Ali smo danes bolj pametni kot ljudje pred 500 leti – ali samo mislimo, da smo?

18. feb. 2025, ob 06.30
Posodobljeno pred 1 letom ali več
447
190 SEK

No, pa smo tukaj. Še en 18. februar. Dan, ki bi lahko bil povsem običajen, če se ne bi skozi stoletja na ta datum zgodilo marsikaj – od odkritij, ki so nam razširila obzorja, do dogodkov, ki bi jih morda raje izbrisali iz kolektivnega spomina. Ampak zgodovina, ta trmasta učiteljica, nam ne dovoli izbirati, kaj bi radi obdržali in česa ne. Zato poglejmo, kaj vse je ta dan pustil v kronikah – in ali je v tem kakšen nauk za danes.

Ko so se imperiji delili in razpadali

Čeprav se morda sliši kot daljna preteklost, so ozemeljske borbe vedno krojile zgodovino, in 18. februar ni bil nikakršna izjema. Leta 1358 je bil sklenjen Zadraski mir, s katerim so se Benečani – takratne trgovske superzvezde – morali posloviti od dalmatinskih mest, ki so prešla pod oblast ogrskega kralja. Se sliši znano? Velike sile se prerivajo, manjši pa zlahka postanejo žetoni v njihovih igrah moči. Bi lahko potegnili kakšno vzporednico z današnjim dogajanjem v geopolitiki? Verjetno bi lahko – a pustimo to za kakšno drugo analizo.

Pa recimo še kaj o Hernánu Cortésu, možakarju, ki je leta 1519 zaplul proti Mehiki in tam poskrbel za zaton Azteškega imperija. Kaj se lahko iz tega naučimo? Morda to, da zgodovina ni vedno zgodba o napredku, ampak pogosto tudi o brezobzirni moči, o šibkejših, ki nimajo izbire, in o zmagovalcih, ki pišejo zgodovino – po svojih pravilih, seveda.

Ko je znanost spremenila svet (in vesolje)

Če se kdaj vprašate, kako smo sploh prišli do točke, ko lahko s pomočjo male naprave v žepu dostopamo do celotnega človeškega znanja (in hkrati porabimo ure za gledanje mačjih videov), potem se velja spomniti ljudi, kot je Alessandro Volta. Ta gospod, ki je ugledal luč sveta prav 18. februarja 1745, je izumil prvo električno baterijo. Brez njega? No, danes morda ne bi imeli pametnih telefonov, električnih avtomobilov ali vseh tistih čudovitih naprav, ki jih uporabljamo – pogosto brez prave hvaležnosti.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Ali pa denimo Pluton, nekoč ponosni deveti planet, danes pa le še pritlikav kamen v Osončju. Odkril ga je Clyde Tombaugh prav 18. februarja 1930, a znanstvena skupnost je kasneje sklenila, da ni dovolj pomemben, da bi obdržal status planeta. Če kaj, je Pluton odlična metafora za današnji čas – eno leto si na vrhu, naslednje pa te zbrišejo s seznama.

Ko se zgodovina ponavlja – in včasih končno dobi svoj epilog

Medtem ko so nekateri 18. februarja odkrivali planete, so drugi plačali ceno za svoje ideale. 1943 so gestapovci aretirali člane Bele vrtnice, nemške študentske odporniške skupine, ki je imela pogum, da se je zoperstavila nacistom. Njihova usoda? Kruta in hitra – sodni procesi, obsodbe in usmrtitve. A njihove ideje so preživele. In čeprav se danes radi prepričujemo, da bi se v podobnih razmerah “seveda upirali”, zgodovina dokazuje ravno nasprotno – večina ostane tiho, dokler ni prepozno.

Slovenija na današnji dan: pust, umetnost in kultura

Če vam vse te zgodovinske tragedije niso pokvarile dneva, se lahko vsaj razveselite tega, da je februar mesec pustnih norčij. In Slovenija, seveda, ne zaostaja. Žužemberk bo danes gostil veliko pustovanje, kjer se bodo najboljše maske potegovale za nagrade. V ljubljanskih Španskih borcih pa se bodo odvijale ustvarjalne delavnice z naslovom “Mačje drsališče”, kjer lahko preizkusite svojo umetniško žilico – če seveda menite, da jo imate.

Kdo se je rodil in kdo je odšel?

Med rojstnimi dnevi velja omeniti Ernsta Macha, fizika, po katerem je poimenovano Machovo število – tisto, kar piloti lovskih letal dobro poznajo. In seveda Michelangela Buonarrottija, enega največjih umetnikov vseh časov, ki je odšel s tega sveta prav na današnji dan leta 1564. Bi danes ustvarjal NFT-je? Kdo ve.

Kaj nam to pove?

Če povzamemo – 18. februar je dan vzponov in padcev, odkritij in pozabljenih veličin. In čeprav lahko ob vseh teh zgodovinskih dogodkih občutimo neko oddaljeno spoštovanje, se velja vprašati: kako se bodo prihodnje generacije spominjale današnjega dne? Kot dneva, ko smo preprosto šli skozi rutino, ali kot dneva, ki je – na tak ali drugačen način – pustil sled?

Pripravil: E. K. Vir: www

447
190 SEK