Buče: vsaka za vsak drug okus
Buče so v zadnjih letih postale izredno priljubljene. Za njih se zanimajo številni vrtičkarji, ki žanjejo tako klasične kot nove sorte. Seveda se moramo zavedati, da so nekatere buče namenjene le dekoraciji, spet druge pa lahko predstavljajo pravo kulinarično poslastico.
Včasih slišimo, da so užitne vse buče, le da nekatere enostavno niso tako okusne in nimajo dovolj mesa, da bi bi jih bilo sploh smiselno rezati in lupiti. A temu ni tako, saj okrasne buče, na primer takšne v obliki krempljev ali kron, pogosto bradavičaste, niso užitne. Vsebujejo strupeno snov, ki se imenuje kukurbitacin. Kako torej ugotoviti, katera buča je užitna? Odrežite košček in ga položite na jezik: če začutite grenkobo, jo uporabite samo v dekorativne namene.
Buče
Buče uvrščamo med bučevke (Cucurbitaceae). Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo z različnimi vrstami buč, ki so različnih oblik in barv. Tako poznamo oljne buče, muškatne buče, hokaido buče in maslene buče. Rastejo na plezajočih steblih ter se oprijemajo z viticami. Plod se lahko pohvali z mesom in številnimi semeni. Po obliki rasti delimo buče na plezajoče ali sedeče, razlikujejo pa se seveda tudi po obliki plodov. Tako so lahko okrogle, podolgovate, hruškaste, gobaste. Delimo jih tudi na namen uporabe, in sicer na jedilne, okrasne, za krmo in še bi lahko naštevali.
Buče sodijo med najstarejše poznane gojene rastline
Kako tudi ne, saj se je z bučnimi pečkami mastil že naši paleolitski predniki pred 15.000 leti. Buče izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov Južne Amerike. V Evropo jih je pripeljal Krištof Kolumb, in sicer v 16. stoletju.
Bogata sestava buče
Buče se lahko pohvalijo z vitaminom C, beta-karotenom, provitaminom A, vitaminom B6, folatom in kalijem, bakrom ter manganom. Vsebujejo pa tudi druge pomembne hranilne snovi, na primer polisaharide, sterole in beljakovine ter cel kup antioksidantov. Bučna semena lahko uživamo kot prigrizek ali dodatek jedem, lahko pa iz njih dobimo tudi bučno olje, ki vsebuje enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline ter minerale, vitamin E ter fenolne snovi.
Buče in njihova uporaba
Pri užitnih bučah lahko uporabimo celo bučo, zato nam jih ni potrebno lupiti. Iz buč lahko pripravimo slastne bučne juhe, dobre so tudi pečene (kot nadomestilo krompirja) ali v obliki bučnega pireja. Ker sta za njih značilna rahlo sladkast okus in aroma po lešnikih, jih lahko uporabimo tudi v sladicah. Tako jih lahko uporabimo v pitah, različnih sladicah, presnih pudingih, smutijih in še in še. Dobro se kombinirajo tudi s kostanjem in jabolki ter različnimi začimbami, med katerimi naj omenimo ingver, cimer, klinčke, janež in kardamom.
Kako buče shranjujemo?
Če želimo buče shraniti za dalj časa, se moramo najprej prepričati, da so plodovi povsem zreli in s pecljem. Za skladiščenje so optimalne temperature prostora od 12 do 17 stopinj Celzija, vlažnost pa naj bo 70 odstotna. Ko boste pobirali buče, bodite posebej pozorni na to, da jih ne poškodujete. Že najmanjša ranica namreč vodi do tega, da buča ne bo preživela več kot nekaj dni. Buče redno pregledujemo in sproti odstranjujemo nagnite predstavnice.
Kako buče gojimo?
Buče
Za buče je zelo priporočljiva vzgoja preko sadik. Na prostem jih ne sadite pred prvim majem, v rastlinjaku pa jih lahko že dva ali tri tedne prej. Te rastline imajo zelo rade organsko gnojenje in kompost. Zemlja okoli buč naj bo rahla, saj imajo plitev koreninski sistem. Priporočamo tudi namakanje in zastirke, saj ne marajo vročih tal.
Buče se lahko pohvalijo s številnimi blagodejnimi učinki
- Zaradi vitaminov in mineralov ugodno vplivajo na naše zdravje. Ker vsebujejo malo kalorij ter veliko prehranskih vlaknin, so naravnost odlične pomočnice pri hujšanju. Primerne so tudi za diabetike.
- Buče vsebujejo beta-karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, ta pa pomaga pri preprečevanju rakavih bolezni in srčnih obolenj. Pomaga tudi pri boljšem vidu ter poskrbi za lepšo polt.
- Buče vsebujejo veliko antioksidantov, ki preprečujejo različne oblike raka, preprečujejo pa tudi nastanek očesne mrene ter degeneracijo rumene pege.
- Zelo zdrava hrana so tudi bučna semena, že od nekdaj so se z njimi borili proti črevesnim zajedalcem ter si pomagali pri težavah s prostato. Preprečujejo vnetja in pripomorejo do zdravega srca in ožilja.
- V bučnih semenih najdemo tudi aminokislino triptofan, ki se v možganih pretvori v hranilno snov, ki pomirja razdražene živčke, pripomore k boljšemu spanju, sprošča telo in podobno.
- Bučno olje se uporablja tudi v kozmetične namene, in sicer za nego kože, zob in las.
Super recept za jesenske dni – bučni njoki
Kaj potrebujemo?
- ostro moko
Buče
- muškatni orešček
- dve žlici oljčnega olja
- nekaj lističev žajblja
- tri žlice naribanega parmezana
- in seveda 50 g olupljene in očiščene buče, ki je lahko hokaido, maslenka, muškatna buča ali podobno.
Kako njoke pripravimo?
- Najprej bučo narežemo na večje kose
- Kuhamo jih v vodi približno 10 minut.
- Nato kose buče odcedimo in jih pustimo na cedilu, da zares odteče vsa voda.
- Koščke buče nato dobro pretlačimo z vilicami ter jim dodamo parmezan.
- Dodamo še nariban muškatni orešček.
- Postopoma dodajamo moko. Dodamo je toliko, da lahko oblikujemo svaljek. Testo mora biti mehko.
- Testo naj počiva 10 minut, nato ga razrežemo na koščke in med dlanmi oblikujemo kratke svaljke.
- Svaljke postopoma spuščamo v vrelo vodo.
- Kuhamo jih tako, da voda le rahlo vre.
- Kuhani so takrat, ko izplavajo
- Njoke zabelimo z na olju prepraženimi lističi žajblja.
Dober tek!
Pripravila: Monika M.
