Božič: najbolj čaroben čas v letu

Božič je dan, ki ga kristjani po celem svetu slavijo kot rojstvo Jezusa Kristusa. Praznuje pa ga tudi veliko drugih ljudi, saj je s svojo domačnostjo našel pot v takšna in drugačna gospodinjstva. Božič je torej tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra. V večini pravoslavnih cerkva pa uporabljajo julijanski koledar, zato božič praznujejo šele s 6. na 7. januar.

Sveto pismo govori o tem, da sta se Marija in Jožef odpravila v Betlehem ravno v času, ko je bila Marija že visoko noseča. Ker v Betlehemu nista uspela dobiti prenočišča, sta zavetje poiskala kar v hlevu. Marija je na božič rodila Jezusa, položila pa ga je kar v jasli, saj drugega žal nista imela. Temu dogodku v spomin kristjani postavljajo jaslice. Pri tem naj omenimo še to, da okraševanje božičnega drevesca ter pošiljanje voščilnic izvira iz 19. stoletja ter ima bolj malo skupnega s krščanstvom.

Božič je torej družinski, najstarejši in največji krščanski praznik. Kot zanimivost naj zapišemo, da datum Kristusovega rojstva pravzaprav ni poznan, tako lahko o pravem datumu le ugibamo.

Advent in devetdnevnica

Božič

Na božič se kristjani dobro pripravijo. Priprava  se imenuje advent in devetdnevnica. Advent po latinsko pomeni prihod, to je torej čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusov prihod. Priprave trajajo 4 adventne nedelje, ki pomenijo štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Adventne nedelje se prikazujejo z vencem, ki je tradicionalno izdelan iz smrečja, na njem pa so štiri svečke in trakovi. Vsako adventno nedeljo se prižge ena sveča, saj krščanstvo meni, da je Kristus luč sveta.

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukaj

Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj

Božič se po stari krščanski navadi prične tako, da ljudje prenašajo prižgano kadilo po domu, obenem ga škropijo z blagoslovljeno vodo. Kadilo predstavlja Kristusa, blagoslovljena voda pa predstavlja njegov blagoslov. Za božič so značilne tudi 3 maše, prva poteka ob polnoči, druga v jutranjih urah, tretja pa čez dan. Navada teh 3 maš izhaja iz betlehemskega praznovanja božiča. Takrat so se zbrali kristjani k nočnemu bedenju, ki se je končalo z mašo. Za božič se je uveljavila tudi devetdnevnica, ki se obhaja samostojno ali s sveto mašo. Takrat se pojejo hvalnice, oblikuje se tudi procesija z lučkami, ki prepeva različne pesmi.

Božič naj ne mine brez božičnega dreveščka

Prvo božično drevo naj bi se pojavilo v Alzaciji. O tem govori legenda, ki pravi, da je angleški menih na sveti večer posekal sveti hrast, ki so ga častili poganski verniki. Na istem mestu je nato zrastla smreka kot znamenje Kristusove vere. Druga legenda pa pravi, da naj bi Martin Luter iz gozda domov prinesel smrečico ter jo okrasil s svečkami.

V Ljubljani smo prvo smrečico za božič dobili okrog leta 1845. Postavil jo je pivovar ob svoji  gostilni na levem bregu Ljubljanice ob Zmajskem mostu. Kasneje so vpeljali tudi okraske za smrečico. Evropska drevesca so bila majhna, medtem ko je ameriško božično drevo moralo segati prav do stropa.

Kako so božič praznovali nekoč?

Božič

Nekoč so gospodinje (že dva dneva preden je nastopil božič) spekle številne orehove potice, pa tudi makove ali pehtranove niso smele manjkati. Napekle so tudi medenjake in božični kruh. Moški predstavniki družine so se odpravili v gozd po drevesce. Seveda najbrž ni potrebno posebej napisati, da so božič včasih praznovali precej bolj skromno kot danes. Družina se je zbrala na sveti večer, postavila jaslice, ki so bile največkrat izdelane iz papirja. Nato so skupaj okrasili drevesce, na katerega so obesili bombone, orehe, domače piškote in podobno. Prižgali so svečke in molili.

Nevidni zobni aparat: kako hitro in ugodno do novega nasmeha?

Ste se kdaj zalotili, kako na fotografijah skrivate nasmeh ali pa sploh raje ne kažete zob, ker niste zadovoljni z njihovo poravnavo? Ali pa morda že dolgo razmišljate o ortodontskem zdravljenju in

Družina se je za božič odpravila tudi k polnočnici, kamor so nesli svoj božični kruh. Na pot so se odpravili dobro oblečeni, s seboj so vzeli bakle, ki so jih prižgali. Vso pot do cerkve so prepevali božične pesmi. Naslednji dan so božični kruh razrezali in ga ponudili tudi vsem živalim. Za zajtrk so pojedli čaj in potico, kosilo pa je bilo nekoliko bolj praznično. Gospodinje so pripravile govejo juho, pečenko, tenstan krompir in podobno. Božička takrat še niso poznali.

Kako božič praznujemo danes?

Predpriprave na božič se pričnejo že precej zgodaj. Božič žal vedno bolj izgublja svoj osnovni namen in postaja vedno bolj skomercializiran. Svoj dom in trgovine pričenjamo krasiti že v začetku decembra, tako da smo za božič že vsega naveličani. Mnogo lepi običaji danes predstavljajo le obvezo, ki pač mora biti opravljena. Pomembna razlika je tudi v tem, da je bil božič včasih precej versko obarvan, danes pa ga praznujemo tako rekoč vsi. Namesto, da bi praznovanje božiča označevalo neko vrednoto, zdaj božič predstavlja predvsem prihod Božička, ki nosi darila.

Vrnimo torej božiču njegov prvotni namen. Posvetimo se sebi in bližnjim, ne pa predvem obdarovanju. Smisel božiča namreč ni v kupovanju daril, temveč v tem, da se družina poveže in slavi Jezusovo rojstvo.