NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Kar se je začelo kot običajen dan, se je končalo z odkritjem, ki odpira številna vprašanja. V Hočah so našli truplo neznanega moškega, policija pa zdaj išče odgovore – in tudi pomoč ljudi. Najdba, ki je pretresla območje med Hočami in Rogozo V sredo so bili policisti obveščeni o najdbi človeških posmrtnih ostankov na območju med Spodnjimi Hočami in Rogozo. Občan je naletel na truplo starejšega moškega, skrito pod šotorom med balami slame – prizor, ki ga ni mogoče kar tako pozabiti. Na kraj so takoj odšli kriminalisti Policijske uprave Maribor in opravili temeljit ogled. Že na prvi pogled je bilo jasno, da identitete pokojnika ni mogoče ugotoviti na kraju samem, zato se je preiskava hitro preusmerila v zbiranje dodatnih informacij. Obdukcija brez znak

Madžarska je tik pred volitvami, in to so ene tistih, ki jih ne spremljajo samo doma. Viktor Orbán je na oblasti že 16 let, kar je v evropskem prostoru že skoraj posebna kategorija, tokrat pa prvič po dolgem času res čuti pritisk. Opozicija ni več samo glasna na robu, ampak dejansko diha za ovratnik. V Bruslju in po drugih evropskih prestolnicah zato mnogi gledajo, ali bi se lahko z zamenjavo oblasti spremenil tudi odnos Budimpešte do EU. Budimpešta: Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se napetost stopnjuje, ankete nakazujejo, da bi lahko Fidesz izgubil svojo običajno, udobno prednost. Največji izzivalec Orbána je Péter Magyar, človek, ki je še nedolgo nazaj prihajal iz vladnih krogov, zdaj pa vodi stranko Tisza. V zadnjih mesecih je uspel pobrati precej nezadovol

Besede, ki odmevajo. Novomeški župan Gregor Macedoni je z odprtim pismom sprožil razpravo, ki presega politiko – gre za otroke, varnost in meje socialne države. Kje potegniti črto? Pismo, ki odpira neprijetna vprašanja V času, ko je Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona o javni varnosti, je župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni stopil v ospredje z ostrim, neposrednim pismom. Naslovil ga je na Varuha človekovih pravic in Pravno mrežo za varstvo demokracije, v njem pa postavil vprašanje, ki ga ni mogoče preslišati: »Bomo ščitili otroke in žrtve ali neodgovorne posameznike?« Gre za odziv na odločitev, ki začasno preprečuje izvršbo neplačanih glob – tudi na denarno socialno pomoč, kar odpira številne dileme v praksi. Otroci k

Ta teden bodo radarji na cestah pogostejši kot kadarkoli – vprašanje ni več, ali vas bodo ujeli, ampak kje. LJUBLJANA – V ponedeljek, 13. aprila, se po vsej Sloveniji začenja nacionalna preventivna akcija »Hitrost«, ki jo vodita Agencija za varnost prometa in Policija. Do nedelje, 19. aprila, lahko vozniki pričakujejo poostren nadzor hitrosti – tudi z večjim številom radarjev, tako stacionarnih kot mobilnih. Poseben poudarek bo v sredo, 15. aprila, ko bo v okviru ROADPOL potekal t. i. maraton merjenja hitrosti po vsej Evropi. Čeprav se takšne akcije pogosto dojemajo kot »lov na prehitre voznike«, številke kažejo, da gre za precej več kot to. Hitrost ostaja tihi ubijalec slovenskih cest Neprilagojena hitrost že vrsto let ostaja eden ključnih dejavnikov na

Tik pred prvo sejo novega parlamenta je odjeknila novica, ki odpira več vprašanj kot odgovorov. Zakaj bi država morebitnim ključnim akterjem preprečila vstop, namesto da bi jih zaslišala? In kaj to pomeni za razumevanje celotne afere? Nenavadna odločitev v občutljivem trenutku Novica je prišla skoraj neopazno, a z močnim odmevom. Državna tiskovna agencija je sporočila, da je policija predstavnike izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube evidentirala v sistemu, ob morebitnem ponovnem prihodu pa jim grozi prepoved vstopa v Slovenijo. Po navedbah policije je bil ukrep sprejet na podlagi informacij Sove. Čas objave ni nepomemben. Zgodilo se je tik pred prvo sejo novega parlamenta, ko se politične karte šele na novo razdeljujejo. In prav zato se mnogi spra

Ko pogledaš številke, hitro postane jasno: nekateri vodijo milijardna podjetja, a zaslužijo “le” nekaj sto tisoč evrov, drugi pa se približajo dvema milijonoma. Kako je to mogoče? In kdo je danes pravi kralj plač v Sloveniji? Brodnjak prehitel vse – številke, ki povedo več kot besede Dolga leta je veljalo, da je Jože Colarič iz Krke nedotakljiv na vrhu, a leto 2025 je prineslo preobrat. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prejel skoraj 1,8 milijona evrov bruto in s tem zasedel prvo mesto med najbolje plačanimi menedžerji v Sloveniji, medtem ko je Colarič ostal tik za njim z okoli 1,6 milijona evrov bruto. Razlika ni ogromna, a dovolj velika, da simbolno pomeni spremembo na vrhu, pri čemer imajo ključno vlogo variabilni prejemki, kot so nagrade, vezane na usp

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je odobril neposredne pogovore z Libanonom, kar je na papirju velika novica, ker gre za eno najbolj občutljivih točk v regiji. Hkrati pa to še ne pomeni, da se je napetost kar čez noč umirila. Razmere ostajajo zelo ostre, izraelski napadi v Libanonu so v zadnjem obdobju terjali veliko žrtev, vprašanje prekinitve ognja pa je še vedno bolj megleno kot jasno, vsaj javno. Bejrut: Na Bližnjem vzhodu se odpira možnost redkega neposrednega političnega stika med Izraelom in Libanonom. Netanyahu je sporočil, da je dal zeleno luč za začetek neposrednih pogajanj z libanonsko stranjo. V ozadju naj bi bil eden ključnih ciljev omejitev vpliva Hezbolaha in vzpostavitev varnostnih pogojev, ki bi Izraelu prinesli več miru na severni meji. Po navedbah

Ajdovščina – V Sloveniji so seizmografi zaznali potresni sunek, ki je bil po prvih podatkih lociran na območju Ajdovščine. Dogodek se je zgodil včeraj v popoldanskih urah, tresenje pa so zaznali tudi nekateri prebivalci. Kdaj in kje se je zgodilo? Po uradnih podatkih se je potres zgodil včeraj, nadžarišče pa je bilo približno 8 kilometrov južno od Ajdovščine. Dogodek so zaznali seizmografi, podatki pa so bili tudi preverjeni s strani strokovnjakov. Magnituda potresa je znašala okoli 1,2, kar pomeni, da gre za zelo šibek potres. Takšni sunki so sicer pogosti in jih večina prebivalcev sploh ne zazna. Kljub temu lahko posamezniki v neposredni bližini nadžarišča občutijo rahlo tresenje ali vibracije. V zadnjih dneh več manjših potresov Podatki kažejo

Izjava Andreja Bakrenega je zadela v občutljivo točko. A šele komentarji pod objavo pokažejo pravo sliko – razdeljeno, čustveno in brez olepševanja. Kaj Slovenci v resnici mislijo o jeziku, integraciji in odgovornosti? Izjava, ki je odprla prostor za glasove javnosti Andrej Bakreni, romski stand-up komik iz Prekmurja, ki odkrito govori o svojem poreklu, je s svojo izjavo o znanju slovenskega jezika med predstavniki Romov sprožil burno razpravo. Zapisal je: »Vsak predstavnik Romov bi moral tekoče govoriti in pisati slovensko. Ko poslušam intervjuje, me je prav sram.« A prava zgodba se je začela šele pod objavo – tam, kjer ni filtrov in kjer ljudje povedo, kar mislijo. “Ne gre samo za Rome” – razprava se hitro razširi Velik del komentarjev se sploh ni usta

Dan, ki bi moral biti formalen začetek mandata, se spreminja v politično napeto igro številk. Kdo bo zbral 46 glasov in prevzel eno ključnih funkcij v državi? Odgovor še zdaleč ni samoumeven. Današnji dan v državnem zboru ni le simboličen. Novi poslanci desetega sklica bodo prvič sedli v parlamentarne klopi, a že prvi koraki razkrivajo, da bo mandat vse prej kot miren. Začetek v znamenju protokola – in prve napetosti Ustanovno sejo bo sprva vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov. Sledil bo nagovor dosedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, nato pa ena ključnih formalnosti – oblikovanje mandatno-volilne komisije. Ta korak se morda zdi rutinski, a v ozadju se skriva več. Komisija bo pregledala izide volitev in morebitne pritožbe,