Če mislite, da so ženske enakopravne, preberite to …
Vsako leto 8. marca družbena omrežja preplavijo slike rož in klišejske čestitke. Ampak – ali je to res bistvo dneva žena? Se je v Sloveniji in svetu zares kaj spremenilo? Ali pa je ta dan še vedno bolj opomnik kot praznovanje?
OD PROTESTOV DO POPUSTOV – KAKO SE JE VSE ZAČELO?
Dan žena ni nastal zaradi promocijskih akcij na parfume in čokolade. Začelo se je precej drugače – z uporom. Leta 1908 je 15.000 žensk v New Yorku stopilo na ulice in zahtevalo boljše delovne pogoje, višje plače in volilno pravico. Njihov pogum je postavil temelje za to, kar danes poznamo kot mednarodni dan žena.
In zdaj? Več kot sto let kasneje imamo v marsičem več pravic, a enakopravnost še vedno ni nekaj samoumevnega.
PLAČA, KARIERA, GOSPODINJSTVO – ŠTEVILKE NE LAŽEJO
Enakopravnost na papirju je eno, realnost drugo. Plačna vrzel? Še vedno tu. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma ženske globalno zaslužijo 20 % manj kot moški za enako delo. V Sloveniji je razlika nekoliko manjša – 7,9 % (Statistični urad RS, 2024) – a še vedno očitna.
In doma? Slovenke opravijo kar 70 % več gospodinjskih opravil kot moški (OECD, 2024). Skrb za otroke? Prav tako večinoma na ženskah. In to poleg redne službe.
Še bolj alarmantno: vsaka tretja ženska v EU je že doživela fizično ali spolno nasilje (Eurostat, 2023). Slovenijo so lani pretresli primeri družinskega nasilja, ki so končali tragično. Kaj smo storili? Praktično nič – razprave o strožji zakonodaji so se zavlekle, konkretnih ukrepov pa še vedno ni.
ROŽE SO LEPE – AMPAK KJE SO DEJANJA?
Danes bo marsikdo ženskam podaril rože in bonboniere. Lepo. A koliko podjetij bo dejansko kaj spremenilo? Koliko bo uvedlo transparentne plačne sisteme, kot so jih že sprejeli v nekaterih evropskih državah (Islandija, Španija)?
V Sloveniji? Zakonodaja o enakih plačah obstaja, a nadzor je šibek. »Imamo dobre zakone, toda brez konkretnega nadzora ostajajo zgolj črka na papirju,« je za RTV Slovenija povedala dr. Ana Kralj, sociologinja s Filozofske fakultete.
ŽENSKE, KI PREMİKAJO MEJE
Ni vse črno. Številne Slovenke dokazujejo, da se stvari lahko spremenijo:
- Urška Klakočar Zupančič – prva predsednica Državnega zbora, ki je odprla vrata večji zastopanosti žensk v politiki.
- Nataša Pirc Musar – prva predsednica države Slovenije.
- Tina Maze – vrhunska športnica, ki je Slovenijo postavila na zemljevid smučarskih velesil.
- Mateja Benedetti – oblikovalka, ki v svetu trajnostne mode postavlja trende in spreminja industrijo.
A ne gre samo za znana imena. Vsak dan tisoče učiteljic, zdravnic, znanstvenic, podjetnic, delavk, mater premika meje – pogosto brez priznanja, ki si ga zaslužijo.
KAKO NAREDITI 8. MAREC POMEMBEN?
Ne potrebujemo še enega dneva rož in lepih besed. Potrebujemo dejanja. Kaj lahko naredimo?
- Zahtevajmo enake plače – podjetja morajo postati bolj transparentna.
- Delimo odgovornosti doma – enakopravnost ne pomeni samo enakih služb, ampak tudi enakega prispevka pri gospodinjskih opravilih.
- Podprimo zakonodajne spremembe – več zaščite pred nasiljem, strožji nadzor nad plačami.
- Učimo otroke enakopravnosti – spremembe se začnejo doma in v šolah.
In predvsem – ne čakajmo le na 8. marec. Enakopravnost ni enodnevni dogodek, ampak vsakodnevni boj.
Ali bomo naslednje leto še vedno pisali iste članke? Ali pa bo 8. marec 2026 končno dan praznovanja resničnih sprememb?
Kaj meniš? Je dan žena še potreben ali smo že tam?
Veselo praznovanje dneva žena v imenu uredništva Nadlani.si želimo!
Pripravil: N. Z.
Vir:
- Statistični urad RS (SURS)
- Svetovni gospodarski forum (WEF)
- Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
- Eurostat
- RTV Slovenija
