
Ali Slovenija še vedno ceni svojo zgodovino, ali so muzeji le preteklost?
11. januar ni samo še en običajen dan v koledarju, ampak datum, ki prinaša trenutke, ko se prepletajo zgodovina, kultura in duhovnost. Na ta dan so se zgodili dogodki, ki niso le vplivali na preteklost, ampak tudi na to, kako doživljamo sedanjost in prihodnost. Torej, zakaj nas vedno znova preseneti, kako nekateri trenutki ponujajo nekaj več kot le poglede v preteklost? Poglejmo, kaj ta dan pomeni za nas – in ali smo zares pripravljeni izkoristiti vse, kar ponuja.
“Mesija” v Slovenski filharmoniji – ko baročna glasba postane družbeni dogodek
Za Slovenijo 11. januar predstavlja enega tistih dni, ko se zdijo vsa besedila o kulturi, umetnosti in zgodovini posebej “oživela”. Ta dan bo v Slovenski filharmoniji odjeknil z oratorijem “Mesija” Georga Friedricha Händla, ki bo še enkrat dokazal, da Ljubljana ni le tiha mestna podoba, ampak mesto, kjer kultura še vedno žari. In to je čudovito – ali pač? Vse se zdi tako preprosto, čeprav se je že dolgo ugotovilo, da klasična glasba prinaša točno tisto, kar družba potrebuje: malo resnosti, nekaj bleščanja in obilico priložnosti za napolnitev kulturnih dvoran.
Ampak tukaj je zajemanje bistva – ali ni vse to v resnici le nekakšno oblačenje “kulturnega” v preteklost, da bi pokazali, da smo še vedno del visoke kulture? Ko razmišljamo o tem, ali so koncerti kot je “Mesija” dejansko relevantni v današnjem svetu, v katerem glasba in umetnost pogosto postanejo zgolj potrošniški produkti, je odgovor vse prej kot jasen. Kljub temu pa obisk Händlovega oratorija ni le kulturni izziv – je priložnost, da se vsaj za trenutek povežemo z nečim, kar je večje od nas. In kljub temu, da si bomo verjetno ogledali še en baročni koncert, nam bo ob tem malce zakrito vprašanje ostalo v mislih: kaj nam ta “visoka kultura” sploh prinaša?

Astrološki premik – Severni vozel vstopa v Ribe: Svetlobni premiki ali le kozmična iluzija?
In potem, 11. januar prinaša še nekaj, kar bi si morda želeli prebrati v knjigi prihodnosti. Severni vozel prehaja v znamenje Rib, kot napoveduje astrologija. Zveni fascinantno, kajne? In seveda, vse to ima potencial, da povzroči spremembe – a ali se zavedamo, da bomo vsi, če verjamemo v ta premik, doživeli nekaj globokih notranjih preobratov, ki nas bodo pripeljali do novih poti? Že samo to dejstvo nam daje občutek, da bomo morda prišli do pomembnih osebnih spoznanj.
Pa vendar, kako pogosto postavljamo vprašanje, kaj te planetarne spremembe v resnici pomenijo za naše vsakdanje življenje? Ali se resnično spremeni naš odnos do ljudi, svojih čustev, preteklosti? Smo pripravljeni na to, da sprejmemo te spremembe, ali bomo kot običajno še naprej iskali nove prebliske pri iskanju samih sebe? To je tisti hip, ko se vsi sprašujemo, ali bodo te planetarne spremembe res prinesle nekaj več od preproste modrosti ali pa gre le za še en kozmičen preobrat, ki se bo kmalu izgubil v vsakodnevnem življenju.
Slovenski etnografski muzej – dan odprtih vrat, ampak ali nas še vedno zanima, kdo smo?
Čeprav se mnogi morda ne bodo posebej navdušili ob obisku Slovenskega etnografskega muzeja, kjer bodo 11. januarja obeležili dan odprtih vrat, se ne moremo izogniti vprašanju: kaj nam pravzaprav ta dan ponuja? Muzeji in kulturne ustanove, kot so ta, niso samo kraj za zbiranje prahu preteklosti. Lahko so tudi most, ki nas povezuje s tem, kar smo – vendar, ali nas to res zanima?
Seveda, muzejski dogodki včasih lahko delujejo kot “kulturno obveznost”, ki se jih udeležimo zaradi zgodovinskih vrednot, vendar ali smo resnično pripravljeni sprejeti in ceniti globlji pomen teh zbirk? Ali ne postajajo te priložnosti zgolj še ena formalnost, kjer pregledujemo eksponate, za katere verjetno ne bomo imeli prav nobenega globljega razumevanja? Res je, obisk etnografskega muzeja je priložnost za učenje, vendar se vedno znova sprašujemo: ali imamo danes še vedno to, kar je treba, da cenimo preteklost, ali pa zgolj potrebujemo “hitro” kulturno izkušnjo?
Je 11. januar le še en dan ali dan, ko se piše zgodovina?
Poglejmo torej 11. januar v širšem kontekstu: ob koncu dneva ni pomembno, kako globoko vstopimo v pomen Händlovega oratorija ali astroloških premikov, temveč to, kar nas te spremembe spomnijo. Da moramo nehati samo gledati zgodovino in začeti razmišljati, kako bomo sami pisali naslednje poglavje. Zgodovina ni nekaj, kar je zapisano, ampak nekaj, kar se piše vsak dan.
Na ta dan bomo morda imeli priložnost obiskati koncert ali se poglobiti v filozofijo planetarnih premikov, vendar je vprašanje, ali bomo dejansko sprejeli tisto, kar nam te spremembe ponujajo. Se bomo ustavili, zadihali in pomislili na prihodnost, ki je pred nami, ali bomo zgolj spet podlegli vsakodnevnemu tempu, ki nas odpelje v pozabo? Preteklost nas uči, vendar je na nas, da se odločimo, ali bomo naredili nekaj s tem znanjem.

Napisal: E. K.
Vir: www