NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Trije znanstveniki, Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi, so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo 2025 za delo, ki bi lahko spremenilo naš odnos do podnebja in vode. Njihov dosežek, metal-organska ogrodja (MOF-i), je nekaj, kar zveni zapleteno, a skriva preprost čudež: materiali, ki lahko ujamejo pline, kot je ogljikov dioksid, ali celo iz suhega zraka izvlečejo vodo. Gre za odkritje, ki bi nekoč lahko hkrati lajšalo učinke globalnega segrevanja in pomagalo zagotoviti pitno vodo tam, kjer jo danes ni. Kaj so pravzaprav MOF-i MOF-i so mreže, sestavljene iz kovinskih ionov in organskih molekul, ki skupaj tvorijo strukturo z neverjetno poroznostjo. V enem samem gramu materiala se skriva površina več nogometnih igrišč. To pomeni, da lahko “ujamejo” pline

V času umetne inteligence in digitalnih tokov, ki nikoli ne spijo, podatkovni centri požirajo vedno več energije, včasih več, kot je porabi cela država. Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in vesoljske družbe Blue Origin, pa pravi, da rešitev ne bo prišla z Zemlje. Gleda višje. V vesolje.Na konferenci Italian Tech Week je povedal, da bomo v naslednjih desetletjih verjetno priča prvemu podatkovnemu centru v orbiti. Zakaj podatke pošiljati tja gor? Po njegovem preprosto zato, ker ima vesolje nekaj, česar na Zemlji ni, neskončno sončno energijo. Tam ni noči, ni oblakov, ni vremena. Vse deluje, 24 ur na dan. Brez hlajenja z vodo, brez izpustov, brez hrupa. V orbiti bi lahko celo izkoristili naravno hladno okolje. Toploto bi odvajali skozi radiatorje, kar bi porabo energije z

Tesla se pripravlja na novo poglavje. V naslednjih dneh bo, po poročanju tujih medijev, predstavila cenejšo različico Modela Y, svojega najbolj prodajanega električnega avtomobila. Cilj je jasen – ponovno zagnati prodajo, ki se je v zadnjih mesecih opazno upočasnila. Zakaj ravno Model Y Model Y je postal simbol Tesline uspešnosti. Prostoren, preprost, tehnično dovršen. A konkurenca je v zadnjem letu ujela korak. Kitajski in korejski proizvajalci ponujajo cenejše električne modele, medtem ko Teslini avtomobili ostajajo v višjem razredu. Elon Musk želi zdaj z “novim poglavjem električne mobilnosti” doseči širši krog kupcev, brez, da bi pri tem žrtvoval osnovne prednosti modela. View this post on Instagram A post shared by Tesla (@teslamotors

Začetek oktobra 2025 je prinesel nov mejnik v svetu kriptovalut. Bitcoin je presegel mejo 125.000 ameriških dolarjev in s tem dosegel svojo najvišjo vrednost doslej. Novi rekord je prehitel poletni vrh in potrdil, da se trg kriptovalut vrača v obdobje močne rasti. Med vlagatelji vlada navdušenje, hkrati pa tudi previdnost – vprašanje “kam še lahko gre” je spet na mizi. Letošnja rast V letu 2025 se je Bitcoin povzpel za več kot 30 odstotkov, ena najmočnejših rasti v zadnjih letih. Začetek leta je bil negotov, z gospodarskimi nihanji in geopolitičnimi pritiski, a v drugi polovici se je trg stabiliziral. Pomembno vlogo so prevzeli institucionalni vlagatelji, ki so Bitcoinu dali novo težo in zanesljivost. Skupna tržna kapitalizacija se zdaj meri v bilijonih dola

Nezadržno krčenje tropskih gozdov zaradi plantaž za pridobivanje palmovega, kakavovega in karitejevega olja vodi v izgubo habitatov in povečanje emisij ogljikovega dioksida. V iskanju trajnostne rešitve biotehnološka podjetja in znanstveniki zdaj razvijajo laboratorijsko gojena olja, ki bi lahko v prihodnosti nadomestila del industrijske proizvodnje iz naravnih virov. Od fermentacije do olja v 30 dneh Namesto da bi oljne palme rasle več let, podjetja, kot je britanski SMEY, ustvarjajo maščobe v manj kot mesecu dni s pomočjo posebnih vrst kvasovk in fermentacijskega procesa. Proces: Mikroorganizmi se hranijo z rastlinskimi sladkorji ali odpadno biomaso ter proizvajajo olja, ki so po kemijski sestavi skoraj enaka naravnim. Prednosti: Ta pristop drastično zmanjša

Znanstveniki so po desetletjih raziskav končno razkrili, kaj je povzročilo, da je vesolje po dolgem obdobju teme zažarelo v prvih žarkih svetlobe. S kombinacijo podatkov vesoljskih teleskopov Hubble in James Webb so raziskovalci ugotovili, da so bile ključ do “kozmične zore” drobne, skoraj nevidne galaksije, ki so s svojim sevanjem razpršile meglico vodika in omogočile, da je svetloba ponovno prodrla skozi vesolje. Tema po rojstvu vesolja Po Velikem poku je bilo vesolje dolgo obdano v temo. Po prvem nastanku atomov vodika in helija se je prostor napolnil z nevtralnim plinom, ki je učinkovito zadrževal svetlobo. To obdobje, znano kot “kozmična tema”, je trajalo več sto milijonov let. Šele, ko so se pojavile prve galaksije in zvezde, je prišlo do t. i. rekacioniza

Saturnova luna Enceladus že dolgo buri domišljijo znanstvenikov. Gre za majhen svet, prekrit z ledeno skorjo, pod katero se skriva ocean tekoče vode, eden najbolj obetavnih krajev v Osončju za iskanje življenja. Nova raziskava pa zdaj še dodatno utrjuje možnost, da bi se v tem oddaljenem svetu res lahko skrivali pogoji, ugodni za nastanek živih organizmov. Ocean pod ledom, poln presenečenj Enceladus, drobna luna s premerom komaj 500 kilometrov, je eno najbolj nenavadnih teles v našem osončju. Njegova ledena površina blešči kot ogledalo, skoraj brezhibno odbija sončno svetlobo. Pod njo pa se skriva globalen ocean, ki ga ogrevajo plimske sile Saturna, kot da bi bil njegov notranji svet živ. Že sonda Cassini, ki je med letoma 2005 in 2017 krožila okoli Saturna, je ujel

Nočno nebo bo v teh dneh krasil poseben pojav, prva superluna letošnjega leta, imenovana tudi Žetvena luna. Gre za astronomski dogodek, ki navdušuje tako znanstvenike kot ljubitelje neba po vsem svetu. Kaj sploh je superluna? Superluna nastane, ko se polna luna ujame z njenim najbližjim položajem Zemlji, točko, imenovano perigej. Takrat je luna približno 30.000 kilometrov bližje kot običajno, zaradi česar se zdi do 14 % večja in do 30 % svetlejša. Čeprav izraz superluna ni uradno znanstven, astronomi pojav opisujejo kot perigejski syzygy, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo v skoraj popolni liniji. View this post on Instagram A post shared by India Today (@indiatoday) Kdaj bo vidna? Najlepši razgled na letošnjo superluno bomo imeli v

Vsako jesen po svetu potekajo tekmovanja, kjer pridelovalci razkazujejo svoje oranžne velikanke – buče, težke tudi več kot tono. A njihova rast ni naključje. Za temi orjaki stoji natančna kombinacija genetike, kemije tal in celo fizike rastlinskih tkiv. Znanstvena osnova rasti Vse se začne pri pravilni genetiki. Najbolj znana sorta za gojenje velikanskih buč je Cucurbita maxima Atlantic Giant, ki jo je razvil Kanadčan Howard Dill. Ta hibrid ima izjemno sposobnost shranjevanja vode in hranil, saj so njegova vlakna in lupina posebej elastična, zato lahko buča raste, ne da bi počila. View this post on Instagram A post shared by Northeast Giant Pumpkin (@northeastgiantpumpkin) Fizik David Hu z Georgia Tech je v svojih raziskavah pojasnil, da buče

Ledeniki v Švici so letos doživeli izjemno močno taljenje, izgubili so približno 3 % svoje celotne mase. Gre za četrti največji upad v zgodovini meritev, opozarjajo švicarski znanstveniki. Ta številka je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker se je v zadnjem desetletju stalilo že četrtina vseh ledenikov v državi. Kaj razkrivajo podatki Raziskavo je izvedel program GLAMOS (Swiss Glacier Monitoring Network), ki meri stanje ledenikov v sodelovanju z Akademijo znanosti. Analize kažejo, da so ključni vzroki letošnjega pospešenega taljenja nizka količina snega pozimi, rekordne temperature poleti in zgodnji začetek taljenja že spomladi. Zaradi redke snežne odeje so ledene ploskve ostale nezaščitene, sončna toplota pa je neposredno pospešila izgubo ledu. Foto: Taljen