NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Projekt Drugi tir med Divačo in Koprom vstopa v zaključno fazo. Medtem ko je desni tir skoraj končan, poteka priprava na gradnjo vzporednega levega tira, ki bo dvotirnost prinesel šele leta 2030. Vlada je sprejela tretjo novelacijo investicijskega programa, ki potrjuje, da se vrednost projekta kljub številnim izzivom ne povečuje, ampak ostaja pri 1,109 milijarde evrov. Zakaj se ne gradita oba tira hkrati? Vprašanje, ki ga prebivalci ob trasi poslušajo že leta. Zakaj ne poteka sočasna gradnja obeh tirov? Odgovor ni enoznačen in sega v odločitve slovenskih vlad zadnjih 25 let ter v kratkotrajno, a pomembno epizodo z Italijo. Slovenija je že leta 2005 sprejela državni lokacijski načrt za enotirno progo Divača–Koper, vendar so Italijani leto pozneje predlagali priklj

Tina Gaber je s sproščenim, a obenem nabrušenim odzivom na Instagramu znova razburkala slovensko politiko. Vprašanje sledilke o izrazu »črnuhar« je odprlo staro rano – in razkrilo, kako zelo se spominja besed, ki so nekoč letele nanjo. Ostro vprašanje, še ostrejši odgovor Ko je sledilka Tinino vprašanje začinila z: »Kaj porečete, da je LG označila JJ za črnuharja?«, je Gabrova najprej priznala, da se je morala pri odgovoru »spustiti na nižji besedni standard«. Zakaj? Ker jo je prav ta politični krog skozi leta označeval z izrazito hujšimi etiketami – od prostitutke do sponzoruše. »NIKOLI ni bilo vseh teh pravilnežev, da bi me kot žensko branili,« je zapisala, skoraj z nasmeškom, a med vrsticami z zelo jasno poanto: kjer je bil njihov glas takrat, ko

Kadar politiki udarijo pod pasom, ne izgubijo le oni. Izgubimo vsi. Čas je, da si to priznamo in se vprašamo – ali smo res pripravljeni živeti v državi, kjer žaljivke krojijo prihodnost? Ko je meja prestopljena Eva Irgl je v uvodu izpostavila nekaj izjav slovenskih politikov – z leve in desne. Te izjave so bile ostre, surove, prežete z zaničevanjem. Primerjave s Hitlerjem, obtožbe o fašizmu, napadi na telesnost, celo besede o tem, da »ni psihiatra, ki bi vas pozdravil«… Ko jih prebereš zapored, se ti za trenutek zdi, kot da ne spremljamo demokratične razprave, temveč brutalni verbalni obračun. In prav to je bistvo: vse te izjave posegajo v dostojanstvo posameznika, ga razvrednotijo in ponižajo. Takšne besede imajo težo. Pustijo posledice. Ko retorika postan

»Jaz plačam vse. Oni pa nič.« Tako bi lahko strnili sporočilo, ki ga je Ivo Boscarol namenil slovenskih športnim zvezdnikom. Njegove besede so dvignile veliko prahu – ne zaradi ostrosti, temveč zaradi vprašanja, ki ga skrivoma nosimo vsi: kdo v resnici nosi težo skupnega? Ko se dobrodelnost spremeni v primerjavo Ivo Boscarol ne skriva razočaranja. »Če podjetnik donira 30 milijonov, je oligarh, športnik pa za drobiž postane car,« pravi z mešanico grenkobe in utrujenosti. V njegovi pripovedi je čutiti namen – ne napad, temveč željo po ravnotežju. Številke so impresivne: zasebna letala, milijonske pogodbe, navdušeni navijači. A v istem kadru stoji dejstvo, da številni slovenski vrhunski športniki davčno rezidentstvo prenesejo v Monako ali Združene arabske

Moški iz Splita je med policijskim postopkom pogoltnil paket droge in umr­l v bolnišnici. Noč, ki se je začela kot rutinski nadzor, se je končala z dramo, šokom in neodgovorjenimi vprašanji. Nič ni kazalo na tragedijo, a noč v Splitu je zavila v smer, ki si je ne želi nihče. Kratka vožnja, ki se je sprevrgla v dramo Policisti so nekaj po polnoči ustavili voznika, za katerega so hitro ugotovili, da je pod vplivom alkohola. Alkoholu je priznal, drogam pa ne – preizkus je zavrnil. Glas mu je šibko drsel, odgovori so bili kratki, zmedeni, kot da bi želel nekaj prikriti. »Nekaj ima v ustih,« so policisti opazili skoraj istočasno. Moškega so pozvali, naj izpljune. Ni reagiral. Samo stisnil je ustnice in gledal v tla. Nevaren trenutek, ko šteje vsaka sekunda Ko

V noči na nedeljo, 30. novembra 2025, je ob 1.12 v Cerknici izbruhnil požar hleva. Ob prihodu PGD Cerknica je bil požar že močno razvit in je zajel velik del objekta. Reševanje živine in omejevanje ognja Gasilci so najprej poskrbeli za rešitev živine iz gorečega objekta. Po evakuaciji so takoj pristopili k gašenju in uspeli zajeziti širjenje požara ter ga pogasiti. Po pogasitvi je sledila dolgotrajna sanacija. Odstraniti so morali pogorele konstrukcijske dele ter ves tlakovin, predvsem seno, ki je še tlelo in bi lahko povzročilo nov požar. Pomembna pomoč sosednjih društev Pri intervenciji je sodelovalo več društev: PGD Dolenje Jezero, PGD Dolenja Vas, PGD Martinjak, PGD Rakek in PGD Begunje. Skupaj so uspešno obvladali težko situacijo. Iz PGD Cerknica so s

V 59. letu se je poslovila ustvarjalka, ki je vsako zgodbo videla skozi barvo, teksturo in gib. Marta Frelih je bila ena tistih umetnic, ki jih ne opaziš le po imenih projektov, ampak po občutku, ki ga pustijo za seboj. Njeno življenje je bilo potovanje – od mariborskih ulic do evropskih odrov, od filmske kamere do nežnih detajlov kostuma. Njeno delo ostaja, njena toplina tudi. Korenine, ki so rasle v svet Rodila se je leta 1967 v Mariboru – mestu, ki jo je zaznamovalo in kjer je tudi sklenila svojo pot. Že zgodaj jo je vleklo v svet ustvarjanja, v barve, oblike, v zgodbe, ki jih je mogoče otipati. Študij jo je najprej popeljal v Zürich, nato v Maribor, Ljubljano in Köln, kjer je doktorirala iz humanističnih znanosti. Kot bi jo življenje nenehno vabilo naprej, širše,

Ajda je komaj eno leto stara deklica iz Šmarjeških Toplic, ki bi morala svoje otroštvo preživljati v igri, smehu in raziskovanju sveta. Namesto tega se njen vsakdan začne in konča z bojem. Z bojem proti izjemno redki genetski bolezni, pontocerebralni hipoplaziji tipa 8 (PCH8), ki prizadene le peščico otrok na svetu. Bolezen, ki spremeni vse PCH8 je ena najtežjih oblik redkih bolezni. Povzroča hude spremembe na možganih, otroci pa se spoprijemajo z izrazitimi gibalnimi in razvojnimi težavami. Prizadete so osnovne življenjske funkcije: dihanje, hranjenje in gibanje. Zdravniki pravijo, da je bolezen neozdravljiva. A njena družina, skupaj z Društvom Viljem Julijan, še vedno išče vsako, še tako majhno možnost, tudi možnost, da bi morda nekje v svetu obstajala pot do r

Koledar se preveša v zadnji mesec, pošiljke z voščili se šele nabirajo, Novoletni Loto pa je že tu – večji, glasnejši in bogatejši kot kadarkoli prej. Tri stanovanja, naložbeno zlato in več kot 15.000 srečnih trenutkov čakajo na svoje nove lastnike. Močan odziv iz lanskega leta se je ponovil – pravzaprav še presegel. Loterija Slovenije je letos v prodajo poslala kar 450.000 potrdil, sto tisoč več kot lani, ko so bila razprodana že pred božičem. Prodaja bo tekla vse do razprodaje oziroma do 1. januarja 2026 do 18. ure, a če bo šlo po znanem scenariju, bodo srečke pošle precej prej. Tri mesta, tri stanovanja in nova kategorija: zlato V središču dogajanja so letošnji trije veliki dobitki – stanovanja v Ljubljani, Kopru in prvič tudi v Mariboru. To je

Starejši čakajo na pomoč, ki jo že mesece plačujemo, medtem ko ključni kadri ministra Simona Maljevca prejemajo dodatke, položajne bonuse in delo od doma skoraj cel mesec. Kdo bo prevzel odgovornost za sistem, ki obstaja le na papirju? Oblečene obljube, golo stanje na terenu »Naše babice in dedki si zaslužijo dostojanstvo,« je še septembra poudarjal premier Robert Golob. A ko stopimo iz parlamentarnih vrst v resničnost, dostojanstvo izgine. Dolgotrajna oskrba, ki jo vsi že pol leta plačujemo, ne deluje. Osebni načrti zamujajo, pomoč na domu ni zagotovljena, dodatek za pomoč in postrežbo pa se izteka. Sistem, ki naj bi deloval 1. decembra, je obstal v praznih obljubah. Politična odgovornost? Decembra, so rekli. Decembra, ko sistema ni bilo Golob je decembra