
Brusnice – drobne jagode zdravja
Brusnice so drobni zimzeleni grmički, ki sodijo v družino kritosemenk Ericaceae. Za njih je značilno, da nas obdarijo z užitnimi trdimi, rdečimi in okroglimi plodovi. Rastejo predvsem v goratem svetu, in sicer v borovih gozdovih. Zelo dobro uspevajo v severnih delih Evrope, Azije ter Severne Amerike. V Evropi jih najdemo predvsem v Skandinaviji, tam poraščajo zelo velike površine. Brusnice uspevajo tudi v Sloveniji, vendar ne na obali, Krasu ter v Vipavski dolini.

Brusnice
Brusnice imajo števila ljudska imena, tako slišijo na ime matik, belke, gorenk, gromzeha, netečje, matejk ali rdeča borovnica. Verjetno bi se našlo še kakšno ime. Vednozelen grm zraste do 30 centimetrov visoko. Ima usnjate liste, ki so bleščeči in na spodnji strani svetlozeleni.
Cveti od maja do avgusta, cvetovi pa so beli in rastejo v grozdih. Iz cvetov se nato razvijejo drobne rdeče jagode, ki imajo zaradi vitamina C nekoliko trpek okus. Korenine brusnice so zelo globoke, sama rastlina pa je odporna na bolezni in mraz. Najbolje uspeva v kisli humusni zemlji in v delno senčni legi. Obiranje brusnice poteka jeseni, ko sadeži popolnoma dozorijo.
Brusnice nekoč in danes
Brusnice človek pozna že od nekdaj, saj jih je nabiral tudi v pradavnini. Jedel jih je samostojno ali pa dodajal drugim jedem. Tako ni nič čudnega, da so jih poznali tudi ameriški Indijanci. V Kanadi in ZDA dandanes pridelajo okrog 130.000 ton brusnic, ki se uporabijo za marmelade, omake, solate in tablete. Skozi vso zgodovino je človek uporabljal tudi liste brusnice, in sicer za zdravljenje vnetij sečil.

Bogata hranilna sestava brusnice
Plod je neprava jagoda, rdeča, kisla in trpka, dozori pa v poznem poletju ali jeseni. Vsebuje veliko vitaminov, kot so A, B1, B2, B3, in C, minerala kalij in magnezij poleg tega pa v plodovih najdemo tudi organske kisline (oksalna kislina, hipurična kislina, …), antociane, arbutin, čreslovine ter pektin.
Brusnice so močan antioksidant, ki deluje protirakavo, saj nas ščitijo pred prostimi radikali. Poleg tega nas antioksidanti (na primer bioflavonoid quercetin) varujejo pred boleznimi srca in ožilja. Zmanjšujejo nastajanje slabega holesterola v krvi, količino sladkorja v krvi, preprečujejo spomladansko utrujenost, obnavljajo celice očesa ter ustavijo izgorevanje telesa.
Liste brusnice nabiramo ob dozoritvi, takrat je namreč vsebnost različnih koristnih snovi največja. Tudi listi so bogati z arbutinom in čreslovinami.
Uporaba brusnice v kulinariki
Plodove brusnice nabiramo v naravi, saj je gojena brusnica precej redka. Obiranje je dolgotrajno opravilo, saj je brusnic manj kot na primer borovnic. V živilski industriji se kar 95 odstotkov pridelka predela v sokove, marmelade in v sušene jagode. Kako tudi ne, saj so brusnice zelo popularne v kulinariki. Pri tem naj omenimo tudi slavno brusnično omako, ki je v Ameriki del zahvalne večerje. Brusnice se odlično podajo jedem iz divjačine. Znana sta še brusnično vino in sirup.
Recept: Rezine z brusnicami

Brusnice
Sestavine:
- 225 g moke
- 190 g rjavega sladkorja
- 190 g margarine
- 200 g suhih brusnic
- 3 jajca
- 75 g kandiranega sadja
- ½ pecilnega praška
- ¼ žličke mletega ingverja
- ½ žličke začimbe za medenjake
Postopek priprave:
- Najprej s peki papirjem obložimo pekač.
- Nato penasto umešamo moko in sladkor.
- Mešanici dodamo še presejano moko, ki smo ji predhodno dodali pecilni prašek ter začimbe.
- Enega za drugim previdno dodamo tudi jajca.
- Na koncu v zmes dodamo še brusnice in kandirano sadje.
- Pripravljeno vsebino stresemo v pekač.
- Po vrhu posujemo 2 žlici rjavega sladkorja.
- Pečemo 35 minut, in sicer pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
Uporaba brusnice v medicini

Brusnice
Omenili smo že, da se brusnice že stoletja uporabljajo tudi v medicini, saj pomagajo pri številnih težavah, kot so izguba apetita, slabokrvnost, skorbut, želodčne težave, vnetje sečil, želodčni čiri in še bi lahko naštevali. Najpogosteje se uporabljajo prav kot uroantiseptik pri vnetjih sečil, saj plodovi vsebujejo snovi, ki delujejo kot antibiotik.
Brusnični čaj
Čaj iz brusnice je odličen pri težavah z mehurjem, saj preprečuje bakterijam, da bi se zadrževale na stenah mehurja. Čaj jih odplakne iz mehurja. Dokazano je tudi, da čaj zavira rast teh bakterij (E. colli).

Za njegovo pripravo potrebujemo 30 g posušenih brusnic, pol litra vode in po želji 1 žlico medu. Pripravimo ga tako, da počakamo, da voda zavre, nato dodamo brusnice in kuhamo toliko časa, da polovica vode izhlapi. Po želji dodamo še med, čaj pa pijemo po požirkih skozi ves dan. Čaj iz brusnice je zelo priporočljiv tudi pri zdravljenju vnetih ledvic, pri zdravljenju katarja mehurja, lajša tudi krče mehurja in pomaga proti zoper močenju postelje. Pozitivno vpliva tudi na revmo.
Še več zdravilnih učinkov brusnice
Brusnice lajšajo prebavljivost jedi ter varujejo prebavni sistem pred takšnimi in drugačnimi bakterijami. Uničujejo tudi bakterijo helicobacter pyroli, ki lahko povzroči čir na želodcu. Poleg tega krepijo naravno odpornost človeškega telesa, preprečujejo infekcijske bolezni in lajšajo njihove simptome.
Znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo možnost poškodbe celic sten ožilja. Preprečujejo tudi poapnenje žil, zdravijo aterosklerozo ter preprečujejo možnost srčnega napada. Na koncu naj omenimo še to, da poskrbijo za zdravje zob. Zavirajo namreč škodljive bakterije, zaradi katerih pride do bolezni dlesni in kakšnih drugih zobnih težav, kot je na primer nastanek zobnih oblog.
Pripravila: Monika M.