• C Novo mesto
  • 21:40
  • Sob, 13.08.2022

Kako nastane toča in druge zanimivosti o njej

Toča je padavina v obliki ledenih kroglic, ki vsako leto povzroči več milijonsko škodo. Nenazadnje so zadnja poletja v Sloveniji polna toče, ki je velika vse od majhnih kroglic pa tja do velikosti oreha in rokometne žoge. Nevihtno obdobje največkrat pomeni tudi strah pred točo, saj ta nastane prav v takem obdobju. Kako nastane toča? Kako se lahko pred točo ubranimo? Kaj toča sploh je? Odgovore na ta vprašanja najdete v nadaljevanju prispevka.

Toča je padavina, ki se pojavlja s hudimi nevihtami

Toča je trdna padavina, ki nastane v oblakih. Gre za ledene kroglice, ki so različnih velikosti – najpogosteje med 5 in 50 milimetri. Pada predvsem pri nevihtnem vremenu, kjer so pogosti tudi strelni pojavi. Pomembno je vedeti, da temperatura zraka v prizemnih plasteh ne pade pod 0 stopinj Celzija. Toča je videti kot skupek ledu, ki je popolnoma ali vsaj delno prozoren, enako kot led, ki bi ga naredili v zamrzovalniku.

Toča je različnih velikosti, najpogosteje pa se pojavijo zrna s premerom enega centimetra. Škodo naredi že toča, ki ima premer od dva do tri centimetre. Zelo močne nevihte ustvarijo tudi točo, ki je velikosti kokošjega jajca ali golf žogice (tudi oreha). V zgodovini je kot največja toča zapisana leta 1902 na Kitajskem, ko so premer toče (megakriometri, le poredko priznani kot toča) izmerili pri kar 21 centimetrih in 4,5 kilogramih. Tudi Slovenija je v zadnjih letih doživela večje primerke toče, ki je bila po velikosti podobna tudi breskvam in mandarinam.

Nastanek toče je pogojen z nekaterimi dejavniki, ki vplivajo na velikost, težo in hitrost

Nastanek toče je pogojen z nekaterimi dejavniki, ki vplivajo na velikost, težo in hitrost

Kako nastane toča?

Toča nastane pri nestabilnemu ozračju, ko temperatura v ozračju pada hitreje kot 10 stopinj Celzija na kilometer višine. Poleti je sonce močno, zrak pa se začne zaradi tega v spodnjih, prizemnih plasteh hitro ogrevati. Tako postane lažji od okolice in prične se dvigovati. S tem pojavom dobimo vzgonski veter, ki pa je le eden od dejavnikov zaradi katerih nastane nevihta s točo. Drugi dejavnik za nastanek nevihte s točo je vlaga v ozračju, saj bo velika količina vode potrebna za nastanek padavinskih kapljic, ki nato prerastejo v točo oziroma zrna toče. Tretji in morda najbolj pomemben dejavnik nastanka nevihte s točo pa je vetrovno striženje. Gre za spreminjanje smeri in hitrosti vetra z višino. Če ne pride do omenjenega striženja, je nevihta kratkotrjna in bežna. Če pa veter z višino spreminja hitrost in smer, potem najpogosteje dobimo tudi nevihte s točo. Slednje so pravzaprav same po sebi vremenski sistem, ki se vrti. Z ene strani topel in vlažen zrak prihaja v gmoto oblakov, z druge pa iz oblaka padata toča in dež.

Ko pa govorimo o nastanku toče oziroma ledene kroglice, je potrebno razložiti še nekaj dodatnih reči. Oblaki nevihte se dvigujejo vse tja do dvanajst kilometrov v zrak, kjer je tudi v najbolj vročih poletnih dnevih temperatura močno pod lediščem. Povprečno je tam približno -40 stopinj Celzija. Hiter in močan vzgonski veter v višine pošilja dežne kapljice, ki se dvignejo v ozračje nizkih temperatur. Že obstoječi ledeni kristali so prisotni v teh oblakih, kapljice pa se začnejo lepiti nanje, kar povzroči rast toče. Ko je ta dovolj velika in težka, se spusti nižje, kar pa še ne pomeni, da pade na tla. V višje oblake z ekstremno nizko temperaturo se lahko dvigne še nekajkrat, ponovno se prilepijo ledeni kristalčki, in šele nato pade iz oblaka.

Toča v Sloveniji je tudi v letu 2022 naredila veliko škode

Leto 2022 je prineslo veliko neviht s točo, ki je klestila po Sloveniji. Velika gospodarstvena škoda je pripeljala do tega, da je država namenila tudi povračilo škode. Več o tem so zapisali na svoji spletni strani, kjer je moč dostopati do Navodil za uveljavljanje primera višje sile zaradi toče v letu 2022.

»V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v začetku junija določena območja Slovenije prizadelo neurje s točo. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo prejeli poročilo o škodi s strani Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) in seznam prizadetih katastrskih občin, ki je potrjen tudi s strani Agencije RS za okolje (ARSO) po kriterijih verjetnosti pojavljanja neurja,« so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavila na zbirni vlogi za leto 2022 oziroma v vlogi na javni razpis, morajo sporočiti višjo silo, medtem ko dodatna dokazila niso potrebna, razen predpisane evidence za ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in ekološko kmetovanje (EK) ter v primeru investicijskih ukrepov ali ukrepov, ki se nanašajo na ukrep, namenjen mladim prevzemnikom kmetij oziroma majhnim kmetijam iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 ali Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.« se glasi začetek omenjenih navodil.

Toča je tudi v Sloveniji že večkrat naredila ogromno škode

Toča je tudi v Sloveniji že večkrat naredila ogromno škode

Rekord toče v zgodovini človeštva

Svetovna meteorološka organizacija (World Meteorological Organization – WMO) kot točo ne priznava megakriometeorjev. Gre za zelo velike kose ledu, ki kljub teksturnim, hidrokemijskim in izotopskim podobnostim toči, niso toča. Od nje se razlikujejo predvsem zaradi nenavadnih atmosferskih razmer, v katerih nastanejo. Katere rekorde torej pripisujemo toči?

Najtežja toča v zgodovini je padla 14. aprila 1986 je bila težka 1.02 kilograma. Stehtali so jo v Bangaldeshu, nikakor pa ne pride bliže »toči«, ki je tehtala tudi do pet kilogramov.

Največji premer toče je znašal 20 centimetrov, njen obseg pa je znašal 47.3 centimetrov. Ta toča je padla v Aurori (Nebraska – ZDA) 23. julija 2010. Kljub velikemu obsegu pa ne gre za točo z največjim obsegom, saj ta rekord pripada istemu mestu sedem let pred to točo. Takrat so eno izmed toč izmerili kot 47.6 centimetrov okoli obsega.

Območje z največ toče je mesto Kericho v Keniji, ki na leto točo vidi kar 50 dni. Kericho se nahaja blizu Ekvatorja, nahaja pa se na 2200 metrih nadmorske višine, kar vsekakor pripomore k temu. Rekord mesta je kar 132 dni s točo v koledarskem letu.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

mkt sevnica