Ali Miklavževa darila še vedno nosijo pravo sporočilo, ali pa je praznik ugrabil potrošništvo?
Na prvi pogled je 6. december čaroben dan, saj Miklavž v noči na ta datum prinese darila in otroški smeh. Toda ko odgrnemo tančico sladkega prazničnega vzdušja, razkrijemo tudi temačnejše plati zgodovine – plati, ki nas učijo o naši krhkosti, trmi in včasih tudi o čudoviti sposobnosti, da iz porazov zgradimo nekaj novega. Če bi ta datum lahko govoril, bi morda rekel: “Poglejte me, nisem le tisti dan, ko otroci zjutraj odkrivajo darila – sem tudi opomnik na zmage in polomije, ki nas oblikujejo.”
Miklavž – dobri mož, ki mu pretiravanje ni bilo znano
V slovenskih domovih se 6. december začne z drobnimi veselji: jabolka, orehi, kakšna čokolada ali morda celo darilo. Tradicija svetega Miklavža, ki izvira iz zgodbe o svetem Nikolaju, škofu iz Mire, nas spominja, da so bila nekoč darila skromna, a polna pomena. Nikolaj je bil znan po svoji darežljivosti in skrbi za revne, kar mu je po smrti prineslo status svetnika. Toda danes? Otroci ne pričakujejo več le jabolka – pričakujejo PlayStation.
Ali smo morda pozabili, da je Miklavžev duh v tem, da se odpovemo pretiravanju in se spomnimo, da materialne dobrine niso tisto, kar nas dela srečne? Miklavževe procesije, ki jih po mestih spremljajo angeli in parklji, so sicer še vedno čudovit opomin na tradicijo, a pogled na stojnice, polne dragih “spominkov”, nas opominja tudi, da je potrošništvo ugrabilo še en praznik.
6. december skozi zgodovino: Dan, ki je razkril človeške napake
Poleg Miklavža je 6. december dan, ko je zgodovina večkrat pokazala svojo neizprosnost.
Vzemimo denimo leto 1917, ko je v Halifaxu prišlo do ene največjih nenuklearnih eksplozij v zgodovini. Francoska ladja SS Mont-Blanc, polna eksplozivov, je trčila z norveško ladjo SS Imo, in rezultat? Več kot 1.700 mrtvih, tisoči ranjenih, mesto v ruševinah. Vzrok? Človeška napaka, kot pogosto, saj je nesrečo povzročila napačna komunikacija med posadkami.
In kaj nas to uči? Da smo mojstri ponavljanja napak. Danes imamo boljše tehnologije, varnejše ladje, natančnejše protokole – a človeški faktor ostaja enak. Kot pravi zgodovinski arhiv Halifaxa, je ta tragedija “opomin, kako hitro lahko nepozornost uniči vse, kar smo zgradili.”
Druga zgodovinska prelomnica tega dne je Anglo-irski sporazum iz leta 1921, ki je Irski podelil status dominiona. Bil je to korak k osamosvojitvi, a tudi vir napetosti, ki so se nadaljevale desetletja. Če se je Irska iz te lekcije kaj naučila, potem bi morda lahko tudi mi – v Sloveniji, kjer politični konflikti pogosto spominjajo na irsko zgodbo. Tako kot pri Ircih se zdi, da je včasih največji problem, kako združiti ljudi, ki imajo skupni cilj, a različne poti.
Praznični december v Sloveniji: Lučke, ki zaslepijo?
Za Slovence je december mesec prazničnega vzdušja, a tudi paradoksov. Mestna središča se svetijo v lučkah, ki jih organizatorji pogosto označujejo kot “simbol povezanosti in topline.” A če vprašate povprečnega prebivalca, bi vam morda odgovoril: “Simbol? Raje simbol visokega računa za elektriko.” Letos je Ljubljana za praznično osvetlitev in dogodke namenila približno 50.000 evrov, poroča Visit Ljubljana.
Praznični sejmi in prižig lučk so čudovit prizor, ni dvoma, a obenem vzbujajo vprašanja: Ali praznična evforija služi nam, ljudem, ali je to le način, kako privabiti turiste in zapravljivce? In kje je Miklavžev duh v vsej tej bleščavi?
Velikani dneva: Mandela, ki nas še vedno nagovarja
Na današnji dan leta 1956 so v Južni Afriki aretirali Nelsona Mandelo zaradi njegovega boja proti apartheidu. Ta dogodek je bil začetek dolge poti, ki je Mandelo povzdignila v simbol neuklonljivega duha. Kot je ob njegovi smrti zapisal The Guardian: “Mandela je bil svetilnik upanja v času, ko je bil svet ujet v temo.”
Kaj nam ta dan zares pove?
6. december je dan protislovij. Praznični Miklavž in temačna zgodovina; lučke, ki nas razveselijo, in sistemske pomanjkljivosti, ki nas frustrirajo. A morda je prav ta kontrast tisto, kar nas opominja na pomen ravnotežja. Miklavž nas uči, da je pomembno dajati – toda ali tudi sistem daje nazaj? Zgodovina nas uči, da se iz napak učimo – toda ali res? In Mandela? Uči nas, da so spremembe možne – a zahtevajo pogum in vztrajnost.
In morda je to bistvo dneva: bodimo Miklavž v svetu, ki prevečkrat igra parkeljna.
Napisal: E. K.
Vir: www
