
Ali bi danes preživeli potres, kot je bil tisti leta 1556? Resnica vas bo šokirala!
Vsak dan ima svojo zgodbo, a 24. januar se zdi kot tisti dan, ko zgodovina pokaže svoj široki spekter – od kraljev, ki so ustvarjali imperije, do naravnih katastrof, ki so spremenile pokrajino in življenja, pa vse do sodobnih umetniških provokacij. Slovenija? Ne skrbite, tudi mi imamo svoj košček v tej razgibani zgodbi.
Matija Korvin: Kralj, ki je s knjigami gradil mostove
Leta 1458 je bil za kralja Češke in Ogrske izbran Matija Korvin, ime, ki ga zgodovinarji danes omenjajo s precejšnjim občudovanjem. Njegova “Corvina” knjižnica, ena največjih zbirateljskih zakladnic tistega časa, je postala simbol renesanse v Srednji Evropi. Matija ni bil zgolj vojskovodja, bil je tudi zaščitnik znanja in umetnosti – nekaj, kar vladarjem danes pogosto manjka.
Pa Slovenija? Morda nismo bili neposredno pod njegovim vplivom, a Korvinova kulturna in politična zapuščina se je širila po regiji in vplivala na razvoj številnih področij, tudi pri nas.
Potres v Shaanxiju: Naravna katastrofa, ki je presegla vse meje
1556. Kitajska. Provinca Shaanxi. Najsmrtonosnejši potres v zgodovini. S številkami, ki še danes jemljejo sapo – 830.000 mrtvih. Če primerjamo, je to, kot da bi celotna Slovenija izginila z zemljevida.
Kaj nas ta tragedija uči? Preprosto, da kljub vsem tehnološkim dosežkom še vedno ostajamo nemočni pred močjo narave. In čeprav potresna varnost v Sloveniji ni najbolj vroča tema, bi se morda morali spomniti na leta 1895, ko je Ljubljano stresel katastrofalen potres – a z neprimerno manj smrtonosnimi posledicami.

Laibach: Ko glasba ni samo glasba
Če obstaja nekaj, kar Slovenijo postavlja na svetovni kulturni zemljevid, je to gotovo Laibach. Od prvih nastopov, polnih kontroverznih simbolov in težkih industrijskih zvokov, do mednarodne slave, ki je prišla z nastopi v Severni Koreji – Laibach ni zgolj glasbena skupina, temveč fenomen.
In danes? 24. januarja 2025 bo skupina nastopila v Mariboru, kar je del njihove aktualne turneje. Ta koncert bo še ena priložnost, da se spomnimo, kako lahko umetnost presega meje – politične, kulturne in glasbene. Pa še namig: če mislite, da je Laibach preteklost, se pripravite na presenečenje. Njihova glasba je bolj relevantna kot kdajkoli prej.
Svetlobna gverila: Ljubljana v novi luči
Festival Svetlobna gverila, ki se začenja 24. januarja 2025 v Ljubljani, je nekaj, kar navdihuje in očara. Letos z naslovom “Transformacije” raziskuje, kako lahko svetloba spremeni prostor in percepcijo. Če ste kdaj videli, kako svetloba oživi temačne ulice Ljubljane, potem veste, zakaj ta dogodek pritegne množice.
A festival ni zgolj estetski užitek. Je tudi sporočilo – kako lahko umetnost osvetli težave sodobnega sveta, naj bo to klimatska kriza ali družbena neenakost. Če ste skeptični, obiščite kakšno instalacijo. Lahko, da boste odšli drugačni, kot ste prišli.
Kaj nam 24. januar lahko ponudi?
Morda je ta dan le še en v nizu, morda pa je opomnik. Opomnik, da so prelomnice povsod – v zgodovini, naravi, umetnosti in kulturi. Ali pa v majhnih zgodbah, ki jih pogosto prezremo. Matija Korvin je združeval regije in kulturo, potres v Shaanxiju je pokazal krhkost našega obstoja, Laibach pa nas uči, da so meje pogosto zgolj iluzija.
Vsak dan je lahko priložnost, da osvetlimo preteklost in se vprašamo: kaj bomo ustvarili danes, da bo 24. januar prihodnosti postal dan, ki ga bodo pisali prihodnji zgodovinarji?
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik