NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Sredi belega dne, med množico turistov in domačinov, se je na Prešernovem trgu odvila napeta drama. Moški z nožem, policijsko posredovanje – in nato še nepričakovan zaplet, ki je vse skupaj še zaostril. Kaj se je v resnici zgodilo? Nenaden strah na najbolj obljudenem trgu Nedeljsko popoldne bi moralo biti mirno. Prešernov trg je bil, kot običajno, poln ljudi – sprehajalcev, turistov, družin, ki so uživali v prostem dnevu. Nato pa preobrat. Okoli 14. ure so policisti prejeli klic, da se po trgu sprehaja moški, ki mimoidočim grozi z nožem. Napetost je bila takojšnja, ljudje so se umikali, opazovali iz varne razdalje, nekateri celo v strahu zapuščali območje. V nekaj minutah je na kraj prispelo več policistov, ki so situacijo vzeli resno – in odločno. Polic

“Imamo Harvard, MIT in YouTube… nimamo pa ene uradne razlage za 5. razred?” To vprašanje je razjezilo starša – in odprlo razpravo, ki je marsikoga zadela v živo. Je slovensko šolstvo res obstalo v času? Ko starš ostane sam – v letu 2026 Predstavljajte si: otrok sedi za mizo, pred njim ulomki. Zmede ga. Potrebuje razlago. Starš odpre računalnik in začne iskati, a hitro ugotovi nekaj neprijetnega – uradnega, sistemskega vira preprosto ni. Prav to je razjezilo publicista Jana Macarola, ki je v odprtem pismu ministru za šolstvo Vinku Logaju zapisal, da v Sloveniji še vedno nimamo osnovne javne digitalne knjižnice znanja, kjer bi otrok ali starš z nekaj kliki dobil razlago, vaje in video. In vprašanje, ki visi v zraku: kako je to sploh mogoče? “Če lahko en

Slovenija po volitvah stoji na mestu. Pogovori tečejo, a vlade ni. V ospredje stopa ideja “narodne enotnosti” – toda ali gre res za rešitev ali za premišljeno politično taktiko? Pat položaj, ki odpira vrata “izrednim” rešitvam Po volitvah se je politični prostor znašel v znani, a vedno znova neprijetni situaciji – matematika ne deluje, večine ni, zaupanje med strankami pa je načeto. V takšnih trenutkih se vedno znova pojavi ideja, ki zveni skoraj odrešilno: vlada narodne enotnosti. Široka koalicija, ki naj bi presegla ideološke razlike in državo stabilizirala. A že tukaj se odpre ključno vprašanje – ali gre za iskreno željo po sodelovanju ali za politično nujo, zapakirano v lepše besede? Golob kot “konstruktiven” – a pod največjim pritisko

Slovenija po volitvah stoji na razpotju. Dva nekdanja premierja gledata isto politično sliko – a vidita povsem različni realnosti. In prav v tem razkoraku se skriva odgovor, kdo bo vodil državo. Volilni rezultat, ki ni dal zmagovalca Volitve marca 2026 niso prinesle jasnega zmagovalca. Gibanje Svoboda je sicer ostalo največja stranka, a brez potrebne večine, desni blok pa se je nevarno približal oblasti. Parlament je razdeljen, številka 46 pa je postala ključ, ki ga brez dodatnih partnerjev ni mogoče doseči. Prav zato se politična teža ne meri več samo v številu glasov, ampak v sposobnosti povezovanja. In tukaj nastopi t. i. tretji blok – skupina, ki ni zmagala, a brez nje vlade preprosto ni. Tretji blok: majhen po številu, velik po vplivu Gre za kombinacijo

Plačuješ RTV, čeprav televizije sploh ne gledaš? In ko želiš odjavo – naletiš na birokratski zid. Zgodbe ljudi razkrivajo sistem, ki ga mnogi ne razumejo, še manj pa sprejemajo. Zakaj ga sploh plačujemo – tudi brez televizije? RTV prispevek ni klasična naročnina, temveč zakonska obveznost. Sistem temelji na predpostavki, da ima skoraj vsak odjemalec elektrike tudi napravo za sprejem programov. In danes to ni več samo televizor. Med “sprejemnike” sodijo tudi računalniki, tablice in pametni telefoni, kar pomeni, da se obveznost razširi praktično na vsakogar. Prav zato mnogi poudarjajo, da ne gre več za izbiro, ampak za prisilo – za nekaj, čemur se je skoraj nemogoče izogniti. Odjava? Na papirju enostavna, v praksi pa … Čeprav zakon predvideva možn

Tragedija je zasenčila velikonočno druženje v severni Nemčiji, ko je močan veter med iskanjem pirhov podrl veliko drevo. Umrli so trije udeleženci, še ena oseba je huje poškodovana, na kraju pa so posredovali tudi svetovalci za psihološko pomoč. Nemčija: V gozdu blizu kraja Satrupholm na severu Nemčije se je nedeljsko dopoldne druženje, namenjeno družinam, v nekaj trenutkih spremenilo v nesrečo. Drevo se je v sunkih vetra prelomilo in padlo na skupino ljudi, ki so sodelovali pri velikonočnem iskanju jajc. Kako je prišlo do nesreče in kdo je bil med udeleženci Po podatkih policije je bilo na dogodku približno 50 ljudi, večinoma povezanih z bližnjo nastanitveno ustanovo, ki je del sistema pomoči nosečnicam, mladim mamam in otrokom. Okoli 11. ure je pribli

Velikonočni ponedeljek prinaša znan scenarij – polne ceste, živčnost in dolge kolone. Če se odpravljate na pot, preverite, kdaj bo najhuje in kje vas lahko čaka neprijetno presenečenje. Popoldne bo promet dosegel vrhunec Dopoldne še daje občutek, da bo šlo, a to je le zatišje pred valom. Pravi prometni pritisk prihaja popoldne, ko se bodo na ceste istočasno podali izletniki, turisti in vsi, ki se vračajo domov po praznikih. Takrat se začnejo kolone, počasna vožnja in tisto znano vprašanje: zakaj ravno danes? Glavne smeri: tranzit čez Slovenijo Največ prometa se danes pričakuje na tranzitnih smereh – od Hrvaške proti Avstriji ter od Madžarske proti Italiji. Slovenija bo znova postala ozko grlo Evrope, kjer se tokovi vozil združijo in upočasnijo. Najbo

V ponedeljkovih napadih iz zraka na več iranskih mest je umrlo več kot 25 ljudi, napetosti pa se stopnjujejo tik pred rokom, ki ga je postavil Donald Trump. Iran medtem odgovarja z raketnimi napadi in pritiska na sosednje države v Perzijskem zalivu, medtem ko se svetovni trgi pripravljajo na novo podražitev energije. ZDA in Izrael so izvedli val napadov na cilje v Iranu, med drugim tudi v Teheranu, kjer so odjeknile eksplozije in je bilo več ur slišati nizko leteča letala. Iran je odgovoril z raketami proti Izraelu in z napadi proti ciljem v zalivskih državah, ki so aktivirale zračno obrambo. Zakaj je Hormuška ožina postala glavno bojišče Hormuška ožina je ena ključnih pomorskih poti za svetovno oskrbo z nafto, in prav tam Iran še naprej omejuje plovbo. Promet

Nekateri so potovali ure, a cilja niso dosegli. Planica 2026 je za mnoge ostala neizpolnjena izkušnja – zdaj organizator prvič javno odgovarja. Kaj to pomeni za obiskovalce? Planica. Kraj, kjer se vsako leto pišejo zgodbe. A letos niso bile vse lepe. Za nekatere obiskovalce se je pot končala še preden so sploh videli skakalnico. Dolga pot, ki se je končala pred vhodom Organizatorji so priznali, da je bila pot do prizorišča za številne zahtevna. Prometni zastoji, gneča, organizacijski izzivi – vse to je povzročilo, da nekateri obiskovalci niso pravočasno prišli na dogodek. To ni le nevšečnost. To je razočaranje. Predstavljajte si: kupiš karto, načrtuješ dan, nato pa obstaneš na poti. In skoki se medtem že odvijajo. Reklamacije? Da, a pod določenimi pogo

Letos se številnim zaposlenim ob pogledu na regres dobesedno smeji. Medtem ko je zakonski minimum 1.482 evrov, nekateri prejemajo skoraj še enkrat več. Kje so letos najbolj radodarni – in kaj to pomeni za preostale? Banke letos razvajajo zaposlene Če sodimo po številkah, so letos največji nasmeh pričarale prav banke. Zaposleni v OTP banki Slovenija so prejeli kar 2.830 evrov regresa, v NLB pa zelo podobnih 2.791 evrov. To niso več simbolične nagrade, temveč resni dodatki, ki lahko bistveno vplivajo na finančno sliko posameznika. A zgodba se tu ne konča, saj so podoben znesek izplačali tudi Telekom Slovenije, Sava Re in Generali – vsi okoli 2.790 evrov, kar jasno kaže na trend, da velika podjetja z dobički skušajo zadržati kader tudi z višjimi izplačili. Indu