Umrl predsednik celjskega kajakaškega kluba.

Celje je ovila žalost. Umrl je Dušan Konda, eden najbolj prepoznavnih Celjanov, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in človek, ki je celjsko Špico zaznamoval z izjemno predanostjo. Kot poroča portal Svet24, je Konda desetletja živel za kajakaški šport in lokalno skupnost, za svoje delo pa prejel številna visoka priznanja, med njimi grb Mestne občine Celje in plaketo Državnega sveta RS.

Po navedbah Svet24 je svojo pot v klubu začel že leta 1985, zadnja tri desetletja pa ga vodil kot predsednik. Med njegovimi zadnjimi velikimi projekti je bila gradnja sodobnega kajakaškega hostla pri Špici, ki naj bi še dodatno utrdil pomen tega prostora za šport, druženje in Celje. Od njega se je s čustvenim zapisom poslovil tudi celjski župan Matija Kovač. Poudaril je, da je Konda navdihoval ljudi okoli sebe in premikal meje mogočega. »Tako umirajo sanje. Hvala mu za vse, kar je pustil v naši skupnosti,« je zapisal župan.

V zadnjih tednih se je sicer ime Dušana Konde v javnosti pojavilo v povezavi z navedbami poslancev Resnice, da naj bi bili deležni poskusov podkupovanja. Poslanec Aleksander Štorek naj bi v izjavi, ki jo je prvak Resnice in predsednik DZ Zoran Stevanović poslal tudi na tožilstvo, po navedbah oddaje Tarča na Televiziji Slovenija popisal tudi komunikacijo s Kondo. Navedel naj bi, da naj bi mu Konda sredi aprila posredoval vabilo Andreja Ribiča, da lahko dobi večjo vsoto denarja, hišo, avto, kot je bilo razumeti, v zameno za prestop. Tako Ribič kot Konda sta očitke zanikala. Konda je v izjavah za več medijev, pa tudi v objavi na družbenem omrežju pred dnevi zatrdil, da so navedbe o omenjenih obljubah čista izmišljotina, laž in blatenje. Navedel je, da Štoreka že dolgo pozna in da se je z njim dvakrat sestal, da bi zakonito lobiral za moderno kajakaško progo na Špici. Dodal je, da si bo zanjo prizadeval še naprej. Ob njegovi objavi so mu podporo pri njegovih prizadevanjih izrazili številni prijatelji, meščani in ljubitelji športa. Mnogi so do dogajanja, ki je Kondo obremenjevalo zadnje dni, tako kritični tudi danes, ko izrekajo sožalje njegovim svojcem.

(nd)

Po podatkih PU Maribor gre za četrto prometno nesrečo s smrtnim izidom letos na območju te policijske uprave.

Na območju Slivnice pri Mariboru se je ponoči zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Po podatkih PU Maribor sta umrli dve osebi, ena oseba pa se je lažje poškodovala.

Mariborski policisti so bili o nesreči obveščeni okrog 0.30. Po do zdaj znanih podatkih je 29-letni voznik osebnega avtomobila, državljan Bosne in Hercegovine, vozil po avtocesti A1 proti Mariboru v napačni smeri od dovoljene. Nato je trčil v osebni avtomobil, v katerem sta bila voznik in sopotnica, ki sta pravilno pripeljala iz smeri Maribora proti razcepu Slivnica.

Trčenje je bilo usodno za 29-letnega voznika, državljana BiH z urejenim bivanjem na območju PU Maribor, in za sopotnico v drugem vozilu, 39-letnico z območja Slovenske Bistrice. Oba sta umrla na kraju nesreče. 38-letni voznik drugega vozila se je lažje poškodoval.

Zaradi posledic prometne nesreče so bila poškodovana še štiri druga vozila. Avtocesta je bila na tem delu nekaj ur zaprta, okrog 5.15 pa je bila znova odprta za promet. Po podatkih PU Maribor gre za četrto prometno nesrečo s smrtnim izidom letos na območju te policijske uprave.

Policisti so v zadnjih 24 urah obravnavali 164 prometnih nesreč, od tega 28 nesreč z lahkimi poškodbami in pet s hudimi. Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti obravnavali še 91 kršitev javnega reda in miru ter 56 kaznivih dejanj. Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti 61-krat posredovali na javnih krajih in 30-krat v zasebnih prostorih, pridržali pa so devet kršiteljev. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali dva voznika, zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov pa so zasegli 12 vozil. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je bilo 26 tatvin, devet vlomov, sedem povzročitev telesne poškodbe, štiri kazniva dejanja nasilja v družini, štiri grožnje, tri poškodovanja tuje stvari, dve drzni tatvini in en rop.

(nd)

Nevihtna linija z močnim vetrom je v soboto v poznih večernih urah povzročala težave na območju regijskih centrov za obveščanje Celje, Ljubljana, Maribor in Slovenj Gradec, kjer so skupno našteli 19 dogodkov. V občini Šmartno pri Litiji je zaradi udara strele zagorelo v gozdu, v občini Moravče pa v hlevu. Močan veter je podrl več dreves.

Zaradi posledic vremenskega dogajanja so gasilci 15 prostovoljnih gasilskih društev gasili požare in z drugimi dežurnimi službami odstranjevali podrta drevesa s cestišč ter elektro in telekomunikacijskih drogov.

Gasilci so podrta drevesa odstranjevali na območju občine Radlje ob Dravi, posredovali so tudi na območju Podvelke, Lovrenca na Pohorju, Slovenj Gradca, Mislinje, Slovenske Bistrice, Zreč, Žalca in Oplotnice, kažejo podatki centra za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje.

Dopoldne bo sončno

Danes bo dopoldne sončno, popoldne bodo v notranjosti nevihte. V ponedeljek bo dopoldne oblačno s padavinami, popoldne se bo delno zjasnilo, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Danes bo dopoldne povečini sončno. Čez dan bo oblačnost naraščala, popoldne bodo v notranjosti Slovenije začele nastajati krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 31 stopinj Celzija, ob nevihtah pa se bo osvežilo. Ponoči bodo plohe in nevihte zajele tudi jugozahod Slovenije.

V ponedeljek bo zjutraj in dopoldne oblačno s krajevnimi padavinami, predvsem na jugu tudi nevihtami. Sredi dneva se bo delno razjasnilo, popoldne pa bodo spet nastale posamezne plohe in nevihte. Jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 19 do 24, na Goriškem in v Slovenski Istri do 26 stopinj Celzija.

Opozorilo

Predvsem na severovzhodu Slovenije lahko danes popoldne in zvečer nastane kakšna močnejša nevihta.

(us)

Aleksandra April, velika zmagovalka 12. sezone Kmetije, je z zmago osvojila glavno nagrado v višini 50.000 evrov in si izborila priložnost, o kateri je dolgo sanjala.

Kot že veste, je Aleksandra April v napetem superfinalu 12. sezone Kmetije premagala močnega tekmeca Jana Zoreta in postala velika zmagovalka. Zadnji obračun bi se moral odločiti v t.i. igri Slepe miši, v kateri bi morala superfinalista z zavezanimi očmi drug drugemu ukrasti kraguljčke, a se je dvoboj predčasno končal, ko je Jan med igro Aleksandro ugriznil v roko. Namesto tega sta se pomerila v igri brez fizičnega stika, Sova na veji, kjer sta morala s palico čez ramena, stoječ na količku, loviti ravnotežje. Jan je med dvobojem razkril, da bi ob zmagi del nagrade namenil otroku, poplačal dolgove, užival in potoval, Aleksandra pa je povedala, da bi si po ločitvi, ko je ostala brez vsega, z nagrado ustvarila novo življenje na manjši kmetiji. Ko sta stopila na zadnji količek, je Jan izgubil ravnotežje in padel, Aleksandra pa je postala zmagovalka tretjega dvoboja in celotne sezone. Po finalu je za Žurnal24 razkrila še, da naj bi bil incident hujši, kot so videli gledalci: »Ni bil le ugriz. Ko sva šla v naslednjo rundo, mi je prst polomil.«

Aleksandra April, velika zmagovalka 12. sezone Kmetije, je z zmago osvojila glavno nagrado v višini 50.000 evrov in si izborila priložnost, o kateri je dolgo sanjala. Po devetih letih je v šovu znova slavila ženska, Aleksandra pa je po finalu poudarila, da je to zanjo predvsem nov začetek. Njene želje niso razkošne: želi si majhno kmetijo, vrt, nekaj kokoši in kakšno kozico, ker pa si nakupa za zdaj še ne more privoščiti, razmišlja tudi o najemu. Že med šovom je razkrila, da si od nekdaj želi samooskrbno kmetijo, Kmetija pa je bila zanjo tudi preizkus, ali je sploh sposobna skrbeti za takšno posestvo. Njena zgodba ima grenko ozadje: po razhodu z možem je, kot je povedala, ostala brez vsega, kar je ustvarjala 25 let, a se ni zlomila. Prav zato ima zmaga še večjo težo – ne pomeni le denarja, ampak možnost, da si življenje postavi na novo, po svoje in brez tujih spon.

Hud incident v finalu Kmetije, posredovali reševalci, gledalci v zrak: POP TV?! Ali podpirate nasilje …

(us)

Paris Saint Germain po enajstmetrovkah do drugega zaporednega naslova v ligi prvakov.

Nogometaši Paris Saint-Germaina so zmagovalci lige prvakov. Parižani so v finalu v Budimpešti po enajstmetrovkah premagali Arsenal. Po rednem delu in podaljških je bil izid 1:1, pri enajstmetrovkah pa so Francozi zadeli štiri, Angleži pa tri.

Parižani so po madridskem Realu leta 2018 kot prvi ubranili naslov prvaka, potem ko so bili bolj zbrani pri izvajanju enajstmetrovk. Londončani, ki jih je v vodstvo sicer popeljal Kai Havertz, pa po svojem drugem finalu še naprej ostajajo brez evropske krone. PSG si je zagotovil pravico igranja v evropskem superpokalu proti Aston Villi, tekmovanje v medcelinskem pokalu in vstop na klubsko svetovno prvenstvo 2029.

Havertz v 6. minuti šokiral Parižane

Trener PSG Luis Enrique je finale začel s skoraj identično postavo kot lani, ko je v finalnem obračunu s 5:0 premagal milanski Inter. Edina sprememba je bila v vratih, Gianluigi Donnarumma je namreč odšel v Manchester City, tako da je vrata čuval Matvej Safonov.

Ta pa je moral hitro po žogo v svojo mrežo. Havertz, ki je v Arsenalovem napadu dobil prednost pred Viktorjem Gyökeresom, je po nekoliko srečno odbiti žogi stekel proti vratom tekmeca, na koncu pa skoraj iz mrtvega kota žogo poslal pod prečko vrat Parižanov.

Havertz, v finalu je igral že leta 2021 s Chelseajem, je tako postal četrti nogometaš, ki je zadel v dveh finalih lige prvakov za dva različna kluba. Pred njim je to uspelo Veliborju Vasoviću (Partizan, Ajax), Cristianu Ronaldu (Manchester United, Real Madrid) in Mariu Mandžukiću (Bayern, Juventus).

Dobrih deset minut pozneje so imeli Londončani nekaj sreče po igranju z roko v svojem kazenskem prostoru, saj se nemški sodniki niso odločili za najstrožjo kazen. Toda po drugi strani so topničarji dobro nadzorovali tekmo in običajno potentnim Francozom s strnjeno obrambo niso dovolili kakšne nevarnejše akcije.

Nekaj več je PSG poskušal šele v končnici polčasa, a bil premalo natančen oziroma v primeru Fabiana Ruiza je bil na mestu David Raya. Na drugi strani je že v sodniškem dodatku Marquinhos v odločilnem trenutku blokiral Havertzov strel v kazenskem prostoru.

Enajstmetrovke odločile evropski triler

Tudi v uvodu drugega polčasa so Londončani »dušili« igro, je pa v 56. minuti Achraf Hakimi z močnim strelom le poskrbel za nekaj dela Raye. V 62. minuti pa je PSG prišel do enajstmetrovke, potem ko je Cristhian Mosquera naredil prekršek nad Hvičo Kvarachelio. Z bele pike je v 65. minuti zanesljivo zadel Ousmane Dembele. Kvarachelia je imel v 78. minuti priložnost za nov zadetek PSG, ko je prodrl pred gol, na koncu pa zadel vratnico. V 89. minuti je Vitinha z roba kazenskega prostora meril le malenkost previsoko, ob koncu sodniškega dodatka pa je zunanji del mreže zadel Bradley Barcola.

Sledil je podaljšek, v 102. minuti je Arsenal neuspešno zahteval enajstmetrovko po padcu Nonija Maduekeja, sicer pa v prvih 15 minutah ni bilo posebno razburljivih dogodkov. Tudi drugi del ni posebej navdušil, je pa v 119. minuti Jurrien Timber zadel zunanji del mreže pariških vrat. Zmagovalca so tako 12. odločile enajstmetrovke. V tretji seriji je Raya obranil le poskus Nuna Mendesa, medtem ko je pri Arsenalu Eberechi Eze v drugi seriji po precej cepetajočem izvajanju žogo poslal mimo vrat, Gabriel pa je kot zadnji v peti seriji žogo poslal čez gol za slavje PSG.

(STA, us)

Podnebne spremembe ne povzročajo le taljenja ledenikov, dvigovanja morske gladine in ekstremnih vremenskih pojavov, temveč zdaj vplivajo tudi na samo hitrost vrtenja Zemlje. Nova raziskava je pokazala, da se zaradi globalnega segrevanja naši dnevi postopoma daljšajo, in to hitreje kot kadar koli v zadnjih 3,6 milijona let.

Znanstveniki z Univerze na Dunaju in švicarskega ETH Zürich so ugotovili, da se dolžina dneva trenutno povečuje za približno 1,33 milisekunde na stoletje. Čeprav se zdi ta sprememba skoraj neopazna, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko imela resne posledice za sisteme, ki so odvisni od izjemno natančnega merjenja časa in Zemljine rotacije, denimo za vesoljsko navigacijo.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth. Glavni razlog se skriva v taljenju polarnih ledenih pokrovov in gorskih ledenikov. Ko se led tali, se ogromne količine vode premaknejo s kopnega v oceane, kar spremeni razporeditev mase na Zemlji. Znanstveniki to primerjajo z drsalko, ki med vrtenjem razširi roke – takrat se začne vrteti počasneje. Podobno se zgodi tudi z Zemljo: ko se masa razporedi dlje od osi vrtenja, se planet začne vrteti nekoliko počasneje, dan pa postane malenkost daljši.

»V prejšnjih raziskavah smo pokazali, da pospešeno taljenje ledenih pokrovov in ledenikov v 21. stoletju dviguje morsko gladino, kar upočasnjuje Zemljino rotacijo in podaljšuje trajanje dneva,« je pojasnil Mostafa Kiani Shahvandi z Univerze na Dunaju.

Da bi ugotovili, ali se je podobno dogajalo tudi v preteklosti, so raziskovalci preučili fosilizirane ostanke drobnih morskih organizmov, imenovanih bentoške foraminifere. Kemična sestava njihovih fosilov je znanstvenikom omogočila rekonstrukcijo sprememb morske gladine skozi milijone let, nato pa tudi izračun sprememb v dolžini dneva.

Kaj so pokazali rezultati?

Pri analizi so uporabili tudi napreden probabilistični model, ki temelji na umetni inteligenci in povezuje podnebne podatke s fizikalnimi procesi, povezanimi z vrtenjem Zemlje. Rezultati so pokazali, da so v zadnjih 2,6 milijona let ledene dobe in taljenje ledenikov večkrat vplivali na trajanje dneva, a današnje spremembe močno izstopajo.

Po navedbah raziskovalcev se je hitrost sprememb le enkrat, pred približno dvema milijonoma let, približala današnji, vendar niti takrat ni bila tako izrazita kot med letoma 2000 in 2020. Profesor Benedikt Soja z ETH Zürich poudarja, da rezultati jasno kažejo, da so sodobne podnebne spremembe brez primere v novejši geološki zgodovini planeta. »To hitro podaljševanje dneva pomeni, da so današnje podnebne spremembe brez primere vsaj od poznega pliocena, pred 3,6 milijona let. Trenutno podaljševanje dneva je predvsem posledica človekovega delovanja,« je dejal Soja.

(us)

Kajakašica Eva Alina Hočevar je zmagovalka uvodne domače tekme svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah na savskih brzicah v Tacnu. Hočevar se je v finale najboljših 12 uvrstila skozi šivankino uho z 12. časom. V finalu pa je prikazala fantastično vožnjo za zgodovinske anale ter si priveslala prvo zmago v konkurenci svetovnega pokala. V finalu je bil najboljši Italijan Xabier Ferrazzi pred Poljakom Michalom Pasiutom in Čehom Jakubom Krajčijem.

No, zmagovalca včerajšnje uvodne tekme svetovnega pokala pa so veslaški kolegi očitno naplahtali. V kamero je po zmagi izrekel besede v slovenščini za katere se mu najbrž ni sanjalo, kaj je njihov pomen. “Ne vem ali sanjam ali kaj se dogaja. Naučil sem se iz lanskih napak, danes sem dobro odpeljal. Upam, da je pred mano še veliko dobrih finalov,” je v izjavi po tekmi povedal 21-letni Ferrazzi in dodal: “Hvala Tacen, gremo! Gremo fu**t.” Komentator RTV Slovenije se je med prenosom znašel v zadregi, a na njegovo srečo prevod ni bil potreben.

Gre za 20-letnega italijanskega kajakaša v slalomu na divjih vodah, ki nastopa za Italijo v disciplinah K1 in kajak kros. Mednarodna kajakaška zveza ICF ga vodi kot tekmovalca italijanske zveze FICK, specializiranega za kanu slalom, podatkovna baza CanoeSlalom.net pa navaja, da je letnik 2005 in da ima že več odličij v mlajših kategorijah. Leta 2023 je postal mladinski svetovni prvak v K1, leta 2025 pa je bil četrti na evropskem prvenstvu v K1. Ferrazzi prihaja iz izjemne kajakaške družine: njegov oče je Pierpaolo Ferrazzi, olimpijski prvak iz Barcelone 1992, njegova mati Maria Eizmendi pa nekdanja španska kajakašica. Na tekmi I Feel Slovenia Canoe Slalom Cup Tacen 2025 je mladi Italijan opozoril nase z zmago v moškem kajaku, kjer je ugnal tudi olimpijskega prvaka iz Pariza 2024 Giovannija De Gennara.

(us)

Ena oseba je umrla, tri pa so bile poškodovane v hudi prometni nesreči, ki se je v noči s četrtka na petek zgodila v naselju Gornja Reka na območju Jastrebarskega.

Po prvih informacijah Policijske postaje Jastrebarsko se je nesreča zgodila okoli 2.18, ko je osebni avtomobil iz za zdaj še neznanega razloga zapeljal s cestišča. Policija izvaja kriminalistično preiskavo, da bi ugotovila vse okoliščine, ki so pripeljale do te tragedije.

V nesreči je življenje izgubil 18-letni sopotnik s karlovškega območja. Bil je dijak Srednje šole Jastrebarsko in maturant prve generacije logistov. Mladenič je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. V vozilu so bile skupno štiri osebe. Poškodbe so utrpeli voznik in dve sopotnici, pri čemer je ena deklica hudo poškodovana.

Nesreča se je zgodila v ovinku ob mostu, nedaleč od objekta, v katerem že leta potekajo maturantski plesi srednješolcev. Domačini poudarjajo, da gre za odsek ceste, kjer se je že prej zgodilo več prometnih nesreč, in opozarjajo, da je cesta nevarna, še posebej za mlade voznike, piše Jaska Online.

Več podrobnosti o vzrokih nesreče bo znanih po končanem policijskem ogledu in preiskavi.

(us)

Jajce na oko zveni kot ena najpreprostejših jedi, temelj hitrega zajtrka ali lahke večerje. A vsak, ki ga je že poskušal pripraviti, ve, da je razlika med povprečnim in popolnim ogromna.

Večina se strinja, kakšno bi moralo biti: beljak mora biti povsem pečen, a še vedno nežen, z značilnimi, rahlo zapečenimi in hrustljavimi robovi. Rumenjak pa mora ostati tekoč in kremast, popoln za pomakanje koščkov toasta. Doseči to ravnotežje je pogosto bolj stvar sreče kot spretnosti. Da bi razblinili skrivnost in našli zanesljivo metodo za popolno jajce, so kulinarični navdušenci s portala Simply Recipes izvedli preizkus in primerjali tri različne tehnike priprave.

Za test so uporabili velika organska jajca, vzeta neposredno iz hladilnika, kar priporočajo tudi številni kuharski mojstri, saj hladnejše jajce pomaga, da rumenjak ostane tekoč, medtem ko se beljak peče. Ključno orodje je bila kakovostna ponev z dnom proti prijemanju, da so se izognili lepljenju in zažiganju. Čeprav vsaka od preizkušenih metod vključuje določeno vrsto maščobe, takšna ponev ponuja dodatno varnost. Da bi čim natančneje ocenili okus, ki ga posamezna metoda da jajcu, med pripravo niso dodajali soli in popra. Prav tako so se odpovedali klasičnemu obračanju jajca. Cilj je bil, da rumenjak ostane obrnjen navzgor, nedotaknjen in sijoč.

Tri metode …

Prva preizkušena metoda je vključevala kuhanje na pari s pomočjo masla in vode. V vročo ponev so dali žličko masla, ko se je stopilo, pa so vanjo ubili jajce. Takoj ko se je beljak začel strjevati, so v ponev dodali četrt skodelice vroče vode in jo takoj pokrili. Celoten postopek je bil končan v približno 90 sekundah. Rezultat je bilo jajce izjemno mehke in nežne teksture. Para, ujeta pod pokrovko, hitro in enakomerno skuha beljak. A prav ta vlaga je tudi največja slabost metode, saj popolnoma prepreči nastanek hrustljavosti in zapečenih robov. Jajce je bilo v celoti mehko, z le rahlim okusom po maslu, zato je dobilo oceno le 4 od 10.

Druga tehnika, navdihnjena z znanim chefom in avtorjem J. Kenjijem Lópezom-Altom, je bila cvrtje v smetani za kuhanje. V vročo ponev so vlili pol skodelice smetane, ko je začela rahlo vreti, pa so zmanjšali ogenj in vanjo ubili jajce. Med približno tremi minutami kuhanja se je smetana reducirala in zgostila, saj je voda izhlapevala. Zaradi karamelizacije mlečnih sladkorjev v smetani so dno in robovi jajca dobili globoko zlato rjavo barvo. To je ustvarilo edinstven in intenziven okus, ki spominja na prepraženo maslo. Čeprav je bilo jajce okusno in nenavadno, je prevladujoč okus karamelizirane smetane preglasil naravni okus jajca, kar ni ustrezalo cilju iskanja klasične popolnosti. Metoda je dobila solidno oceno 8 od 10.

Kot absolutna zmagovalka preizkusa se je izkazala tretja metoda: cvrtje ob polivanju z oljčnim oljem. Ta pristop, ki ga mnogi štejejo za profesionalni kuharski trik, je dal najboljše rezultate. V vročo ponev na srednje močnem ognju so dodali dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja. Ko se je olje segrelo in postalo tekoče, so ponev rahlo nagnili, da se je olje zbralo na eni strani, jajce pa so previdno spustili v to »kopel«. Ko so se robovi začeli strjevati, so vroče olje z žlico neprestano polivali po beljaku in rumenjaku. Beljak se je napihnil, ustvarili so se mehurčki in nežen, mlečen sloj čez rumenjak. Celoten postopek je trajal le eno minuto, rezultat pa je bil spektakularen.

Ta metoda je vzpostavila popolno ravnotežje. Dno jajca je bilo rahlo zapečeno, robovi pa hrustljavi in čipkasti. Beljak je ostal nežen, prežet z zlatimi žepki aromatičnega olja, pod tanko kopreno pa je rumenjak ostal popolnoma tekoč. Okus oljčnega olja je bil čistejši in lažji v primerjavi s težkim okusom smetane ter je jajce odlično dopolnil. Zaradi vsega tega si je metoda prislužila čisto desetko. Čeprav ima vsaka tehnika svoje mesto – tista na pari je idealna za ljubitelje povsem mehkih jajc, tista s smetano pa za bogate in nenavadne kombinacije – se je cvrtje na oljčnem olju ob polivanju izkazalo za nezgrešljivo pot do klasičnega, popolnega jajca na oko.

(us)

Po sedmih letih je Kmetija znova dobila zmagovalko. V 12. sezoni je slavila Aleksandra April, ki priznava, da še danes, čeprav je od njene zmage minilo že nekaj časa, ni povsem dojela, kaj ji je uspelo. Zanjo zmaga ne pomeni le laskavega naziva in denarne nagrade, temveč predvsem nov začetek.

Aleksandra pred finalom ni veljala za izrazito favoritko, zato je bila njena zmaga za marsikoga veliko presenečenje. A prav zato je morala po koncu snemanja več kot pol leta molčati o tem, da ji je uspelo priti do vrha. To pa, kot je priznala, ni bilo lahko. »Zelo težko. Glede na to, da mi je potem še La Toya naredila malo šmorna, saj sem upala, da se bom malo več lahko skrivala,« je povedala. Dodala je, da so jo ljudje sprva spraševali, kdo je zmagal, nato pa se je vprašanje nenadoma spremenilo: ali je zmagala prav ona? »Res je bilo težko lagati,« je priznala. Da bi prikrila resnico, se je znašla po svoje. »Vse sem vprašala nazaj, kakšna je sploh možnost, da zmagam ob takih sotekmovalcih. Rekla sem jim, naj malo pretehtajo, če sem res prava.« Poseben zagon ji je med tekmovanjem dal obisk hčerke. »To je noro. Kot bi ti nekdo z injekcijo vlil energijo. Bodimo realni, nisva se videli dva meseca,« je povedala.

Za Zadovoljna.si je razkrila tudi, kateri trenutki iz šova ji bodo najbolj ostali v spominu. »Začetek in konec. Že sam prihod na Kmetijo, potem kotitev telička in na koncu sama zmaga. Takih posebnih trenutkov je bilo kar nekaj.« Nagrada v oddaji znaša 50.000 evrov, a če je izplačana v denarju in se obračuna 25-odstotna akontacija dohodnine, prejemniku po navedenih podatkih ostane 37.500 evrov neto. Aleksandra ima z denarjem jasen načrt. Njena želja ni razkošje, temveč kmetija.

»Moje sanje so bile vedno nov začetek. Še vedno imam namen najeti kmetijo, vendar za to potrebujem status kmeta, zato moram najprej opraviti ustrezen tečaj. Torej, denar bom namenila uresničitvi svoje velike želje: imeti svojo kmetijo.« Ob tem ostaja realna. Kot je povedala za Svet 24 nakup kmetije po njenih besedah ni preprost, zato razmišlja o dolgoročnem najemu. »Za nakup se nisem odločila, ker je treba biti realen, s tem denarjem se ne da kupiti vsega. Bi pa šla v dolgoročni najem, recimo za 50 let, mogoče prek kakšnega sklada ali države. Morda bi se našel tudi kakšen posameznik, ki bi mi bil pripravljen dati kmetijo v uporabo za 50 let, da jo uredim in mu jo potem lepo vrnem.«

Aleksandra tako tako govori o priložnosti, da si po težkih preizkušnjah zgradi novo življenje …

(us)