Blitva je fantastična vrtnina in živilo
Blitva velja za vsestransko živilo. V naši prehrani lahko predstavlja veliko prednosti, ne le zaradi njenih vsebnosti, ampak drugih lastnosti. Zaradi raznolikosti bo tak tudi ta prispevek, ki bo opisal blitvo od A do Ž. Od kod izhaja? Kdaj in kako sadimo? Kako jo pripravljamo in shranjujemo ter mnogo drugih zanimivosti o tem živilu. Da pa lepega ne bo prekmalu konec smo priložili še nekaj receptov in idej, da ne bo na krožniku le blitva s krompirjem, ki je že sama po sebi dovolj okusna.
Kako smo naleteli na blitvo?
Blitvo poznamo že mnogo stoletij, saj so jo v svoji kulinariki uporabljala antična ljudstva, kot so Grki in Rimljani. Prav zaradi tega sklepamo, da izhaja prav iz njihovega področja – Sredozemlja. Veliko virov so v zadnjih letih našli tudi na področjih severne Afrike, makronezije in zahodne Azije. Le predvidevamo lahko, da so jo prav Rimljani oziroma Grki preselili po svetu. Danes jo najdemo po celem svetu, saj uspeva vse od Pekinga do Litve in dlje. Današnje pridelovalke so predvsem sredozemske države, ki jim prištevamo še nekatere druge. V trgovinah jo najpogosteje najdemo iz Italije, Francije, Švice in Španije.
Sam opis oziroma njenega latinskega imena Beta vulgaris je bil prvič zapisan leta 1753 s strani švedskega botanika Carla Linnaeusa. Omenjena vrsta oziroma razred je v osnovi tudi ta, ki jo poznamo danes. Njena podvrsta vulgaris se razdeli na pet podvrst. Sladkorna pesa, špinača, rdeča redkev, redkev in blitva. Sama je v strokovnih krogih poznana s precej imeni, saj splošni uživalec le te, ne ve natančno katero vrsto ima na krožniku. Je preprosto, čeprav v Sloveniji poznamo in sadimo nekaj različnih vrst.
Sajenje blitve v Sloveniji
Blitvo sejemo vse od aprila pa do septembra, nabiramo pa jo v poletnih in jesenskih časih od junija do novembra. Velja za dvoletnico, ima velike svetleče liste z belimi ali rdečimi stebli in žilami (odvisno od vrste). V višino zraste skoraj en meter, listi do dolžine pol metra.
Pri nas uspeva na peščenih vrtnih tleh alkalne ali nevtralne pH vrednosti. Na kislih tleh ne bo uspevala, precej težav bomo imeli s sajenjem na kompaktnih glinenih tleh. Za svojo rast potrebuje tako imenovana odcedna tla, ki so obenem tudi globoka. Sonce ji vsekakor ne škodi, tudi področje z delno senco ji ugaja. Kot smo omenili lahko sadimo v skoraj celotnem obdobju, saj uspeva vse od visokih temperatur do petnajst stopinj Celzija pod ničlo. Najboljše se bo počutila pri šestnajstih stopinjah Celzija.
Blitva – Kako jo sadimo?
Blitvo sadimo na urejene grede. Vsako seme mora imeti vsaj trideset centimetrov prostora, med vrstami pa naredimo še deset centimetrov več razmaka, torej štirideset. Semena bodo vzklila zelo hitro, njena trpežnost pa jo bo ohranila tudi preko zime, kar bo za nas pomenilo, da jo lahko pobiramo tudi leto kasneje. V času rasti ni zelo zahteva. Odstranjujemo ji plevel, redno jo gnojimo in zalivamo. To je vse. Nekaj pomoči pri plevelu in vlagi nam vsekakor lahko prispeva zastirka. Dodatna informacija: Če ji pustimo, da zasveti, bo semena širila sama. Če je to nekaj, kar bi želeli od svojega pridelka, potem odlično.
Po osmih (tudi do dvanajst) tednih lahko pričnemo s pobiranjem blitve. Če bomo liste porezali tri centimetre nad tlemi, bodo tam odgnali novi listi. Lepo se ujame z drugimi vrtninami, kot so zelje, korenje, čebula, fižol, endivija, glavnata solata in cvetača.
Blitva – Kako se jo shranjuje?
Shranjevanje je enostavno, enako kot bi to počeli s špinačo. Za ozimnico jo preprosto skuhamo, kot bi jo želeli pripraviti, a spremenimo zadnje korake. Ko je skuhana, jo hitro ohladimo in narežemo na želeno velikost. Spravimo jo v vrečke ali posodice in zamrznemo. Kot smo že večkrat napisali je zares enostavna in prijazna rastlina.
Kako pripravljamo blitvo?
Najpogosteje jo uporabljamo za prilogo, juhe, omake in zamenjavo za špinačo. Vsekakor ponuja ogromno možnosti priprave, a je treba pred tem poznati tudi njene dobre hranilne lastnosti. Sto gramov vsebuje manj kot dvajset kalorij, kar jo sicer uvršča med živila z najmanj hranilne vrednosti. Bogata je z vitamini (A,B1, B2, B6, C), folno kislino, kalscijem, kalijem, magnezijem, fosforjem, oksalno kislino in železom. Vsaka od teh sestavin je lahko še kako zdravilnih za naše telo, velik učinek pa ima pri nosečnicah. Folna kislina bo pri nosečnicah zmanjševala tveganja za rojstvo otroka s spino bifido, velika porcija pa bo poskrbela za več kot polovico priporočenega vnosa folne kisline v dnevu.
Recepti z blitvo
Njene lastnosti bodo najbolje izkoriščene, če jih užijemo. Da bo to le najbolj okusno, jo lahko pripravimo na mnogo različnih načinov. Najpogosteje je uporabljena kot priloga, juha in omaka, a v sebi skriva še mnogo drugega. Katere jedi lahko pripravimo iz nje?
Juha iz blitve (za 2 osebi)
Za juho potrebujemo 250 gramov blitve, pol litra jušne osnove ali vode, 1 jajce, 50 gramov naribanega sira in začimbe po izbiri. Blitvo operemo in skuhamo v malo vode s soljo. Odcedimo jo, nato sesekljamo in postavimo v skledo. Če želimo lahko dodamo razžvrkljano jajce. Prilijemo kozarec vode ali jušne osnove. Preostalo juho zavremo in dodamo blitvo z jajcem iz sklede. Na majhnem ognju mešamo dokler se malo ne zgosti.
Blitva s krompirjem
Za pripravo blitve s krompirjem potrebujemo 500 gramov blitve, nekaj krompirjev, dva stroka česna, oljčno olje in začimbe. Krompir skuhajte v kockah in ga odcedite. Jo operemo, a še pred tem očistimo, ter narežemo. Liste na hitro skuhamo v vodi, stebla pa kuhajmo nekaj minut in odcedim. Potem jo zmešamo s krompirjem v skledi in dodamo strta stroka česna in začimbe. Polijemo z nekaj oljčnega olja in pred nami je klasična jed. Največkrat se poda zraven rib ali drugega mesa, vsekakor pa se lahko uživa kot samostojna jed.
Druge ideje za recepte z blitvo
- Puding
- Kremna juha
- Narastek
- Jajčna omleta
- Fritati
- Mesne kroglice
Zaradi raznolikosti in ne tako močnega okusa jo lahko primešamo skoraj kateri koli jedi na svetu. Zgoraj so naštete le nekatere ideje, vsekakor pa lahko recepte prirejate popolnoma po svoje. Je zares čudovito živilo iz katerega lahko nastanejo prave mojstrovine, zdaj je na vas, da jih ustvarite.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
