NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Slovenijo sta v zadnjih urah stresla dva šibkejša potresa. Prvi je bil zabeležen v ponedeljek zvečer v bližini Kobarida, drugi pa danes zjutraj na območju Mokronoga. Najprej se je zatreslo pri Kobaridu Prvi potres je bil zabeležen v ponedeljek, 7. julija 2026 ob 19.20, in sicer 4 kilometre južno od Kobarida. Po podatkih seizmoloških zapisov je imel potres magnitudo 1,4. Čas potresa v UTC je bil zabeležen ob 17.20. Potres 4 km južno od Kobarida 7. julija 2026, vir ARSO Zjutraj še potres pri Mokronogu Drugi potres je bil zabeležen danes zjutraj, 8. julija 2026 ob 6.20, in sicer 6 kilometrov jugozahodno od Mokronoga. Magnituda potresa je bila 1,0, globina pa 7 kilometrov. Tudi pri tem potresu največja intenziteta v Sloveniji ni bila navedena. Potres 6 km jug

Koper - Kot smo poročali, je v ponedeljek zvečer v Kopru odmevala obsežna policijska akcija, ki se je končala na bencinskem servisu Bonifika. Vozilo so obkolili policisti, med očividci pa so se hitro pojavila številna ugibanja o tem, kaj se je dogajalo. Policisti so ga prvič poskušali ustaviti pri Dramljah Zdaj so znane tudi uradne informacije policije. Kot so pojasnili s Policijske uprave Koper, se je vse začelo že na območju Policijske uprave Maribor, kjer naj bi 37-letni moški doma povzročal težave in bil agresiven, nato pa se je pod vplivom alkohola odpeljal z osebnim avtomobilom. Policisti so vozilo izsledili in ga prvič poskušali ustaviti ob 21.21 pri Dramljah. Voznik je sprva ustavil na odstavnem pasu, nato pa sunkovito pospešil in z vožnjo nadaljeval po avto

Poškodovanega otroka s Planine Sleme prepeljali s helikopterjem TOLMIN - Na Planini Sleme v občini Tolmin se je ob 17.52 poškodoval otrok. Zaradi zahtevnega terena in potrebe po hitri zdravstveni oskrbi so bili aktivirani reševalci GRS Tolmin ter dežurna ekipa GRS Brnik. Vir: Freepik Gorski reševalci so na kraju dogodka pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči pri oskrbi poškodovanega otroka in pripravi na transport. V takšnih primerih ima helikoptersko reševanje izjemno pomembno vlogo, saj omogoča hitro posredovanje tudi na težje dostopnih območjih, kjer bi bil klasičen prevoz do bolnišnice bistveno daljši in zahtevnejši. Poškodovanega otroka so s helikopterjem Letalske policijske enote prepeljali na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico dr. Franca

V SDS se je odprl zaplet, ki ni več samo zgodba o enem evropskem poslancu. Predlog Romane Tomc, naj Branko Grims odstopi, razkriva politično napetost, ki sega od Bruslja do vrha stranke doma. Ko evropska politika udari v domače zakulisje Na prvi pogled gre za bruseljski zaplet. Evropska ljudska stranka naj bi odločala o izključitvi Branka Grimsa iz svoje politične skupine, očitki pa naj bi se nanašali predvsem na njegovo delovanje znotraj EPP, udeležbo na sestankih in politične poteze, ki naj ne bi bile skladne z usmeritvijo največje desnosredinske skupine v Evropskem parlamentu. A v resnici se zgodba ne konča v Bruslju. Prav nasprotno – njen najglasnejši odmev se zdaj sliši v SDS. Po poročanju Info360 je Romana Tomc Branku Grimsu predlagala, naj odstopi kot evrop

Vrh zveze NATO v Ankari se je že začel, slovenski predsednik vlade Janez Janša pa je ob tem odprl vprašanje, ki v Sloveniji že dolgo visi v zraku: ali država dovolj resno jemlje lastno varnost. Njegov zapis je bil neposreden, politično oster in usmerjen predvsem v tiste, ki so po njegovem zaveznikom obljubljali eno, doma pa delali drugo. Slovenija pod lupo zavezništva Ko se voditelji držav članic zbirajo na vrhu zveze NATO, se ne pogovarjajo le o fotografijah, protokolu in diplomatskih izjavah. V ospredju so zaveze. Denar. Obramba. Varnost. In prav tu je Janez Janša opozoril na slovensko šibko točko. Na omrežju X je zapisal, da je Slovenija v tem trenutku edina članica zveze NATO, ki ostaja pod dvema odstotkoma BDP, namenjenima za obrambo. Njegovo sporočilo je bilo

Slovenija vstopa v dneve, ko bo v naravi potrebna izjemna previdnost. Zaradi dolgotrajnega suhega in vročega vremena je Uprava RS za zaščito in reševanje z 8. julijem 2026 za celotno državo razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Ko narava postane presuha, se nevarnost začne tiho Na prvi pogled je poletni dan lahko povsem običajen: vročina, suha trava ob cesti, vonj po razgreti zemlji, ljudje na sprehodih, izletih ali pri delu okoli hiše. A prav v takšnih razmerah se nevarnost skriva v malenkostih. Odvržen cigaretni ogorek, iskra ob delu z napravo, nepremišljeno kurjenje ali ostanek žerjavice lahko v suhem naravnem okolju sprožijo požar, ki se razširi hitreje, kot bi kdo pričakoval. Uprava RS za zaščito in reševanje je razglas izdala zaradi dol

Napoved ministra Boruta Rončevića, da bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino preselil v Novo mesto, je sprožila burne odzive. A novomeški župan Gregor Macedoni odgovarja z zelo jasnim sporočilom: Dolenjska prestolnica pri izobraževanju ni obrobje, ampak mesto z dolgo in močno tradicijo. Selitev, ki je dvignila veliko prahu Ko je minister Borut Rončević javno napovedal, da razmišlja o selitvi ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino iz Ljubljane v Novo mesto, se je razprava hitro razplamtela. Po poročanju medijev naj ne bi šlo le za simbolično selitev ministrove pisarne, temveč za idejo o celovitejši selitvi ministrstva, ki jo minister povezuje z decentralizacijo države. Prav ta beseda – decentralizacija – je v Sloveniji vedno občutljiva

Prebivalce Sneberij je v teh dneh vznemirilo opozorilo domačina, ki je zapisal, da so se v noči iz petka na soboto okoli delavnice smukali štirje zamaskirani moški. Po njegovih besedah naj bi si objekt ogledovali in ga nameravali vlomiti, a jih je nekaj očitno pregnalo. Noč, ki je domačinom pustila neprijeten občutek V lokalni Facebook skupini Sneberčanke in Sneberčani se je pojavil zapis, ki je med krajani hitro vzbudil pozornost. Boštjan Kokelj je opozoril, da naj bi se v noči iz petka na soboto štirje zamaskirani moški zadrževali ob delavnici. Kot je zapisal, naj bi si objekt ogledovali in očitno nameravali vlomiti vanj. »Kaj jih je prestrašilo, ne vemo, bi vas pa radi opozorili, da bodite previdni in pozorni,« je med drugim zapisal v objavi, s katero je žel

Tri plače so bile nakazane, zgodba pa s tem še ni končana. Primer poslanca Borisa Mijiča zdaj ni več samo vprašanje dolga podjetja Progros, ampak tudi vprašanje politične odgovornosti, verodostojnosti Resnice in odnosa politike do delavcev. Denar je prišel, toda senca nad zgodbo ostaja Predsednik Resnice Zoran Stevanović je danes sporočil, da je poplačal tri delavce podjetja Progros, ki naj bi ostali brez plač. Eden od njih naj bi prejel 6000 evrov, druga dva po 3000 evrov, skupaj torej 12.000 evrov. Stevanović je ob tem poudaril, da je s tem dokazal, da v Resnici držijo besedo. Toda prav tukaj se zgodba šele zares zaplete. Delavci so morda res dobili denar, a vprašanje ostaja: zakaj ga sploh niso dobili pravočasno od podjetja, za katerim stoji poslanec državneg

Nasprotniki novele zakona o parlamentarni preiskavi naj bi zbrali več kot 42 tisoč podpisov za referendum. Na to se je ostro odzval poslanec Aleksander Reberšek, ki trdi, da v ozadju ni le skrb za pravice ljudi, ampak predvsem zaščita Roberta Goloba. Zbranih dovolj podpisov, politična temperatura pa narašča Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so zbrali 42.004 podpise, s čimer naj bi presegli mejo 40 tisoč podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Že od začetka zbiranja podpisov nasprotniki novele opozarjajo, da naj bi zakon odpiral vrata tako imenovani »politični policiji« in političnim zlorabam. A na drugi strani so se takoj oglasili tudi zagovorniki zakona. Med najostrejšimi je bil Aleksander Reberšek