Černobil: serija po resničnih dogodkih?
Ko se je pred kratkim končala HBO-jeva popularna serija Game of Thrones (Igra prestolov), je bila televizijska mreža že pripravljena, da svojim gledalcem ponudi novo dramo – tokrat po resničnih dogodkih. Miniserija v petih delih je na IMDb-ju dosegla visoko oceno 9.6 od 10 in nemudoma postala hit med gledalci različnih starosti in narodnosti. Kakšna pa je dejanska zgodovinska osnova?
Usodno leto 1986
Letos zaznamuje triintrideseta obletnica dneva, ki je usodno zaznamoval Ukrajino in svet: 26. aprila 1986 se je v bližini mesta Pripyat zgodila jedrska nesreča, ki je cel svet opozorila na potencialne posledice jedrske energije. To je bila prva tovrstna nesreča takšnih razsežnosti, in po mednarodni lestvici dogodkov, povezanih z nuklearno energijo (International Nuclear Event Scale) nosi najvišjo oznako, oznako 7. To klasifikacijo nosi samo še ena tovrstna nesreča v zgodovini, in sicer nesreča v jedrskem reaktorju v Fukushimi leta 2011.
Leta 1986 še ni obstajala samostojna Ukrajina, ampak je bila del Sovjetske zveze. Ukrajina je postala šele leta 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. 
Ko gre test varnosti po zlu
Nesreča se je zgodila med testom varnosti; ta je simuliral izpad električnega toka. Med izpadom naj bi sistem krožeče mrzle vode ohlajal reaktor, dokler se ne bi vklopili rezervni generatorji električne energije.
Težava je bila v tem, da je sistem deloval prepočasi. Trajalo je vsaj eno minuto, preden so se vklopili rezervni generatorji. Ena minuta se morda ne sliši veliko, vendar v kontekstu pomeni ogromno: potencialno nevarnost za pretirano segrevanje sredice jedrskega reaktorja.
To je bila težava, ki so se je odgovorni zavedali. Tako so bili od leta 1982 izvedeni kar trije testi. Četrti, usodni test, ki se je zgodil spomladi 1986, se je že začel slabo. Težava je bila v slabi organizaciji. Test je bil prestavljen za 10 ur, zato primerna ekipa ni bila na mestu. Odgovorni vodja ni uspel slediti protokulu, in nestabilni pogoji v reaktorju so botrovali do tistega trenutka najhujši nesreči v zgodovini jedrske energije.
Kaj se je sploh zgodilo?
Naenkrat se je sprostila ogromna količina energije, ki je dobesedno uparila velike količine mrzle vode, ki so jo med testom varnosti uporabljali za hlajenje. Sledila je eksplozija. Sredica reaktorja je izbruhnila v ognju, ki je sprostil veliko količino radiacije.
36 ur po eksploziji je bila ustanovljena cona z radijem 10 kilometrov, ki je zaznamovala območje z visoko stopnjo radioaktivnosti. Slabih 5,000 ljudi je bilo nemudoma evakuiranih z njihovih domov. Cona z radijem 10 kilometrov je bila hitro prepoznana kot premajhna in se je razširila na 30 kilometrov; na tej točki je bilo v celoti evakuiranih več kot 70 000 ljudi.
V naslednjih mesecih se je območje popolnoma zaprlo. Oblasti so s tem želele preprečiti širjenje radioaktivne kontaminacije.
Zanimivost: nesreča se je zgodila v jedrskem reaktorju številka 4. Jedrski reaktor številka 3 je še naprej deloval do nastopa 3. tisočletja.
V času nesreče sta se na območju gradila tudi jedrski reaktor številka 5 in jedrski reaktor številka 6. Dela na slednjih so bila ustavljena šele v naslednjih letih.
Vlada je po nesreči še naprej pridobivala energijo iz delujočih reaktorjev, saj je v državi primanjkovalo energije. Reaktor številka 4 so preprosto izolirali z 200 kubičnimi metri cementa in še naprej opravljali dela v delujočih reaktorjih.
Leta 1991 je v jedrskem reaktorju številka 2 izbruhnil ogenj. Oblasti so nemudoma zaprle tudi ta reaktor. Leta 1996 je takratni predsenik Ukrajine Leonard Kuchma v okviru ceremonije ugasnil tudi jedrski reaktor številka 3.
Žrtve
Dva človeka sta nemudoma umrla med samo nesrečo, precej več pa je bilo odpeljanih v bolnišnico v naslednjih dnevih. 134 gasilcev in reševalcev je moralo poiskati zdravniško pomoč zaradi posledic radiacije. Težava je, da ta deluje postopoma; 28 izmed njih je umrlo v naslednjih mesecih, 14 pa zaradi raka, posledice radiacije, v naslednjem desetletju.
Težko je ugotoviti, koliko žrtev je dejansko zahtevala nesreča v Černobilu. Kontaminacija se je razširila tako po nekdanjih sovjetskih republikah kot tudi na zahod. Radiacija je tako ubila na tisoče ljudi. Gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, niso vedeli veliko o tem, kako nevarna je radiacija, saj pred tem niso bili informirani in pripravljeni na takšen tip nesreče – šlo je za popolnoma drugačne vrste ogenj, kakršnega so bili vajeni.
Nesreča v Černobilu je povzročila preplah po celi Evropi. Precej ljudi se je balo, da bodo njihovi še nerojeni otroci nosili posledice kontaminacije z radiacijo, zato je bilo v mnogih državah mogoče zaznati povečano število splavov. To se je zgodilo na Danskem in v Grčiji ter celo v Italiji. V veliko primerih je bil strah pretiran in prekinjenih je bilo precej sicer normalnih nosečnosti.
Posledice v naravi
Nesreča je pustila posledice tudi na naravi in živalih. Bližnji gozd se je najprej obarval v jesenske barve, rdečkasto in rjavo, in nato umrl. Po nesreči je zaradi svoje barve postal znan kot “Rdeči gozd” (The Red Forest).
Precej živali je umrlo, zaznano pa je bilo tudi, da so se nehale razmnoževati. Med evakuacijo je bilo z območja rešenih tudi precej domačih živali.
Radiacija je pustila precejšnje posledice tudi na rojstvih naslednjih generacij. Živali na kmetijah so se rojevale brez nog, reber, oči ali celo glave.
300 trmastih prebivalcev
Med procesom evakuacije je območje zapustilo na tisoče ljudi. Cono 30-ih kilometrov je tako počasi prekril gozd; narava je trmasto prevzela krmilo, čeprav je radiacija globoko prizadela tudi rastlinski svet. Ostalo je le 300 prebivalcev, ki je zavrnilo evakuacijo.
Leta 2011 je ukrajinska vlada odprla prej zaprto območje okrog Černobila za obiskovalce, ki jih zanima zgodovina katastrofe. Pred kratkim se je na območje vrnilo še slabih 200 nekdanjih prebivalcev, ki zdaj znova živijo na območju.
Združeni narodi (United Nations) so leta 1991 ustanovili fund za pomoč žrtvam nesreče v Černobilu. Leta 2002 se je organizacija preusmerila od nudenja nujne pomoči v smeri dolgotrajnega okrevanja območja in ljudi. Organizacija CCI (Chernobyl Children International) je humantarna organizacija (financirana s strani United Nations), ki dela z otroki in družinami, ki trpijo zaradi ekonomskih posledic jedrske nesreče v Černobilu.
Nesreča je bila posledica slabega vodstva in kaže na težavo človeškega faktorja. Predstavljala je tudi enega izmed povodov za razpad Sovjetske zveze, saj je javnost zahtevala odgovore, medtem ko so sovjetske oblasti skušale nesrečo najprej pomesti pod preprogo. Nadaljna posledica je bil odpor splošne svetovne javnosti do jedrskih reaktorjev; Italijani so npr. na referendumu leta 1987, eno leto po nesreči v Černobilu, glasovali za zaprtje vseh jedrskih reaktorjev.
A. K.
Vir fotografij: Unsplash
