NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Da, otroci potrebujejo omejitve pri tehnologiji. Ne zato, ker bi bila tehnologija sama po sebi nevarna, ampak zato, ker otrok brez meja težko loči med koristno uporabo, navado in preobremenitvijo. Dobra omejitev ni slepa prepoved, temveč jasen okvir: kdaj, koliko, zakaj in pod kakšnimi pogoji je naprava sploh smiselna. Zakaj popolna svoboda pri zaslonih ni dobra ideja? Otroški razvoj ne poteka na zaslonu, ampak v odnosu, gibanju, igri, dolgočasju, pogovoru in opazovanju sveta. Prav zato slovenske nacionalne smernice opozarjajo, da je v zgodnjem obdobju uporaba zaslonov posebej občutljivo vprašanje. Ob predstavitvi slovenskih smernic je pediatrinja dr. Mateja Vintar Spreitzer poudarila, da uporabo zaslonov do drugega leta starosti odsvetujejo. Razlog je preprost: otrok v nepos

Umetna inteligenca (UI) že spreminja odnose med ljudmi: vpliva na to, kako se pogovarjamo, kako si razlagamo ton sporočil, kako spoznavamo nove ljudi in kako rešujemo konflikte. Največja sprememba ni v “zamenjavi” človeka, ampak v tem, da UI vstopa med nas kot posrednik, predlaga besede, filtrira pozornost in ustvarja občutek stalne dosegljivosti. To je lahko koristno, kadar UI pomaga razjasniti misli ali umiriti spor. Lahko pa odnose tudi osiromaši, če postane bližnjica namesto iskrenega pogovora. Zakaj umetna inteligenca sploh vpliva na odnose? Odnosi se gradijo iz ponavljajočih se drobnih trenutkov: kdo komu prisluhne, kdo se čuti razumljenega, kdo komu verjame. UI vpliva prav na te “mikroodločitve”, ker se vse pogosteje vmeša v našo komunikacijo: predlaga od

Znanstveno odkritje se v prakso ne prenese v enem velikem skoku, ampak v dolgi verigi majhnih preverjanj. Najprej mora biti ugotovitev ponovljiva, nato uporabna, varna, izdelovalna in na koncu tudi sprejeta med ljudmi ali v sistemu. Zato med laboratorijem in resničnim življenjem skoraj nikoli ne stoji le znanost, ampak še inženirstvo, regulativa, denar, pravo in zaupanje. Zakaj dobro odkritje skoraj nikoli ni še uporabna rešitev? Ko znanstveniki objavijo preboj, javnost pogosto dobi občutek, da je rešitev že pred vrati. V resnici je to največkrat šele začetek. Dober rezultat v laboratoriju še ne pove, ali bo stvar delovala tudi zunaj idealnih pogojev: v bolnišnici, tovarni, na polju ali v navadnem stanovanju. Ena molekula se morda v petrijevki obnaša odlično, a je pre

SEO podnaslov: V kavarni, hotelu ali na letališču je udobje pogosto hitrejše od previdnosti in ravno tam se začnejo najdražje napake. Javna brezžična omrežja niso “samodejno nevarna”, niso pa nikoli nevtralna. Za osnovno brskanje so pogosto dovolj varna, ker večina spletnih strani danes uporablja šifriranje, ki ga prepoznamo po ključavnici oziroma “https”. Nevarnost pa skokovito naraste v trenutku, ko se prijavljate v račune, urejate službene zadeve, dostopate do banke ali se povežete v omrežje, ki ni to, za kar se izdaja. Takrat ne gre več za teorijo, ampak za zelo praktično vprašanje: komu ste pravkar odprli vrata? Zakaj so javna omrežja sploh problematična? Prvi problem je preprost: ne veste, kdo omrežje upravlja in kaj se z vašim prometom dogaja.

Ste bili ravno vi tam, ko se je zgodilo nekaj, kar bi morala videti vsa Slovenija? Morda imate na telefonu posnetek prometne nesreče, nenavadnega dogodka, močnega neurja ali prizora, ki je ljudi nasmejal, pa ste ga doslej pokazali le prijateljem. Bralci lahko z enim klikom postanejo avtorji in za objavo prejmejo do 20 evrov Portal Nadlani.si je uvedel funkcijo Story, ki uporabnikom omogoča objavo lastnih fotografij ali videoposnetkov neposredno na platformi. Če uredništvo objavo izbere in jo vključi v članek, avtor prejme denarno nagrado v višini od 5 do 20 evrov. Nadlani.si vam ponuja posebno priložnost. Objavite svoj Story in za to prejmete denarno nagrado! [single_story id="180910"] Kako sodelujete Izberite ali posnemite zanimivo vsebino – lahko gre za po

Ko se v iskalnik vpiše trendi 2026, ljudje običajno ne iščejo še ene liste modnih “novosti”, ki se čez dva meseca pozabijo. Iščejo signal, kaj se res premika in zakaj bo to vplivalo na delo, nakupovanje, varnost, zdravje in na to, kaj bomo imeli za “normalno” v digitalnem svetu. In ravno tukaj so trendi 2026 zanimivi: niso samo napoved, ampak povzetek smeri, ki so se že začele, v 2026 pa postajajo dovolj močne, da jih opaziš vsak dan. Zakaj trendi 2026 niso naključje Trendi praviloma nastanejo, ko se hkrati premaknejo tehnologija, navade ljudi in ekonomija. Danes se to dogaja pospešeno. Umetna inteligenca se seli iz “orodij” v ozadje sistemov, potrošniki so bolj previdni, podjetja pa imajo vse več podatkov, a tudi več tveganj. Zato trendi 2026 niso ena sa

Tehnologija koncentracije ne “uniči”, jo pa z obvestili in preklapljanjem razbije hitreje, kot si mislimo. Vpliv tehnologije na koncentracijo je največkrat zelo konkreten: poveča število prekinitev in nas potiska v stalno menjavanje nalog. To ne pomeni, da postanemo “slabši” ali leni pomeni, da možgani delajo v okolju, kjer je pozornost neprestano na preizkušnji. Dobra novica je, da tehnologija ni samo motnja; lahko je tudi filter, ki nam pomaga ohraniti mirnejši tok dela, če je nastavljena in uporabljena tako, da zmanjšuje šum. Ključna razlika je, ali tehnologija upravlja naš tempo ali ga upravljamo mi. Zakaj nas tehnologija prekinja tudi, ko je ne uporabljamo? Včasih se koncentracija sesuje, še preden karkoli kliknemo. Že sam zvok obvestila ali kratek pog

Umetna inteligenca že vpliva na vaš vsakdan največkrat tako, da jo sploh ne opazite. Deluje v ozadju telefona, banke, navigacije, spletnih platform in orodij v službi: razvršča, napoveduje, filtrira in včasih tudi odloča. Njena največja moč ni v “človeškem pogovoru”, temveč v tem, da z drobnimi posegi tiho spreminja, kaj vidite, kaj preskočite in kako hitro nekaj uredite. Zato ni ključno vprašanje, ali jo uporabljate, ampak kje jo uporabljate in kakšne posledice ima to v praksi. Kaj se dogaja v ozadju vaših klikov? Najpogostejša oblika, v kateri se umetna inteligenca prikrade v življenje, je preprosta: priporočila in razvrščanje. Ne opazite je kot “tehnologije”, temveč kot občutek, da aplikacija nekako že ve, kaj iščete. V resnici sistem sklepa iz

Umetna inteligenca se lahko moti, tudi takrat, ko zveni povsem prepričljivo. Napake nastanejo, ker modeli pogosto sklepajo verjetnostno iz podatkov in konteksta, ne pa tako, da bi “vedeli”, kaj je res. Pri generativni AI so pogoste tudi t. i. halucinacije: tekoče napisani odgovori, ki vsebujejo izmišljena ali nepodprta dejstva. Zato je smiselno vedeti, kdaj AI pomaga in kdaj jo je treba obravnavati kot nepreverjen osnutek. Zakaj se AI sploh moti? Eden ključnih razlogov je, da mnogi sistemi niso zasnovani kot “detektor resnice”, ampak kot orodja za napovedovanje najverjetnejšega odgovora glede na vzorce v učnih podatkih. Če so podatki delno napačni, neuravnoteženi ali zastareli, bo takšna tudi napoved. Pri jezikovnih modelih se to pokaže v dveh tipičnih oblikah:

Elektrifikacija je ena tistih sprememb, ki se na prvi pogled zdi oddaljena in tehnična, v resnici pa je že precej vsakdanja. Gre za prehod naprav in procesov, ki so prej temeljili na bencinu, dizlu, kurilnem olju ali plinu, na uporabo električne energije. To ni samo modna muha, ampak odgovor na tri zelo konkretne pritiske: ceno energentov, zanesljivost oskrbe in zmanjševanje izpustov. Hkrati je elektrika posebna zato, ker je “platforma”. Lahko jo proizvajamo na več načinov in jo porabljamo zelo učinkovito. Ko enkrat zamenjaš tehnologijo na koncu verige, se lahko koristi pokažejo na več ravneh: manj vzdrževanja, tišje delovanje, boljši nadzor porabe in pogosto tudi nižji stroški na prevoženi kilometer ali proizvedeno kilovatno uro toplote. Zakaj se o elektrifikacij