Ali je Valentinovo res praznik ljubezni, ali le še en tržni trik?

14. februar. Valentinovo. Seveda, kot vsak drugi praznik, ki ima korenine v preteklosti, tudi ta dan nosi s sabo različna spoznanja, različne interpretacije in, seveda, neskončne debatne možnosti. Na prvi pogled, morda zgolj še en dan, ko kupimo šopek vrtnic ali ko se nekdo zaljubi v “tisto posebno osebo” v svojem življenju, vendar se v ozadju skriva veliko več. Ko pa malo globlje pogledamo ta dan, se moramo vprašati: ali je Valentinovo res praznik ljubezni, kot si ga pogosto predstavljamo, ali pa je le še eden izmed mnogih praznikov, ki jih lahko izkoristijo trgovci in podjetja?

Valentinovo: Ljubezen ali komercialni spektakel?

Valentinovo je postalo nekaj več kot le praznik za zaljubljene – skorajda je postalo nekaj, kar so zagrabili komercialni interesi. Poglejmo dejstva: Valentinovo, dan, ko naj bi izkazali ljubezen do svojih partnerjev, so tržniki spremenili v pravi spektakel – vsak produkt na voljo z “ljubezensko” etiketo, vsaka vrtnica postane priložnost za simbolično izkazovanje čustev. Ampak ali to pomeni, da smo res zares bolj “ljubeči” na ta dan, ali pa se zdi, da smo zgolj podlegli potrošniškemu vrtincu, ki si prizadeva ustvariti iluzijo ljubezni?

Sami si lahko priznajmo, Valentinovo danes ni več samo o iskrenem izpovedovanju ljubezni. To je medijski spektakel, ki nas nagovarja z močnimi emocionalnimi posnetki in prelepimi oglasnimi sporočili. Nič ni narobe s tem, da izkažemo ljubezen – ampak ali je danes resnično potrebno, da to počnemo z nakupom tisočvrstnih daril in rož, da bi zadovoljili visoke standarde “ljubezenskega praznovanja”?

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Valentinovo in slovenska kultura: So čustva še iskrena?

V Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, Valentinovo, ne glede na to, da ni uradni praznik, vseeno povzroča val raznolikih občutkov in dejanj. Tradicija obdarovanja, pisanje ljubezenskih sporočil in pesmi – da, vse to se lahko sliši zelo romantično. Vendar, ali nismo na koncu obsojeni na to, da vsak dan nosi v sebi “obveznost” na neki način izkazati ljubezen? Nič ni narobe s praznovanjem ljubezni, vendar se moramo vprašati, ali smo v tem poplavi potrošništva, katerih manifestacije lahko najdemo tako v trgovinah kot v digitalnih oglasih, resnično še sposobni verjeti v to, kar praznujemo? Kje so tiste iskrene geste, ki pridejo iz srca in ne iz portfelja trgovcev?

Seveda, Slovenija ni nič drugačna. Ko se zdi, da Valentinovo prinaša svojo vrednost skozi vrtnice, čokolade in otroške risbe, se vendarle lahko vprašamo: je Slovenija danes enako iskrena, ko gre za izkazovanje ljubezni kot nekoč? Se spomnimo, kdaj smo nazadnje napisali ročno voščilnico ljubljeni osebi, ne da bi imeli zraven kupljeno darilo? To je vprašanje, ki ga lahko postavimo sebi.

Jure Franko in slovenska športna zgodovina: Valentinovo ni le dan ljubezni

Čeprav je 14. februar sinonim za ljubezen in romantične geste, ni le to, kar danes ponujajo trgovine. Ta datum ima v zgodovini tudi športno vrednost za Slovenijo. Leta 1984 je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, kar je bil velik trenutek za slovenski šport. Poglejmo, kaj to pomeni za nas danes. Se spominjamo tega dne z enakim ponosom, kot smo ga imeli pred več kot tridesetimi leti? Se zavedamo, kako prelomno je bilo to, da je prvič Slovenija dosegla medaljo pod jugoslovansko zastavo? In kljub vsemu tem, ali danes ta športni dosežek pravzaprav dojemamo zgolj kot preteklost, ki se je skorajda izgubil v poplavi drugih globalnih športnih dogodkov? Vse prevečkrat zdi, da smo pozabili na prave junake, ki so zares postavili Slovenijo na zemljevid svetovnega športa.

Gregorijanski koledar: Ruska odločitev, ki je vplivala na ves svet

Če se že dotikamo zgodovine, 14. februar ni le dan ljubezni – ta datum je bil tudi prelomnica za številne države. Leta 1918 je Rusija sprejela gregorijanski koledar, kar je pomenilo prilagoditev evropskim koledarskim standardom. Seveda, mnogi mislijo, da je to le kozmetična sprememba v številu dni, vendar je ta odločitev imela globok politični in družbeni vpliv na Rusijo in mnoge druge države. Prilagoditev koledarja je bila posledica vseh prelomnih sprememb, ki so nastale po prvi svetovni vojni, vendar si moramo postaviti vprašanje: ali je danes vse skupaj zgolj simbol napredka, ali pa je bilo tisto, kar je izhajalo iz zgodovinskih odločitev, zares pomembno?

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Valentinovo – ali res potrebujemo še en razlog za nakupovanje?

Čeprav 14. februar ni uradni praznik, pa nosi s seboj ogromno pomena – vendar ne zgolj v smislu, kako praznovati ljubezen. Valentinovo je dan, ko se mnogi izmed nas sprašujejo o globljem pomenu – kaj pravzaprav praznujemo, ko vsak leto “slavimo” ljubezen z nakupi? Kot vsako leto, se bomo ponovno spomnili na ljubezen, a se hkrati vprašajmo, kako globoko smo pripravljeni iti v tem prazničnem veselju – ali bomo le podlegli tržni logiki, ki usmerja naše odločitve, ali bomo zares našli tisti iskreni trenutek, ki ga Valentinovo ponuja?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik