TV že več sezon velja za enega najbolj spremljanih resničnostnih formatov, kar potrjujejo meritve gledanosti AGB Nielsen. Ob začetku sezone 2024 je POP TV (prek medijskih objav) navedel, da je prvo oddajo v ciljni skupini 18–54 spremljalo 9,6 % gledalcev, delež med vsemi, ki so takrat gledali televizijo, pa je dosegel 45 % (v živo in z zamikom na isti dan). V preteklih sezonah je šov beležil tudi izrazite vrhove: 24ur.com je za 43. epizodo leta 2018 poročal o 17 % gledanosti ter 55 % deležu, pri moških 18–54 pa celo o 17,3 % gledanosti in 56 % deležu. V javno dostopnih objavah do 2. februarja 2026 nisem našel uradnih, primerljivih številk za začetek sezone 2026. Takšni kazalniki pomenijo, da je Kmetija v svojem terminu pogosto prepričljivo pred konkurenco; delež kaže, kolikšen del aktivnih gledalcev v tistem trenutku izbere oddajo na izbranem televizijskem kanalu.

(nd; FOTO: POP TV)

Trenutno se lahko v občini Trebnje z večjim številom obiskovalcev pohvalijo predvsem tri točke.

Občina Trebnje zaradi prehodnosti občine in njene usmerjenosti v industrijo ne slovi kot ravno turistična občina, vseeno pa si odgovorni želijo, da bi turizem tam dobil večjo veljavo. V ta namen na občini pripravljajo strategijo razvoja turizma, v kateri bo poudarek na zelenem, butičnem in trajnostno naravnanem turizmu.

Trenutno se lahko v občini Trebnje z večjim številom obiskovalcev pohvalijo predvsem tri točke. Prva je Galerija likovnih samorastnikov, znana po zbirkah in promociji umetnosti, ki jo ustvarjajo umetniki samouki. Druga točka je Marijino svetišče na Zaplazu, ki ga kot osrednje romarsko središče novomeške škofije letno obišče več kot 11.000 ljudi. Tretja točka pa sta Jurjeva domačija v Dobrniču in rojstna hiša znanega slovenskega misijonarja Friderika Barage.

Po besedah Vanje Kovačič z oddelka za razvojne projekte in investicije Občine Trebnje jih na področju turizma v prihodnje čaka še kar nekaj izzivov. Med drugim ugotavljajo, da kulturni objekti nimajo primernega odpiralnega časa, da so ponujene vsebine pogosto premalo privlačne in da se premalo pozornosti posveča individualnim gostom in obiskom. Bolj si želijo izkoristiti tudi potencial društev, ki so v občini zelo aktivna in imajo veliko za ponuditi, vinogradništvo in pokrajino ter gostinske obrate, ki so ob nedeljah pogosto zaprti. V ta namen od maja lani pripravljajo strategijo razvoja turizma, ki naj bi luč sveta ugledala kmalu. “V njej bo predstavljen konkreten akcijski načrt razvoja turizma in turističnih produktov za prihodnja tri leta. Poudarek bo predvsem na zelenemu, butičnemu in trajnostnemu turizmu,” je povedala za STA.

Načrtujejo tudi oblikovanje vstopne točke. Vanjo bodo preuredili nekdanjo gostilno Grmada v središču Trebnjega. V objektu bo zaživel Turistično družbeni center Grmada, ki bo s pomočjo multimedijskih in interaktivnih vsebin omogočil dostop do zgodovinskih, kulturnih in naravnih zakladov Trebnjega, pri tem pa poudarjal pomen ohranjanja dediščine. V objektu bo tudi interaktiven muzej, v katerem bo predstavljena rimska in ostala bogata zgodovina trebanjske občine, v mansardi pa je predvidena spominska soba, posvečena Vilmi Bukovec Kambič, je še povedala.

(STA, nd; FOTO: Facebook/Občina Trebnje)

“Pomagati sočloveku je največ kar lahko storimo.”

Včeraj je okoli 8. ure zjutraj prišlo do požara v Vodružu pri Šentjurju. Posredovali so člani Prostovoljnega gasilskega društva Kalobje, PGD Šentjur in PGD Slivnica pri Celje. Skupaj je posredovalo 38 gasilcev. Požar je bil kmalu po prihodu omejen, v njem pa je popolnoma zgorela kurilnica.

Podrobneje se je o intervenciji, ki se je končala ob 12. uri, razpisal član PGD Šentjur, Tone Kukovič: ”Sobota, lenoben dan, ura je osem in še v pižami sedim za mizo ob zajtrku in dišeči kavi. Oglasi se pozivnik, kličejo na pomoč. Preberem in me kar zmrazi. Piše; gori hiša v ……., v hiši so otroci! Adrenalina poln čim hitreje oddrvim v gasilski dom v trenutku se nas zbere veliko in prvo vozilo izvozi 2 minuti in 53 sekund po pozivu. Vsi smo tiho in premišljujemo kako čim prej priti in rešiti, kar se da. Vozimo hitro, odsek ceste skozi gozd že vedno zasnežen in poledenel. Le dobremu avtu in vozniku smo lahko hvaležni, da smo po krajši poti prišli do goreče hiše. Tam nas pričaka izmučen oče otrok in nam sporoči, da je otroke uspel rešiti in so na varnem. Olajšanje. S svojo požrtvovalnostjo je storil vse, da je rešil družino, sam je pri tem vdahnil toliko strupenih plinov, da so ga morali odpeljati z reševalnim vozilom v bolnico Celje. V nekaj minutah je na kraj prispelo 38 gasilcev z šestimi vozili PGD Šentjur, PGD Kalobje in PGD Slivnica in hitro smo požar pogasili. Popolnoma je zgorela kurilnica, hiša je ostala cela vendar močno zadimljena. Hvala vsem gasilkam-gasilcem za nesebično in požrtvovalno pomoč. Pomagati sočloveku je največ kar lahko storimo. Ura je bila 12.00 ko smo zaključili intervencijo in vsi smo bili veseli, da ni bilo poškodovanih. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ.”

Kronika v zadnjih 24 urah

Policisti so v zadnjih 24 urah obravnavali 84 prometnih nesreč, od tega dve nesreči z lahkimi poškodbami in eno s hudimi. Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti obravnavali še 73 kršitev javnega reda in miru ter 65 kaznivih dejanj. Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti 53-krat posredovali na javnih krajih in 20-krat v zasebnih prostorih, pridržali pa so tri kršitelje. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali dva voznika, zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov pa so zasegli devet vozil.

Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je bilo 23 vlomov, 15 tatvin, 12 povzročitev telesne poškodbe, pet kaznivih dejanj nasilja v družini, štiri grožnje, dve poškodovanji tuje stvari, eno ponarejanje listin, en rop in eno kaznivo dejanje v zvezi s prepovedanimi drogami.

(nd; FOTO: PGD Šentjur)

Čeprav se zdi praktična in zdrava izbira, lahko predhodno oprana in zapakirana listnata zelenjava skriva nevarne bakterije. Strokovnjaki za varnost hrane pojasnjujejo, zakaj se ji mnogi izogibajo in jo uvrščajo med najbolj tvegane izdelke.

Verjetno nekatere živila kupujete zaradi priročnosti, da si prihranite nekaj korakov pri pripravi obroka. Predhodno oprana listnata zelenjava v vrečkah, kot sta zelena solata ali špinača, se zdi logična izbira, če se poskušate prehranjevati zdravo. A ne tako hitro. Po mnenju strokovnjakov za varnost hrane zapakirana listnata zelenjava ni najvarnejša izbira, saj so bakterije in kontaminacija pri tem izdelku pogostejše, kot bi si mislili. »Čeprav potrošniki pričakujejo priročnost in varnost, je realnost ta, da predhodno oprana listnata zelenjava v vrečkah ostaja eden najbolj tveganih artiklov v trgovini zaradi možnosti kontaminacije v celotni dobavni verigi,« pravi Darin Detwiler, profesor prehranske politike na Univerzi Northeastern in avtor knjige Varnost hrane: preteklost, sedanjost in napovedi. Sam se osebno izogiba nakupu solat v vrečkah zaradi nevarnosti smrtonosne kontaminacije z E. coli.

Ne domišljate si, izbruhi, povezani s tem izdelkom, so res pogosti. »Ko pogledate pretekle izbruhe, so bile solate v vrečkah vodilni vzrok bolezni, ki se prenašajo s hrano, nekateri od teh izbruhov pa so povzročili hospitalizacije, odpoved ledvic, celo smrt,« je dejal Detwiler. Številni dejavniki v dobavni verigi lahko zelenjavo kontaminirajo s patogeni, kot so E. coli, listerija ali salmonela, zaradi katerih lahko ljudje zbolijo, končajo v bolnišnici ali še huje. »Listnata zelenjava v vrečkah se pere in obdeluje v velikih serijah, kar je učinkovit način za širjenje patogenov,« je povedala Olivia Roszkowski, inštruktorica kulinarike in certificiranja varnosti hrane na Inštitutu za kulinarično izobraževanje v New Yorku.

Izbruhi, povezani z listnato zelenjavo, se dogajajo pogosteje, kot si mislite, ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) pa je celo pripravila akcijski načrt za zmanjšanje različnih sevov E. coli v listnati zelenjavi. Na primer E. coli O157:H7, ki proizvaja toksin, je patogeni sev, ki ga pogosto povezujejo z izbruhi pri zeleni solati. Detwiler pravi, da je »posebej nevaren, ker je za hudo bolezen potrebna že zelo majhna količina. Tveganje ni teoretično – večkrat se je potrdilo iz izbruha v izbruh.« Kljub prizadevanjem za zmanjšanje takšnih primerov se ti še vedno dogajajo. Po poročilu, objavljenem aprila 2024, listnata zelenjava povzroča do 9,2 % znanih bolezni, ki jih v ZDA povzročijo patogeni, prenašani s hrano, ocenjujejo pa, da je z onesnaženo listnato zelenjavo vsako leto povezanih več kot 2,3 milijona bolezni.

Kontaminacija se lahko zgodi v različnih fazah, še preden zapakirane solate prispejo do hladilnega oddelka v trgovini in na koncu na vaš krožnik. »Na polju se pridelki lahko kontaminirajo s patogeni iz virov, kot so onesnažena voda za namakanje, divje ali domače živali, prst ali zrak,« je povedala Kimberly Baker, vodja ekipe za prehranske sisteme in varnost na Univerzi Clemson. Kontaminacija je pogostejša »kadar je polje v neposredni bližini živinorejskih farm ali krmišč, kjer živali zadržujejo v gosto naseljenih razmerah,« je Roszkowski pojasnila za HuffPost.

(us; FOTO: Shutterstock)

V petek je potekalo žrebanje 9. kroga igre Eurojackpot, v katerem so bile izžrebane številke 8, 13, 15, 17 in 37 ter dodatni številki 3 in 7. Srečna kombinacija je igralcu na Finskem prinesla dobitek 5+2 v vrednosti kar 17.638.609,90 evra, poroča Loterija Slovenije.

Razlogov za zadovoljstvo pa ne manjka niti na Hrvaškem, kjer je bil dosežen dobitek 5. Srečni igralec je vplačal dve kombinaciji Eurojackpota ter dve dodatni igri Joker in je za vložek 5,20 evra osvojil 147.012,90 evra. Dobitni listek je bil vplačan v Ulici grada Vukovara v Našicah.

Novo žrebanje Eurojackpota bo v torek, 3. februarja, v igri pa bo glavni dobitek v višini 10.000.000,00 evrov.

Kako poteka Eurojackpot?

Eurojackpot je mednarodna loterija, ki jo prireja Loterija Slovenije v sodelovanju z drugimi prireditelji iger na srečo v udeleženih državah. Garantirani sklad za glavni dobitek jackpot znaša deset milijonov evro, kar pomeni, da je v skladu za glavni dobitek vedno najmanj deset milijonov evrov, Največji možni znesek, ki ga lahko zadeneš v igri Eurojackpot, je 120 milijonov evrov. Žrebanje dobitne kombinacije poteka s pomočjo žrebalne naprave. Za tekoči krog Eurojackpota se iz bobna, v katerem je 50 žogic s številkami od 1 do 50, izžreba pet številk in iz bobna, v katerem je 10 žogic s številkami od 1 do 10, dve številki.

Glavni dobitek jackpot (dobitek 5 + 2) imate, če ste pravilno napovedali vseh sedem številk. V igri Eurojackpot je v Sloveniji kar 12 kategorij dobitkov. Plačilo za Eurojackpot 2,50 evra za eno kombinacijo. Dobitki do določene višine se običajno izplačajo neposredno pri prodajalcu ali prek spletne platforme, večji dobitki imajo posebne postopke izplačila. Dobitnik mora prevzeti dobitek v določenem roku — v Sloveniji je to največ 90 dni od dneva žrebanja. Če dobitnik ne prevzame, se znesek vrne v sklad igre. V Sloveniji je ob vplačilu vsaj ene kombinacije možna tudi sodelovanje v dodatnem žrebanju, imenovanem Bonus Runda.

Nova pravila še več denarja

Dodajmo, da je 25. marca 2022  žrebanje za Eurojackpot praznovalo že 10. obletnico obstoja. Za ta mejnik so se odgovorni odločili oblikovati še dodatna nova pravila, ki so med sodelujočimi požela val navdušenja, saj naj bi bila z novimi pravili za sodelujoče igra še bolj dobičkonosna. Če je pred tem datumom letos žrebanje potekalo vsak petek, so zdaj praktično podvojili možnosti osvojitve denarnih nagrad, saj se po novem žreba tudi vsak torek. Prav tako so dvignili najvišjo možno nagrado iz 90 na 120 milijonov evrov. Prihodki Loterije Slovenije iz te igre deloma pokrivajo tudi stroške in del sredstev se porabi za javne namene.

(us; FOTO: Loterija Slovenije)

Mednarodna smučarska zveza (Fis) je po svetovnem prvenstvu v poletih, kjer je Domen Prevc po zapletu s smučmi ostal brez prvega nastopa, zabeležila val žaljivih komentarjev na račun svojih sodelavcev in članov vodstva zveze. Pri Fisu zato poteka preiskava, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemci povzemajo neimenovanega predstavnika Fisa, ki pravi, da so se v Sloveniji pojavili številni popolnoma nesprejemljivi komentarji. “Takšno obnašanje je v nasprotju s spoštovanjem in fair playem, na katerih temeljijo smučarski skoki in vsa družina športov na snegu.”

Na Fisu so se zato odločili, da bodo v sodelovanju z neodvisnimi partnerji uvedli preiskavo. V kolikor bodo odkrili povezavo s skakalci, grozijo tudi izključitve s tekmovanj, v primeru, da so vpleteni predstavniki slovenske zveze, pa Fis napoveduje še ostrejše disciplinske ukrepe. Naj spomnimo, na ekipni tekmi v poletih v nedeljo so se smuči prvega skakalca zime, zmagovalca novoletne turneje in svetovnega prvaka v poletih Domna Prevca zapeljale po naletu v trenutku, ko se je na start pripravljal Norvežan Marius Lindvik.

Kljub temu, da je Prevc ob koncu prve serije dobil nov par smuči, mu je vodstvo tekmovanja prepovedalo skok, s tem pa je slovenska ekipa, ki je sodila v krog favoritov za kolajne, izgubila možnost boja za najvišja mesta. Iskanje razloga, da so smuči ušle po skakalnici, ni dalo jasnega odgovora in zato so se pojavila različna mnenja o krivcu in nepoštenem ravnanju odgovornih pri Fisu. Te nejasnosti pa so na družbenih omrežjih sprožile val komentarjev, med katerimi jih ima del tudi žaljivo vsebino.

(STA, nd; FOTO: YouTube)

Slovenska glasbena scena je ostala brez enega vidnejših ustvarjalcev. Kot je mogoče prebrati v objavi, ki se sklicuje na poročanje portala Svet24, je umrl bobnar Tone Dimnik – Čoč.

Dimnik-Čoč je bil del generacije glasbenikov, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih soustvarjala prepoznavni zvok domače rock in pop scene. V biografijah in seznamih zasedb se njegovo ime pojavlja pri legendarni skupini Buldožer, s katero je sodeloval v drugi polovici sedemdesetih let. V širši javnosti pa se ga mnogi spomnijo tudi iz časa skupine Gu-Gu, kjer je deloval kot bobnar (in po navedbah posameznih zapisov tudi vokalist). Po razpadu nekaterih projektov je ostal prisoten v različnih zasedbah. Dnevnik med glasbeniki, ki so v eni od postav skupine September sedeli za bobni, navaja tudi “Toneta Dimnika – Čoča”. Kot del širšega glasbenega kroga se povezuje tudi z imenom Karel Novak in studijsko zasedbo Zeleni val, pri kateri je sodeloval Slavko Avsenik mlajši.

O njegovem ugledu med glasbeniki govori tudi zapis 24ur.com, kjer so ob zgodbi o Brendiju omenili, da je bil ansambel Amadeus “sestavljen iz takrat ene najboljših spremljevalnih skupin” in da ga je “sestavil pokojni Čoč.

Od njih smo se poslovili leta 2025

V letu 2025 je slovenska glasbena scena izgubila več pomembnih ustvarjalcev, ki so s svojim delom močno zaznamovali domači glasbeni prostor. Med prvimi je v začetku leta odšel Ottavio Brajko, ustanovitelj ansambla, znan po svojem predanem delu z istrsko glasbeno tradicijo.

Sledila je smrt Tomaža Tozona, izjemnega pevca Slovenskega okteta in prepoznavnega glasu iz Kekčeve pesmi, ki je generacijam vtisnil nepozabne melodije. Njegova smrt je bila javno objavljena s strani članov skupine Čuki.

Spomladi je slovensko rock in metal skupnost pretresla novica o smrti Borisa Krmaca, nekdanjega frontmana skupine Pomaranča, enega ključnih obrazov domačega heavy-metala.

Avgusta je umrl Franc Šegovc, dolgoletni vodja legendarnih Štirih kovačev, ki je s svojim delom postavil temelje narodnozabavne glasbe.

Jeseni pa je slovenska javnost žalujoče spremljala še smrt mladega pevca in pesnika Jurija Čotarja, čigar glasbeni projekti so puščali močan ustvarjalni pečat.

(nd)