NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Ravne na Koroškem – Občinski svet Občine Ravne na Koroškem je na 23. redni seji sprejel sklep o uvedbi območij kratkotrajnega parkiranja, kjer bo treba parkiranje plačevati. Nov režim se uvaja na območju mestnega jedra – Trg ter na parkiriščih Na gradu / DTK. Plačljivo parkiranje prvič tudi na območju Na gradu Na javnih parkiriščih Na gradu se uvaja prvo plačljivo parkiranje osebnih avtomobilov. Cena parkiranja bo znašala 0,50 evra na uro, pri čemer bo prva pol ure brezplačna, parkiranje pa bo omejeno na največ tri ure dnevno. Plačljiv režim bo veljal med 6. in 19. uro, vse dni v tednu, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Kot je bilo navedeno ob sprejemu sklepa, bo možen tudi abonma, in sicer 8,33 evra na mesec oziroma 100 evrov na leto. V mestnem j

Ljubljana – Policisti Policijske uprave Ljubljana obravnavajo prometno nesrečo, v kateri sta bila udeležena kolesarka in voznik osebnega vozila. Dogodek se je zgodil v petek, 30. januarja 2026, okoli 13.30, na Tržaški cesti na območju Brezovice pri Ljubljani. Poziv pričam in udeležencu Po doslej zbranih informacijah sta se udeleženca na kraju sama dogovorila in si nista izmenjala osebnih podatkov, saj je bila materialna škoda minimalna, kolesarka pa sprva ni bila poškodovana. Policija je bila o dogodku obveščena naknadno, ko so se pojavile okoliščine, ki zahtevajo razjasnitev poteka nesreče. Policisti Policijske postaje Ljubljana Vič zato pozivajo vse morebitne priče ter udeleženca prometne nesreče, da se oglasijo in pomagajo razjasniti okoliščine dogodka. V

Bilo je tik pred polnočjo, ko je tišino Pirana presekala sirena. Morje je raslo hitreje, kot so napovedovali modeli, in doseglo kar 339 centimetrov. Prebivalci so obstali, službe pa so ukrepale – hitro in odločno. Sirena sredi noči in pogled proti morju V noči na četrtek je ob izjemno visokem plimovanju zazvonila sirena javnega alarmiranja v Piran. Opozorilo ni bilo rutinsko. Gladina morja je okoli 23.30 dosegla kar 339 centimetrov – precej več od napovedanih vrednosti in med najvišjimi izmerjenimi v zadnjih letih. Za obalno mesto to pomeni rdeči alarm. Minuta za minuto: boj z vodo Pristojne službe so se odzvale nemudoma. Posredovanje je trajalo več ur, a je bilo usklajeno in natančno. Z začasnimi zaporami, preusmerjanjem vode in varovanjem kritičnih točk so

Pandemija skoraj vedno pusti sled, ki je ne izbriše niti takrat, ko maske izginejo in se življenje navidezno vrne v stare tirnice. Naš odnos do zdravja po pandemiji postane bolj zavesten in bolj vsakodneven: od “zdravnik bo uredil” se premakne k vprašanju, kaj lahko naredim sam in kako moje odločitve vplivajo na druge. Pri nekaterih to okrepi preventivo in zaupanje v stroko, pri drugih pa sproži izogibanje sistemu, tesnobo ali odpor. Zdravje se po pandemiji ne spremeni v eno smer postane pa bolj prisotno, bolj osebno in tudi bolj družbeno vprašanje. Zakaj pandemija zdravje premakne iz zasebne sobe v skupni prostor? Pred pandemijo je zdravje za večino ljudi tiha rutina: pregled, recept, občasna skrb. Pandemija pa zdravje postavi na oder. Naenkrat šteje, kako kašljamo,

Sodelavci Agencija Republike Slovenije za okolje opozarjajo na povečano nevarnost plazov v slovenskih gorah. Na podlagi terenskih opazovanj, meritev snežne odeje in meteoroloških modelov redno pripravljajo plazovni bilten, ki je ključno orodje za obveščanje javnosti v zimski sezoni. Terenska opazovanja in testi stabilnosti Na terenu opazovalci spremljajo proženje snežnih plazov in ugotavljajo, ali se sprožajo spontano ali zaradi človeškega vpliva. Na izbranih točkah izdelajo prerez snežne odeje in določijo trdoto posameznih plasti. Ta se ocenjuje glede na odpornost snega na pritisk dlani, prstov, svinčnika ali noža. Podatke nato vnesejo v specializirano aplikacijo za spremljanje snežnih razmer. Poseben pomen ima test stabilnosti snežne odeje, znan kot test ECT, p

Ljubljana – Na družbenih omrežjih se je razširil zapis gostinca, ki je z natančnimi številkami prikazal, koliko v trenutnih razmerah stane poslovanje gostinskega lokala. Objavljeni izračun je sprožil številne odzive in razpravo o vzdržnosti gostinske dejavnosti, zlasti za manjše podjetnike. Koliko v resnici stane en zaposlen V zapisu gostinec navaja, da en zaposlen letno predstavlja visok strošek. »Eden zaposlen te pride letno 27.300 evrov + božičnica 740 evrov + tvoji prispevki 8.520 evrov (brez dneva bolniške zaposlenega),« je zapisal. Skupni strošek dela za enega zaposlenega tako preseže 36.000 evrov letno, brez upoštevanja morebitnih bolniških odsotnosti. Najemnina in obvezni stroški Poleg stroškov dela so pomemben del izdatkov tudi fiksni stroški p

Varnost na Dolenjskem že dolgo ni več abstraktna tema iz poročil, ampak vsakodnevna izkušnja ljudi. Zdaj, tik pred volitvami, je potrpežljivosti konec. Lokalna iniciativa predsednike strank vabi pred občinstvo – brez olepševanja, brez floskul. Jugovzhodna Slovenija že leta posluša obljube, razmere pa se na terenu ne izboljšujejo. Prav s tem občutkom se je na javnost obrnil Silvo Mesojedec, samostojni svetnik Mestne občine Novo mesto in koordinator Ljudske iniciative Dolenjske. Njegovo sporočilo je jasno in neposredno: čas izgovorov je mimo, čas besed se izteka. Poziv, ki prihaja z ulice, ne iz pisarn Mesojedec poudarja, da prebivalci regije vsak dan živijo z občutkom, da je varnost postavljena na preizkušnjo. Medtem ko se v Ljubljani govori o strategijah in res

Jutro v središču Murske Sobote je presekala modro-bela policijska zapora. Vhod v Hotel Diana je zaprt, gostje ne morejo vstopiti, vprašanja pa visijo v zraku. Kaj se je zgodilo ponoči in zakaj je policija prevzela nadzor nad objektom? Policijski trak pred vhodom, radovedni pogledi mimoidočih Zgodaj zjutraj je bilo pred Hotelom Diana opaziti policijski trak, napeljan čez vhodni del stavbe. Vstop v hotel je onemogočen, območje pa je zavarovano. Mimoidoči so se ustavljali, fotografirali in ugibali, kaj se dogaja v enem najbolj prepoznavnih soboških hotelov. Hotel po vlomu ostaja zaprt; vir: Facebook Vlom ponoči, policija preiskuje dogajanje Kot so potrdili, je bil hotel ponoči tarča vlomilcev. Policija je takoj zjutraj zavarovala kraj in začela zbirati obvestila.

Razprava o plačah se je razvnela. Sindikati vztrajajo, da mora dvig minimalne plače potegniti za sabo tudi vse ostale, Marko Bandelli pa opozarja: to ni rešitev, temveč nevarna pot v inflacijo, nekonkurenčnost in recesijo. Poudarek se vse bolj seli k vprašanju – kam Slovenija sploh gre? Sindikati: brez dviga vseh plač se rušijo razmerja Sindikati so po objavi nove višine minimalne plače hitro poudarili, da se zgodba tam ne sme končati. Po njihovem mnenju dvig najnižje plače brez sočasnega dviga ostalih razvrednoti znanje, odgovornost in izkušnje. Opozarjajo, da se plačna razmerja ne smejo porušiti, saj razlike v plačah odražajo zahtevnost dela. Ob tem poudarjajo tudi socialni vidik – življenje se draži, stroški rastejo, zato zgolj minimalna plača ne more bi

Vloga staršev se je premaknila od občasnega nadzora nad ocenami k bolj stalni podpori pri učenju, počutju in digitalnih navadah. Starši danes največ prispevajo takrat, ko doma ustvarijo stabilne pogoje za učenje, se zanimajo za otrokovo razumevanje in sodelujejo s šolo kot partnerji. Manj učinkovito je, ko poskušajo nadomestiti učitelje ali prevzeti nadzor nad vsakim korakom. Zakaj se je vloga staršev sploh spremenila? Šola se je spremenila v treh smereh: več je sodelovalnega dela, več je digitalnih okolij in več se poudarja dobrobit učencev. Starši zato niso več pomembni le kot “kontrolorji” uspeha, ampak kot tisti, ki doma postavijo rutino, pomagajo uravnavati stres in urejajo meje pri zaslonih. Foto: Šola K temu prispeva tudi večja preglednost: e-dne