Bo projekt Karavanke le še en infrastrukturni presežek, ali bo Slovenija dejansko izkoristila priložnost?

13. jan. 2025, ob 06.30
309
240 SEK

13. januar je za Slovenijo več kot zgolj datum v koledarju. To je dan, ki z vsakim letom prinaša priložnosti za razmislek o tem, kako se kulturni, zgodovinski in infrastrukturni dogodki združujejo v nekaj, kar lahko oblikuje prihodnost naše države. In ko se ozremo na dogajanje tega dne, je nemogoče spregledati vprašanja, ki so še vedno prisotna – kaj vse lahko storimo, da bi Slovenija izkoristila vse priložnosti, ki jih ponuja svet? In ali bomo vedno znova omejeni na same dogodke, ki se ponavljajo, ali pa bomo dejansko uspeli preseči to?

Nova Gorica in Gorica – brezmejna Evropska prestolnica kulture 2025: Povezovanje ali samo simbol?

Obeležitev, ki je gotovo najodmevnejši dogodek v Sloveniji na ta dan, je nova Gorica in Gorica, ki sta postali brezmejna Evropska prestolnica kulture 2025. Povezovanje dveh mest z različnimi zgodovinami in družbenimi okolji je za marsikoga lahko predstavljalo izziv – za druge pa priložnost, da izkoristijo evropske kulturne resurse, ki bodo na voljo. To je odličen korak v smeri razumevanja, da so danes meje bolj kot kadar koli prej zgolj abstraktni pojmi, toda – ali bomo dejansko izkoristili to brezmejnost ali pa se bo projekt kmalu spremenil v zgolj prazničen dogodek, ki bo v prihodnosti težko našel trajnostne učinke?

Ko se sprašujemo, ali bomo kot slovenska družba uspeli iz tega kulturnega praznovanja ustvariti nekaj trajnostnega, ali pa bo vse skupaj postalo le še en “statusni simbol”, ki ga bomo pozabili po koncu leta, je vprašanje, ki še naprej visi v zraku. Bodo meje res izginile, ali bomo za vedno ostali pri tem, da obdržimo določene “kulturne meje”, ki nam še vedno omogočajo občutek pripadnosti?

Filharmonični festival baročne glasbe: Ali nas res še povezuje umetnost ali zgolj status?

Če se osredotočimo na 10. filharmonični festival baročne glasbe, ki prav tako poteka v Ljubljani, se zdi, da smo priča še eni kulturni priložnosti, ki obiskovalcem omogoča, da izkusijo zvoke preteklosti. Zvenijo prelepo, ne? Baročna glasba je v Sloveniji vedno veljala za nekakšno “kulturno obveznost”. Toda, ali gre tu le za zgodovinski prikaz umetnosti, ki danes ni več tako relevantna v vsakodnevnem življenju? Ali pa je to zgolj trenutek za tiste, ki si želijo “družbeno potrditev”, da so kulturni?

Poglejmo – ali baročna glasba danes še vedno prebuja strast v ljudeh, ali pa je to le kulturni okras za elegantne obleke in pogovore o “visoki kulturi”? Seveda, glasba je umetnost, vendar se vse bolj zdi, da obisk teh koncertov pomeni preprosto zadovoljitev neke družbene norme, ki zahteva od nas, da obiskujemo dogodke, da bi pokazali, da smo kulturni, ne da bi zares začutili umetnost. Kdaj smo nazadnje obiskali koncert iz čistih umetniških in osebnih razlogov, brez želje po “kulturi” kot statusnem simbolu?

Grafični bienale Ljubljana – umetnost, ki ostaja na papirju?

Če govorimo o umetnosti, 70-letnica Grafičnega bienala Ljubljana ni le pomemben mejnik za slovensko umetnost, ampak je tudi opomnik, kako dolgoročne tradicije pogosto postanejo manj relevantne v svetu, ki se nenehno spreminja. Ta bienale je eden izmed najstarejših na svetu, toda ali danes res še ustreza potrebam sodobnega sveta? Ali pa je zgolj ostanek preteklosti, ki še vedno živi na papirju, medtem ko je sodobna umetnost vse bolj digitalna in virtualna?

Včasih se zdi, da se umetnost, kot jo poznamo, spogleduje z zgodovino, vendar hkrati išče nove oblike, ki so bolj relevantne za današnje družbeno okolje. In zato, ko gledamo umetniške bienale, kot je ta v Ljubljani, se sprašujemo: ali še vedno potrebujemo tovrstne manifestacije za ohranjanje umetniške dediščine, ali so preprosto še en način, da se spominjamo preteklosti, ki je že za nami?

Infrastrukturni premiki: Karavanke in povezovanje z Avstrijo

In vendar, tudi infrastruktura v Sloveniji ne zaostaja. Z dokončanjem nove cevi predora Karavanke, ki bo odprta leta 2025, Slovenija pričakuje pomemben korak v povezovanju z Avstrijo. Na površini se zdi, da gre za preprost infrastrukturni projekt, ki bo olajšal promet. Toda, ali bo ta projekt le izboljšal logistiko ali pa bomo dejansko uspeli izkoristiti vse priložnosti, ki jih prinaša ta napredek?

Če so Avstrijci že dolgo razvili napredno infrastrukturo, se postavlja vprašanje – ali Slovenija končno začenja dohitevati zahodne sosede, ali pa bo to zgolj še en projekt, ki nas bo postavil na zemljevid, vendar bo v resnici zelo malo spremenil vsakdanje življenje Slovencev? Res je, da infrastruktura odpira vrata za trgovino, turizem in gospodarstvo, vendar se pogosto sprašujemo, ali bomo to dejansko izkoristili, ali pa bomo spet opazovali, kako drugi izkoriščajo to priložnost.

Slovenija, ki se spreminja – ali bomo dosegli preboj ali zgolj še en presežek na papirju?

Ko pogledamo 13. januar in vse pomembne dogodke, ki se dogajajo, se vprašamo – ali bomo kot družba dejansko dosegli preboj v prihodnost? Ali pa bodo to le še ena leta obeležja, ki nas bodo spomnila na to, da smo na pravi poti, vendar smo vedno zgolj tik pred tem, da bi izkoristili svoj potencial? Kljub številnim obletnicam, infrastrukturnim projektom in kulturnim dogodkom je vprašanje še vedno odprto – ali bomo resnično živeli v prihodnosti, ki jo ustvarjamo, ali bomo le še naprej ponavljali preteklost, pričakujemo več, vendar ne spreminjamo ničesar.

Spoznaj svoj poklic – obišči Šolski center Novo mesto
Šolski center Novo mesto, največji srednješolski center v Sloveniji, vabi vse devetošolce, daobiščejo in spoznajo šole ter izberejo poklic, ki bo osmislil njihovo življenje. Na štirihsrednjih

Napisal: E. K.

Vir: www, Wikipedia

309
240 SEK