NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Napoved ministra Boruta Rončevića, da bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino preselil v Novo mesto, je sprožila burne odzive. A novomeški župan Gregor Macedoni odgovarja z zelo jasnim sporočilom: Dolenjska prestolnica pri izobraževanju ni obrobje, ampak mesto z dolgo in močno tradicijo. Selitev, ki je dvignila veliko prahu Ko je minister Borut Rončević javno napovedal, da razmišlja o selitvi ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino iz Ljubljane v Novo mesto, se je razprava hitro razplamtela. Po poročanju medijev naj ne bi šlo le za simbolično selitev ministrove pisarne, temveč za idejo o celovitejši selitvi ministrstva, ki jo minister povezuje z decentralizacijo države. Prav ta beseda – decentralizacija – je v Sloveniji vedno občutljiva

Prebivalce Sneberij je v teh dneh vznemirilo opozorilo domačina, ki je zapisal, da so se v noči iz petka na soboto okoli delavnice smukali štirje zamaskirani moški. Po njegovih besedah naj bi si objekt ogledovali in ga nameravali vlomiti, a jih je nekaj očitno pregnalo. Noč, ki je domačinom pustila neprijeten občutek V lokalni Facebook skupini Sneberčanke in Sneberčani se je pojavil zapis, ki je med krajani hitro vzbudil pozornost. Boštjan Kokelj je opozoril, da naj bi se v noči iz petka na soboto štirje zamaskirani moški zadrževali ob delavnici. Kot je zapisal, naj bi si objekt ogledovali in očitno nameravali vlomiti vanj. »Kaj jih je prestrašilo, ne vemo, bi vas pa radi opozorili, da bodite previdni in pozorni,« je med drugim zapisal v objavi, s katero je žel

Tri plače so bile nakazane, zgodba pa s tem še ni končana. Primer poslanca Borisa Mijiča zdaj ni več samo vprašanje dolga podjetja Progros, ampak tudi vprašanje politične odgovornosti, verodostojnosti Resnice in odnosa politike do delavcev. Denar je prišel, toda senca nad zgodbo ostaja Predsednik Resnice Zoran Stevanović je danes sporočil, da je poplačal tri delavce podjetja Progros, ki naj bi ostali brez plač. Eden od njih naj bi prejel 6000 evrov, druga dva po 3000 evrov, skupaj torej 12.000 evrov. Stevanović je ob tem poudaril, da je s tem dokazal, da v Resnici držijo besedo. Toda prav tukaj se zgodba šele zares zaplete. Delavci so morda res dobili denar, a vprašanje ostaja: zakaj ga sploh niso dobili pravočasno od podjetja, za katerim stoji poslanec državneg

Nasprotniki novele zakona o parlamentarni preiskavi naj bi zbrali več kot 42 tisoč podpisov za referendum. Na to se je ostro odzval poslanec Aleksander Reberšek, ki trdi, da v ozadju ni le skrb za pravice ljudi, ampak predvsem zaščita Roberta Goloba. Zbranih dovolj podpisov, politična temperatura pa narašča Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so zbrali 42.004 podpise, s čimer naj bi presegli mejo 40 tisoč podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Že od začetka zbiranja podpisov nasprotniki novele opozarjajo, da naj bi zakon odpiral vrata tako imenovani »politični policiji« in političnim zlorabam. A na drugi strani so se takoj oglasili tudi zagovorniki zakona. Med najostrejšimi je bil Aleksander Reberšek

Plačilna lista ni samo papir z neto zneskom, ki ga dobite na račun. Je eden najpomembnejših dokumentov vsakega zaposlenega, saj razkriva, kako je bila vaša plača obračunana, kateri dodatki so bili upoštevani, koliko prispevkov je bilo odvedenih in ali vam je delodajalec izplačal vse, kar vam pripada. Plačilna lista ni samo formalnost Vsak mesec jo prejme skoraj vsak zaposleni, a le redki jo zares natančno pregledajo. Večina ljudi ob izplačilu plače pogleda predvsem en podatek: koliko denarja je bilo nakazanega na bančni račun. Če se znesek približno ujema s pričakovanji, plačilna lista pogosto konča v predalu, elektronski pošti ali mapi na računalniku. Toda prav to je lahko napaka. Plačilna lista je dokument, ki pokaže veliko več kot samo neto plačo. Iz n

Mineva 35 let od konca vojne za Slovenijo, dneva, ki ga ne smemo nikoli vzeti kot samoumevnega. V Kopru se danes na elektronskih zaslonih vrti spominski posnetek, ki mimoidoče opominja, kako dragocena je država, za katero so se ljudje nekoč borili z neizmernim pogumom. Ko se na zaslonu prikaže spomin, se ustavi tudi srce Včasih ni potrebno veliko. Le nekaj podob, nekaj besed, slovenska zastava, spomin na ljudi, ki so v odločilnih dneh stopili skupaj. In človek obstane. Danes, 7. julija 2026, mineva 35 let od konca vojne za Slovenijo, vojne, ki je majhni državi odprla vrata v samostojnost. Prav zato ima današnji dan posebno težo. Po Kopru se na elektronskih jumbo zaslonih predvaja spominski posnetek, posvečen junakom osamosvojitve. Ne kot navaden video. Bolj kot tih, a moč

Na Vipavski hitri cesti je zaradi gorečega tovornega vozila zaprta cesta med Nanosom in Vipavo v obe smeri. Vozniki naj računajo na zastoje, obvoz za osebna vozila pa je urejen po vzporedni regionalni cesti. Promet obstal med Nanosom in Vipavo Na Vipavski hitri cesti je prišlo do resne prometne ovire, ki je popolnoma ohromila promet med Nanosom in Vipavo. Zaradi gorečega tovornega vozila je cesta zaprta v obe smeri, kar pomeni, da težave ne čakajo le voznikov proti Italiji, ampak tudi tiste, ki se vračajo v smeri proti notranjosti države. Takšne zapore na tem odseku hitro povzročijo precejšnjo zmedo. Gre namreč za pomembno prometno povezavo med notranjostjo Slovenije, Vipavsko dolino in naprej proti Italiji, zato se lahko kolone ob popolni zapori naberejo zelo hitro.

Vlada pripravlja Nacionalni demografski sklad, v katerega naj bi se prelilo skoraj vse pomembnejše državno premoženje. Na papirju je obljuba velika: več denarja za pokojnine, starejše in družine. A za številko 17 milijard evrov se skriva tudi vprašanje, ki ga Slovenija ne sme spregledati – kdo bo v resnici nadzoroval ta denar? Velika obljuba, a zakon še ni dokončen Ministrstvo za finance je potrdilo, da je predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu še v medresorski obravnavi in da končna vsebina zakona še ni dokončno oblikovana. Temeljni cilj pa je jasen: donosi državnega premoženja naj bi dolgoročno pomagali pri varnejših pokojninah in večji socialni varnosti sedanjih ter prihodnjih generacij. Prav zato gre za eno najpomembnejših finančno-političnih

Medtem ko se nad Atlantikom že oblikuje nov vročinski val, Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da najtežji tedni letošnjega poletja morda še niso za nami. Portugalska in jug Španije se pripravljata na temperature do 43 stopinj Celzija, Francija in države Beneluksa pričakujejo nov udar skrajne vročine, deli srednje Azije pa že beležijo več kot 40 stopinj. Zaradi resnosti razmer je WHO sklical izredni sestanek s predstavniki 41 držav evropske regije, Evropske komisije in civilne družbe. Cilj je bil jasen: pregledati, kaj se je med zadnjimi vročinskimi valovi izkazalo za učinkovito, in države bolje pripraviti na tedne, ki prihajajo. Regionalni direktor WHO za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge je poudaril, da skrajne vročine ne smemo več razumeti zgolj kot vremens

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so na območju Slovenske Bistrice obravnavali primer izsiljevanja, v katerem sta osumljeni dve osebi, stari 46 in 34 let. SLOVENSKA BISTRICA – V torek, 30. junija 2026, so opravili več hišnih in osebnih preiskav ter preiskav vozil, obema osumljencema pa je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Izposodil si je 50.000 evrov, nato naj bi sledile grožnje Po navedbah policije sta osumljenca od jeseni 2024 dalje od oškodovanca izterjala oziroma si protipravno pridobila večjo premoženjsko korist. Oškodovanec naj bi si od osumljenih najprej izposodil 50.000 evrov, nato pa naj bi ga z grožnjami in uporabo fizičnega nasilja prisilila v podpis več kupoprodajnih pogodb za različne delovne stroje, ki so bili v la