NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Umetna inteligenca vse bolj spreminja zdravstvo, od diagnostike do robotskih operacij. A zdaj tehnologija posega tudi na področje, kjer je doslej kraljevala človeška toplina: v čustveno podporo bolnikom. V otroških bolnišnicah v ZDA že preizkušajo robota po imenu Robin, ki ni namenjen merjenju pulza ali prinašanju zdravil, temveč, objemom in pogovoru. Digitalni prijatelj z nasmehom Robin je visok približno 1,2 metra, ima belo, gladko ohišje in velik nasmeh. Zasnovan je tako, da deluje prijazno, ne zastrašujoče, zato ga otroci hitro sprejmejo kot prijatelja. Razvilo ga je podjetje Expper Technologies, prvotno v Armeniji, zdaj pa se uporablja v več ameriških bolnišnicah, med drugim v Massachusettsu, Kaliforniji in New Yorku. Ko Robin vstopi v bolniško sobo, poz

Ko so ljudje po prebolelem covidu začeli govoriti o zmedenosti, pozabljivosti, tisti megli v glavi, jih mnogi niso jemali resno. A zdaj imajo znanstveniki dokaz, resničen, merljiv, biološki. Ekipa z Univerze v Jokohami je odkrila, kaj se v resnici dogaja v možganih bolnikov z dolgotrajnim covidom. Prvi jasen dokaz Raziskavo je vodil profesor Takuya Takahashi, objavljena pa je v reviji Brain Communications. Z uporabo napredne metode PET-slikanja so znanstveniki opazili nekaj presenetljivega: pri bolnikih z dolgotrajnim covidom so receptorji, imenovani AMPA, izjemno aktivni. Gre za molekule, ki so ključne pri učenju in spominu in prav te so v možganih teh ljudi v preobilju. To ni več le občutek ali posledica utrujenosti. Gre za spremembo, ki jo je mogoče videti in izme

Znanstveniki z Harvarda in MIT-a poročajo o napredku pri naravnih morilskih celicah (NK celicah), ki v telesu prepoznavajo in uničujejo nenormalne celice. Z genskim inženirstvom so jih nadgradili v CAR-NK celice, ki natančneje “zaklenejo” na tarčo na površini rakavih celic. V poskusih na živalih so takšne celice ostale aktivne dlje časa in sprožile manj nevarnih imunskih odzivov kot nekateri obstoječi pristopi. Za bolnike to obeta kombinacijo večje natančnosti in boljšega varnostnega profila. Kako delujejo CAR-NK celice NK celice so del prirojenega imunskega sistema in znajo zaznati celice, ki so “pod stresom” ali se vedejo nenavadno. Z dodatkom receptorja CAR dobijo usmerjevalnik, ki jih vodi do izbranega označevalca na tumorju. Prednost v primerjavi z znanimi

Mikroplastika. Te drobne, skoraj nevidne sledi plastike so danes povsod, v vodi, hrani, zraku, celo v naši krvi. Dolga leta smo jih imeli za nekaj nedolžnega, nekaj, kar se pač nabira v okolju. Zdaj pa postaja jasno, da gre za eno najtišjih, a tudi najnevarnejših groženj sodobnega časa. Nova raziskava Medicinske univerze v Gradcu je pokazala nekaj, kar je znanstvenike resnično zaskrbelo. Mikroplastika namreč ne vpliva le na naravo, temveč tudi na nas, natančneje, na črevesni mikrobiom, tisti zapleten in občutljiv sistem bakterij, virusov in gliv, ki skrbi za prebavo, imunsko ravnovesje in, verjeli ali ne, celo naše razpoloženje. Ključne ugotovitve raziskave Glavni avtor raziskave, dr. Christian Pacher-Deutsch, opozarja, da smo mikroplastiki izpostavljeni vsak d

V osrčju gorovja Blue Ridge v ameriški Virginiji se skriva farma, kakršne še niste videli. Namesto blata in smradu tu slišimo le tiho brnenje prezračevalnih naprav. Varnostni ukrepi so izjemno strogi: Obiskovalci morajo mimo več varnostnih pregrad. Vozilo je treba oprati. Oblačila se zamenjajo za sterilne halje. Čevlji se razkužijo v posebnih kadih. Zakaj tolikšna previdnost? Ker tu živijo verjetno najčistejši prašiči na svetu – živali, katerih organi bodo morda nekoč rešili človeška življenja. View this post on Instagram A post shared by CGTN America News (@cgtnamerica) Prašiči, ustvarjeni za pomoč človeku Farma podjetja Revivicor Inc. je del revolucionarnega raziskovalnega projekta. Cilj je ustvariti prašiče, kat

V New Yorku so predstavili novega člana gasilske ekipe, robotskega psa B2Fire, ki je zasnovan posebej za boj proti ognju v najnevarnejših razmerah. Ta mehanski štirinožec, plod razvoja podjetja Unitree Robotics, dokazuje, da se prihodnost gasilstva hitro prepleta z napredno robotiko. Robot, ki ne pozna strahu B2Fire je tehnološko dovršen gasilski robot, grajen na osnovi že znanega modela Unitree B2, a nadgrajen s posebnim sistemom za gašenje požarov. Na hrbtu nosi visokotlačni vodni top, ki lahko brizga do 3.200 litrov vode na minuto, obenem pa je opremljen s toplotnimi senzorji in kamerami, ki mu omogočajo delovanje tudi v gostem dimu in popolni temi. Njegovo jekleno telo je odporno na vročino, prah in vodo, kar mu omogoča vstop tja, kjer je za človeka že prepozno.

Trije znanstveniki, Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi, so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo 2025 za delo, ki bi lahko spremenilo naš odnos do podnebja in vode. Njihov dosežek, metal-organska ogrodja (MOF-i), je nekaj, kar zveni zapleteno, a skriva preprost čudež: materiali, ki lahko ujamejo pline, kot je ogljikov dioksid, ali celo iz suhega zraka izvlečejo vodo. Gre za odkritje, ki bi nekoč lahko hkrati lajšalo učinke globalnega segrevanja in pomagalo zagotoviti pitno vodo tam, kjer jo danes ni. Kaj so pravzaprav MOF-i MOF-i so mreže, sestavljene iz kovinskih ionov in organskih molekul, ki skupaj tvorijo strukturo z neverjetno poroznostjo. V enem samem gramu materiala se skriva površina več nogometnih igrišč. To pomeni, da lahko “ujamejo” pline

V času umetne inteligence in digitalnih tokov, ki nikoli ne spijo, podatkovni centri požirajo vedno več energije, včasih več, kot je porabi cela država. Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in vesoljske družbe Blue Origin, pa pravi, da rešitev ne bo prišla z Zemlje. Gleda višje. V vesolje.Na konferenci Italian Tech Week je povedal, da bomo v naslednjih desetletjih verjetno priča prvemu podatkovnemu centru v orbiti. Zakaj podatke pošiljati tja gor? Po njegovem preprosto zato, ker ima vesolje nekaj, česar na Zemlji ni, neskončno sončno energijo. Tam ni noči, ni oblakov, ni vremena. Vse deluje, 24 ur na dan. Brez hlajenja z vodo, brez izpustov, brez hrupa. V orbiti bi lahko celo izkoristili naravno hladno okolje. Toploto bi odvajali skozi radiatorje, kar bi porabo energije z

Tesla se pripravlja na novo poglavje. V naslednjih dneh bo, po poročanju tujih medijev, predstavila cenejšo različico Modela Y, svojega najbolj prodajanega električnega avtomobila. Cilj je jasen – ponovno zagnati prodajo, ki se je v zadnjih mesecih opazno upočasnila. Zakaj ravno Model Y Model Y je postal simbol Tesline uspešnosti. Prostoren, preprost, tehnično dovršen. A konkurenca je v zadnjem letu ujela korak. Kitajski in korejski proizvajalci ponujajo cenejše električne modele, medtem ko Teslini avtomobili ostajajo v višjem razredu. Elon Musk želi zdaj z “novim poglavjem električne mobilnosti” doseči širši krog kupcev, brez, da bi pri tem žrtvoval osnovne prednosti modela. View this post on Instagram A post shared by Tesla (@teslamotors

Začetek oktobra 2025 je prinesel nov mejnik v svetu kriptovalut. Bitcoin je presegel mejo 125.000 ameriških dolarjev in s tem dosegel svojo najvišjo vrednost doslej. Novi rekord je prehitel poletni vrh in potrdil, da se trg kriptovalut vrača v obdobje močne rasti. Med vlagatelji vlada navdušenje, hkrati pa tudi previdnost – vprašanje “kam še lahko gre” je spet na mizi. Letošnja rast V letu 2025 se je Bitcoin povzpel za več kot 30 odstotkov, ena najmočnejših rasti v zadnjih letih. Začetek leta je bil negotov, z gospodarskimi nihanji in geopolitičnimi pritiski, a v drugi polovici se je trg stabiliziral. Pomembno vlogo so prevzeli institucionalni vlagatelji, ki so Bitcoinu dali novo težo in zanesljivost. Skupna tržna kapitalizacija se zdaj meri v bilijonih dola