Bipolarna motnja od A do Ž: Simptomi in vzroki
Bipolarna motnja, znana tudi kot manično-depresivna bolezen, je stanje duševnega zdravja, ki vpliva na človekovo razpoloženje, energijo in sposobnost delovanja. Zanjo so značilne ekstremne spremembe v razpoloženju, od manije ali hipomanije (stanje povišanega ali razdražljivega razpoloženja, visoke energije in zmanjšane potrebe po spanju) do depresije (stanje slabega razpoloženja, pomanjkanja energije in izgube zanimanja za vsakodnevne stvari). V prispevku smo zajeli najbolj pogoste opise bipolarne motnje iz katerih boste prejeli osnovno znanje o bolezni.
Bipolarna motnja prizadene skoraj 3 odstotke ljudi
Bipolarna motnja prizadene približno 2,5 % svetovnega prebivalstva, s približno enako razširjenostjo pri moških in ženskah. Običajno se razvije v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi, vendar se lahko pojavi tudi pri otrocih in starejših odraslih. Natančen vzrok bipolarne motnje ni znan, domnevajo pa, da gre za kombinacijo genetskih, okoljskih in nevrokemičnih dejavnikov.
Manične in depresivne epizode bipolarne motnje
Simptomi bipolarne motnje se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Na splošno spadajo v dve kategoriji: manične ali hipomanične epizode in depresivne epizode.
Med maničnimi ali hipomaničnimi epizodami lahko oseba doživi:
- Povišano ali razdražljivo razpoloženje
- Hiteče misli ali občutek, da se zlahka zamotite
- Povečana raven energije in aktivnosti
- Zmanjšana potreba po spanju
- Impulzivno ali tvegano vedenje, kot je zapravljanje ali promiskuitetno vedenje
- Grandioznost ali občutek večvrednosti
- Vznemirjenost ali razdražljivost
Manične ali hipomanične epizode so značilne za bipolarno motnjo. Med manično ali hipomanično epizodo lahko oseba doživi povišano ali razdražljivo razpoloženje, povečano raven energije in aktivnosti, zmanjšano potrebo po spanju, hitre misli in impulzivno ali tvegano vedenje. Ti simptomi lahko pomembno vplivajo na sposobnost osebe. Kako oseba deluje v vsakdanjem življenju, in lahko povzročijo hospitalizacijo ali druge negativne posledice. Manične epizode so hujše od hipomaničnih in lahko trajajo en teden ali dlje. Hipomanične epizode so manj hude, vendar lahko še vedno povzročajo težave v osebnih in poklicnih odnosih.
Med depresivnimi epizodami lahko oseba doživi:
- Občutki žalosti, praznine ali brezupa
- Izguba zanimanja ali užitka v dejavnostih, v katerih ste nekoč uživali
- Utrujenost ali pomanjkanje energije
- Težave s koncentracijo, pomnjenjem ali sprejemanjem odločitev
- Spremembe v apetitu in teži
- Nespečnost ali pretirano spanje
- Misli o smrti ali samomoru
Depresivne epizode so pogosta značilnost bipolarne motnje in so lahko zelo izčrpavajoče. Med depresivno epizodo lahko oseba z bipolarno motnjo doživi vztrajne občutke žalosti, brezupa in ničvrednosti, pa tudi izgubo zanimanja za dejavnosti, v katerih je nekoč uživala. Drugi simptomi lahko vključujejo spremembe apetita in vzorcev spanja, utrujenost, težave s koncentracijo in misli o smrti ali samomoru. Depresivne epizode pri bipolarni motnji so lahko hude in lahko trajajo več tednov ali celo mesecev.
Bipolarno motnjo lahko razvrstimo v tri oziroma štiri vrste:
- Bipolarna motnja I: značilna je vsaj ena manična ali mešana epizoda in ena ali več depresivnih epizod.
- Bipolarna motnja II: značilna je vsaj ena hipomanična epizoda in ena ali več depresivnih epizod.
- Ciklotimična motnja ali ciklotimija: značilna so številna obdobja hipomaničnih in depresivnih simptomov, ki ne izpolnjujejo kriterijev za popolno epizodo.
- Druge določene in neopredeljene bipolarne in sorodne motnje: za katere so značilni simptomi, ki ne ustrezajo merilom za zgornje tri vrste bipolarne motnje.
Bipolarna motnja I
Bipolarna motnja I je stanje za katerega so značilne oziroma je značilna vsaj ena manična ali mešana epizoda in ena ali več depresivnih epizod. Manična ali mešana epizoda mora trajati vsaj en teden ali pa mora biti dovolj huda, da zahteva hospitalizacijo.
Med manično ali mešano epizodo lahko oseba doživi povišano ali razdražljivo razpoloženje, hiteče misli ali občutek, da se zlahka zamoti, poveča raven energije in aktivnosti, zmanjša potrebo po spanju, impulzivno ali tvegano vedenje ter vzvišenost ali občutek večvrednosti. Ti simptomi lahko resno vplivajo na sposobnost posameznika, da deluje v vsakdanjem življenju, in lahko povzročijo hospitalizacijo ali druge negativne posledice.
Bipolarna motnja I je lahko vseživljenjsko stanje, vendar jo je mogoče učinkovito obvladati s kombinacijo zdravil, psihoterapije in sprememb življenjskega sloga. Stabilizatorji razpoloženja, kot so litij, valproat in karbamazepin, se običajno uporabljajo za zdravljenje bipolarne motnje I. V nekaterih primerih se lahko predpišejo tudi antipsihotiki in antidepresivi. Psihoterapija, kot sta kognitivno-vedenjska terapija in medosebna terapija, lahko pomaga osebi pri obvladovanju simptomov, izboljšanju medsebojnih odnosov in razvoju strategij obvladovanja. Spremembe življenjskega sloga, kot je vzdrževanje rednega urnika spanja, redna vadba ter izogibanje alkoholu in drogam, lahko prav tako pomagajo pri obvladovanju simptomov.
Kljub razpoložljivosti učinkovitih zdravljenj je bipolarna motnja I lahko težavno stanje za obvladovanje. Za posameznike z bipolarno motnjo I je pomembno, da tesno sodelujejo s strokovnjakom za duševno zdravje in se vključijo v stalno zdravljenje in podporo. To lahko pomaga zmanjšati pogostost in resnost epizod, izboljša splošno delovanje in izboljša kakovost življenja. S pravilnim zdravljenjem in vodenjem lahko posamezniki z bipolarno motnjo I živijo izpolnjujoče in produktivno življenje.
Bipolarna motnja II
Bipolarna motnja II je vrsta bipolarne motnje, za katero je značilna vsaj ena hipomanična epizoda in ena ali več depresivnih epizod. Hipomanična epizoda je podobna manični epizodi, vendar je manj huda in ne povzroča bistvenih motenj v vsakodnevnem delovanju ali zahteva hospitalizacije. Med hipomanično epizodo lahko oseba občuti povišano ali razdražljivo razpoloženje, povečano raven energije in aktivnosti, zmanjšano potrebo po spanju, hitre misli in impulzivno ali tvegano vedenje. Depresivne epizode pri bipolarni motnji II so podobne tistim pri bipolarni motnji. Lahko vključujejo občutke žalosti, izgubo zanimanja za dejavnosti, spremembe v apetitu in spanju ter misli o smrti ali samomoru.
Bipolarna motnja II je lahko kronično stanje, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja osebe. Vendar pa lahko s pravilnim zdravljenjem in vodenjem številni posamezniki z bipolarno motnjo II živijo izpolnjujoče in produktivno življenje. Zdravljenje bipolarne motnje II običajno vključuje kombinacijo zdravil in psihoterapije. Stabilizatorji razpoloženja, kot sta litij in valproat, se običajno uporabljajo za zdravljenje bipolarne motnje II. Lahko se predpišejo tudi antidepresivi, vendar se običajno uporabljajo previdno, da se prepreči sprožitev manične epizode. Psihoterapija, kot sta kognitivno-vedenjska terapija in medosebna terapija, lahko pomaga osebi pri obvladovanju simptomov, izboljšanju medsebojnih odnosov in razvoju strategij obvladovanja.
Bipolarno motnjo II je težko diagnosticirati, saj so lahko hipomanične epizode manj opazne ali pa jih zamenjamo za običajna nihanja razpoloženja. Posameznikom z bipolarno motnjo II se lahko napačno diagnosticira depresija ali drugo duševno stanje. Pomembno je, da posamezniki, ki imajo simptome bipolarne motnje II, poiščejo pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje, saj lahko zgodnja diagnoza in zdravljenje izboljšata rezultate in kakovost življenja. Stalno zdravljenje in podpora lahko pomagata posameznikom z bipolarno motnjo II obvladovati simptome, zmanjšati pogostost in resnost epizod ter voditi izpolnjujoče in produktivno življenje.
Diagnoza in zdravljenje bipolarne motnje
Bipolarna motnja je lahko vseživljenjsko stanje, vendar jo je mogoče učinkovito obvladati s kombinacijo zdravil, psihoterapije in sprememb življenjskega sloga. Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bipolarne motnje, vključujejo stabilizatorje razpoloženja, antidepresive in antipsihotike. Psihoterapija, kot sta kognitivno-vedenjska terapija in medosebna terapija, lahko pomaga osebi pri obvladovanju simptomov, izboljšanju medsebojnih odnosov in razvoju strategij obvladovanja. Spremembe življenjskega sloga, kot je vzdrževanje rednega urnika spanja, redna vadba ter izogibanje alkoholu in drogam, lahko prav tako pomagajo pri obvladovanju simptomov.
Kljub razpoložljivosti učinkovitega zdravljenja je bipolarna motnja pogosto napačno diagnosticirana ali nediagnosticirana. To je lahko posledica kompleksne narave motnje, pa tudi stigme in pomanjkanja ozaveščenosti o duševnem zdravju. Pomembno je, da posamezniki, ki doživljajo simptome bipolarne motnje, poiščejo pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje. Zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko izboljšata rezultate in kakovost življenja.
Bipolarna motnja zahteva našo pozornost in strokovno mnenje
Kot smo že napisali je bipolarna motnja stanje duševnega zdravja, za katero so značilne ekstremne spremembe razpoloženja. Od manije ali hipomanije do depresije. Prizadene približno 2,5 % svetovnega prebivalstva in ga je mogoče učinkovito obvladati s kombinacijo zdravil, psihoterapije in sprememb življenjskega sloga. Zgodnja diagnoza in zdravljenje sta ključnega pomena za izboljšanje rezultatov in kakovosti življenja. Če vi ali nekdo, ki ga poznate, doživlja simptome bipolarne motnje, je pomembno, da poiščete pomoč strokovnjaka za duševno zdravje.
Če bi si želeli prebrati več o bipolarni motnji se lahko obrnete na strokovnjake, zdravnike in tiste, ki z njo živijo. Eden od teh je pisatelj Jaka Tomc, ki je v svojih knjigah Manični poet in Stop igra opisal življenje z bipolarno motnjo.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
